Leto XXI. 1982 MAREC Št. 6 GLASILO DELAVCEV D E L O V N E ORG A N I ZA C I J E 2ELEZARNE STORE Kako so bile realizirane investicije v letu 1981? Pogoji za uresničevanje plana investicij v preteklem, 1981. letu res niso bili ugodni. Omejitve pri možnostih uvoza opreme so med poglavitnimi vzroki, da je nastal celo večji zaostanek, kot smo ga sredi leta predvidevali. Nova mera za prestrukturiranje gospodarstva v srednjeročnem planu razvoja republike do leta 1985 in stabilizacijski ukrepi pri omejevanju investicij so imeli za posledico, da je bilo Volitve Volitve so za nami. Volili smo v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih ter v krajevnih skupnostih. Nas pri tem zanimajo volitve, ki smo jih imeli 11. t. m. v naših TOZD in DS. Tega dne smo volili delegate v zbor združenega dela občinske skupščine, skupščine samoupravne interesne skupnosti in v samoupravne organe TOZD oziroma DS, DO in SOZD. Opravljene volitve so bile v bistvu zadnje dejanje v dolgem predvolilnem postopku, ki je bil sestavljen iz različnih faz, od evidentiranja možnih kanddatov do izdelave predlogov na temeljnih kandidacijskih konferencah. Ves ta predvolilni postopek je zahteval precejšnje angažiranje vodstev sindikalnih organizacij, ki so vseskozi usmerjale predvolilni proces in ga tudi uspešno pripeljale do volitev, pa tudi volilnih komisij, ki so nase prevzele mnoge naloge v pripravi in izvedbi volitev. Na dan volitev so prostori, kjer naj bi potekale volitve, pričakali volilce lepo okrašeni s cvetjem in zastavami. Volišča so se odpirala od 5. ure dalje in volilci so pohiteli, da bi čimprej opravili svojo samoupravljalsko dolžnost. Volitve so potekale brez zastojev in že ob 6.30 so bile zaključene v TOZD valjarna II. Na centralno volilno komisijo so potem celo dopoldne prihajala obvestila o tem, koliko volilcev je glasovalo in kdaj so v posameznih TOZD oziroma DS zaključili volitve. Delavci TOZD in DS so volili z naslednjo udeležbo: POROČILO O UDELEŽBI NA VOLITVAH V SAMOUPRAVNE ORGANE IN ZZD TER SIS TOZD — DS Volil. upravič. Volilo % Bol. stalež Služb. odsot. Druge odsot. A 114 97 85,0 14 3 B 194 176 90,9 13 — 5 C 244 212 86,9 18 — 14 D 266 227 85,3 15 . 24 E 112 105 93,9 6 — 1 F 206 186 90,3 12 — 8 G 334 297 88,9 26 — 11 H 212 190 89,6 13 — 9 3 L 448 404 90,2 21 — 23 M 111 107 95,5 1 — 3 N 143 142 99,4 1 — — R 127 124 97,6 3 — — S 127 118 92,9 8 — 1 T 81 77 95,0 3 — 1 Z 29 64 64 100,0 — — — Z 39 42 36 85,7 5 1 — Z 49 68 62 91,2 3 — 3 Z 59 162 147 90,7 10 4 1 Z 69 76 71 93,4 5 — — Z 79 116 110 94,8 6 — — 110 Na koncu bi radi pohvalili vse delavce naše delovne organizacije, ki so se volitev udeležili z visoko udeležbo, in volilne odbore ter komisije, ki so izvedle volitve. Prav tako naj velja priznanje vodstvom osnovnih organizacij sindikata, ki so sodelovala v celotnem volilnem procesu. Čestitke naj veljajo tudi vsem novoizvoljenim delegatom in članom samoupravnih organov z željo, da bi svoje odgovorne naloge čim uspešneje opravili v korist nas vseh. treba pretežni del načrtovanih, novih investicij terminsko zamakniti oziroma odložiti. V gospodarskem načrtu za leto 1981 je bilo predvideno, da bodo znašala vlaganja v osnovna sredstva 2.829 milijonov din, porabljeno pa je bilo 1.658 milijona din ali 58%. V tej porabi je 1.263 milijonov porabljenih neposredno za investicije, a 395 milijonov din je porabljena vrednost za amortizacijske zamenjave. Kot posledica določil zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo in nakup določenih objektov in opreme v letu 1981, t. j. za investicije, je približno 870 milijonov din neporabljenih sredstev. Delež teh sredstev v letni načrtovani vrednosti predstavlja skoraj tretjino. Uvozne restrikcije in drugi vplivi znašajo torej okoli 12—15 % načrtovane vrednosti. Če upoštevamo še tekom leta nastale podražitve, ki so bile daleč nad predvidenimi, je dejanska realizacija še nižja, kot je izkazana v številkah. Med večjimi načrtovanimi investicijami niso bile pričete: — jeklarna 2 v železnarni Jesenice in lužilnica v žičarni, — modernizacija valjarne v železarni Ravne in pnevmatska orodja, — sanacija livarne strojne litine v železarni Štore, — druga faza galvanike v Verigi Lesce in — selitev proizvodnih obratov Žične Celje. V železarni Jesenice so zelo aktivni pri delih za dopolnitev dokumentacije in pridobitev vseh soglasij, da bi v letu 1982 pričeli z realizacijo projekta »Jeklarna 2«. Izbran je dobavitelj uvozne opreme. Izgledi so, da bi bilo lahko do poletja rešeno vprašanje financiranja in s tem dani pogoji, da bi v drugi polovici leta pričeli z izvajanjem investicije. Za lužilnico žičarne še ni pripravljena dokumentacija in bo investicija odložena verjetno za leto dni. V železarni Ravne je projekt modernizacije valjarne v postopku obravnavanja pri republiški komisiji za oceno investicij. Samoupravni organi sozda so investicijo potrdili kot koristno in usklajeno že pred dvemi leti. Medtem so nastopile podražitve in tudi potreba po spremembi opreme za sodobnejše rešitve, zaradi česar je projekt v ponovnem usklajevalnem postopku tudi v SŽ. Financiranje je rešeno in je realizacija investicije predvidena tudi v planu za leto 1982. Investicija v pnevmatska orodja je zaenkrat odložena. Iz projekta sanacije livarne strojne litine v železarni Štore so se odločili, da izvzamejo samo prvo fazo realizacije, ki se nanaša na ulitke za hidravliko, za kar imajo tudi sovlagatelje. Za planirani investiciji v Verigi Lesce in Žični Celje je postopek za pridobivanje soglasij za realizacijo še vedno v teku, oziroma Žična Celje nima naložbe, predvidene v planu za leto 1982, torej je tudi ta zamisel odložena. (nadaljevanje na 2. strani (nadaljevanje s 1. strani) Investicije so predmet obravnave pri delu samoupravnih organov od tozda do sozda. O investicijah v svoji delovni organizaciji ste obveščeni preko tovarniških časopisov o poteku, težavah, kasnitvah, podražitvah in o vsem, kar se pač dogaja. Zaradi navedenega bo v nadaljevanju sestavka obseženo samo tisto, kar vas obvešča o realizaciji investicij v drugih delovnih organizacijah v okviru sozda Slovenske železarne. Železarna Jesenice: Odpraševalna naprava na električnih obločnih pečeh je od oktobra v poskusnem obratovanju in jo postopno dopolnjujejo. Avgusta lani so morali podreti del na konstrukcijah hale in strehe nad električnima obločnima pečema ter montaže nap in cevovodov ustaviti proizvodnjo obeh peči. Predvideni zastoj 28 dni so sicer skrajšali na 25 dni, vendar je bil dokaj boleč izpad proizvodnje jekla, katerega so skušali nadomestiti z nakupom vložka za valjarne iz drugih virov. Ocenjujejo, da bo z delom nove odpraševalne naprave zmanjšana emisija prahu iz železarne v okolico za okoli 40 °/o. Marca, med popravilom na ASEA peči, bodo zmontirali še tukaj koleno za odvod plinov, s čimer bodo dani pogoji za polno načrtovano funkcionalnost naprave. To je sedaj največja investicija v železarni Jesenice, ki ni zaključena, vendar je ostalo za finančno realizacijo samo še 4 % plačil, že angažiranih sredstev v skupni vrednosti naložbe 176,4 milijona din. Popravila v jeklovleku (foto Arzenšek) Dne 10. 9. so objavili pri SDK investicijo v napravo za neprekinjeno ulivanje s skupno vrednostjo obračuna v višini 3l3,3 milijona din. Dne 15. 9. so objavili tudi investicijo I. faze plinifikacije v vrednosti 86 milijonov din ter investicijo v izgradnjo računskega centra v skupn vrednosti 224,4 milijona din. Pred dvemi leti bi že morali pričeti z realizacijo investicije v napravo za vakumiranje jekla. Investicija odpira jeseniški jeklarni možnost izdelave predvsem kvalitetnejšega jekla in novih kvalitet, ki so pogojene s postopkom vakumiranja. Na dan 31. 12. 1981 je bila od predračunske vrednosti 242,2 milijona din angažirana slaba polovica, medtem ko so znašala plačila komaj 5 %. Zadržek, da investicija ni stekla že prej, je bil v pridobivanju soglasij za možnost uvoza opreme, katere vrednost je še nekaj manj kot 20 % vrednosti investicije. Zanimiva in hvale vredna je odločitev (ker so izgledi za možnost uvoza opreme tudi letos in še v naprej slabi), da si izdelajo stroj za brušenje gredic sami. Vse večje kvalitetne zahteve narekujejo tudi večje količine čiščenih gredic. Stroj bodo izdelali doma na osnovi lastne dokumentacije in z lastnimi sredstvi, v zameno za dotrajani brusilni stroj. V letu 1981 so na Jesenicah porabili za nova osnovna sredstva 52 % načrtovane vrednosti. Izvršili so ali pa imajo v teku še več manjših investicij. Zanimiv je morda še podatek, da znaša vrednost v preteklem letu porabljenih sredstev za osnovna sredstva 38 °/o v letu 1981 ustvarjene akumulacije. Železarna Ravne: Osrednja investicija v teku je modernizacija jeklarne. Odprta je široka fronta del in mnoga od teh v večji ali manjši meri ovirajo redno obratovanje oziroma proizvodno delo. Tehnična zahtevnost in otežkočeno usklajevanje sta pogosto vzrok manjšim ter večjim kasnitvam v tej široko odprti fronti investicijskih del. V kasnitvi je poskusno obratovanje nove EPŽ naprave. Rekonstrukcija 5-tonske električne obločne peči tudi zamuja. Tudi nova naprava za ulivanje in slačenje ingotov še ni bila uporabna ob koncu -leta 1981. Tekoče delo oskrbe z vložkom ovira dela na rekonstrukciji priprave vložka. Brez večjih težav potekajo dela na vakuumskih napravah, na dozirnih napravah ter skladišču legur. Največje težave predstavlja uvozna oprema, ki je pretežno že plačana in čaka na carinjenje, za manjši del bo pa treba skleniti še pogodbe, ko bodo pridobili vsa potrebna soglasja za uvoz. Ne samo, da bodo podaljšani roki gradnje, na del uvozne opreme je vezano tudi usklajevanje dokumentacije in bodo nujno nastali tudi zastoji pri delih in težave pri naročanju domače opreme. Zaenkrat so še izgledi, če ne bo nadaljnjih ovir,. da bo investicija vsaj v glavnem zaključena v letu 1983. Potrjena investicijska vrednost znaša 1.525 milijonov dinarjev in je doslej plačano 660 milijonov dinarjev, medtem ko je fizično realizirano približno 70 %. Modernizacija kovačnice je v zaključni fazi. Poskusno obratovanje, ki je bilo v teku od januarja, je dalo dobre rezultate. Odpravljajo še nekatere pomanjkljivosti, med temi spremembe na peči za ohlajevanje, kar je v teku. Zaradi omejitev pri uvozu opreme manjkata še dve peči za toplotno obdelavo. Investicija bo dokončana v letu 1982. Od predvidene vrednosti z upoštevanjem podražitev 674 milijonov din je angažiranih 616 milijonov din in že plačano 572 milijonov din. Gradnjo jeklolivarne posebne litine so pričeli v oktobru 1978. Investicijo bi morali dokončati do maja 1980, ko je bilo predvideno poskusno obratovanje. Gradbena dela in dobava z montažo domače opreme, razen dela, ki je vezan na uvozno opremo, so gotova. Uvozna oprema manjka. Imeli so že soglasja za uvoz, Iti so zaradi restriktivnih ukrepov zapadla in sedaj so izgledi, da bodo v letošnjem letu le dokončali investicijo, ki bo kasnila dve leti. Velik del proizvodnje bi šel lahko tudi v izvoz, prve anuitete za najete kredite so že zapadle, prvi dohodek bo pa šele v najboljšem primeru proti koncu letošnjega leta. Sedaj vodena investicijska vrednost je 349 milijonov din in od tega je plačano 205 milijonov din. Končna vrednost investicije bo ob nastalih podražitvah zaradi kasnitev verjetno višja. V tozdih Železarne Ravne je še v teku vrsta del, ki pomenijo dopolnjevanje nedokončanih investicij, ki so že v poskusnem obratovanju. V obratu nerjavnih armatur, ki je bil v poskusnem obratovanju celo 1981. leto, so dopolnjevali postopno opremo s stroji domačih dobaviteljev, tako kot so pač prihajali s kasnitvami. Zaradi tega in ker iz nedokončane investicije v jeklolivarni posebne litine niso dobili vložka, proizvodnja še ni polno stekla. Investicija za mehansko obdelavo torzijskih osi je v glavnem zaključena. V zvezi s težavami pri uvozu opreme in zaradi tega potrebne preusmeritve na domačo opremo so nastale spremembe, ki pa ne dajejo v celoti načrtovanih rezultatov. Investicijo v preusmeritev proizvodnje pil so dokončali. Investicija v Kovinarstvo Ljubno je fizično gotova in finančno zaključena ter je bila koriščena že celo 1981 leto. V teku imajo še izgradnjo hale za krožne žage in trdine. Investicija bo letos gotova. Z nje žele povečati proizvodnjo orodij za obdelavo lesa in plastike ter karbidnih trdin za rodja. V novo halo bo delno prenešena obstoječa oprema, delno bo oprema nova. V letošnjem letu bo dokončana tudi izgradnja tovarne pil v Var-varinu, kamor bodo prenesli tehnologijo za izdelavo vseh vrst pil, ki so jih izdelovali v tozdu Rezalno orodje — Prevalje. Navedene investicije pomenijo nove možnosti v proizvodnji in bodo, če ne v celoti pa vsaj delno, pozitivno vplivale na poslovne rezultate že v letu 1982. Pogled na center energetike (foto Arzenšek) V Železarni'Ravne so vložili v osnovna sredstva 57% letno načrtovane vrednosti ali 113 % v preteklem letu realizirane akumulacije. Pri predelovalcih žice se v pretečenem letu ni zgodilo nič posebno pomembnega. V Plamenu imajo le nekaj amortizacijskih zamenjav in drobnih investicij, drugih projektov trenutno nimajo v teku. V Žični Celje je bila glavna dejavnost na pripravi investicijske dokumentacije za selitev na skupno, eno lokacijo. Realizacija v načrtovanem obsegu je zaradi stabilizacijskih ukrepov v gospodarstvu zaenkrat odložena. Med pomembnejše naložbe lahko prištevamo gradnjo prve faze nove galvanizacije v Verigi Lesce in pa čistilne naprave za odplake. Pretežni del gradbenih del je dogotovljen in tudi oprema prve faze je pripravljena. Predračunska vrednost znaša 62 milijonov din in od tega je bilo porabljeno do konca 1981. leta že 54 milijonov din. Problem z omejevanjem investicij je nastal s financiranjem druge faze, ki bi obsegla tudi potrebne zmogljivosti galvanizacije za Plamen Kropa. Čeprav je bila investicija v orodjarno in tovarno investicijske opreme formalno zaključena, ni bila zaradi restrikcij pri uvozu opreme docela dokončana po predvidevanjih. Po danih možnostih uvoza in nabave ustrezajoče domače opreme bodo postopno dopolnjevali manjkajočo opremo, kar imajo predvideno tudi po srednjeročnem planu do leta 1985. Bilanca stanja za koliko je Železarna Štore povečala vrednost premoženja v poslovnem letu 1981 V enem od letošnjih Železarjev sem že opisoval naše poslovanje v letu 1981. Tovrstnemu izkazovanju uspešnosti poslovanja posvečamo, žal, običajno največ pozornosti, izkazujemo pa ga navadno v bilanci uspeha. Ta del poslovanja bi v privatnem življenju lahko enačili z osebnimi dohodki oziroma prejemki, ki smo jih prejeli v e,nem letu. Danes pa želim spregovoriti o drugem delu izkazovanja našega poslovanja, ki se izkazuje v bilanci stanja oziroma premoženja in pokaže, koliko se je povečalo. Ce zopet primerjamo s privatnim življenjem,' bi bilanca stanja prav tako pokazala, koliko smo bogatejši. Pa ne samo to, temveč tudi, v koliko smo sami lastniki in koliko so lastniki na našem premoženju tudi drugi (npr. krediti od bank). Če smo dobro gospodarili (mišljeno bodisi v delovni sredini ali privatno), potem nam po pokritju stroškov in prispevkov iz zaslužka (celotnega prihodka) ostane del sredstev, s katerimi lahko povečamo svoje premoženje (investicije). Bilanca stanja, kot . jo predpisujejo zakonski predpisi, zelo podrobno opisuje posamezne vrste našega premoženja in tudi vire (lastnike), s katerimi se morajo sredstva ujemati. Teh postavk je predpisanih več sto za vsako tozd, zato je razumljivo, da ne morem navesti vseh, pač pa bom navedel samo najbolj zgoščene. V posebnih primerih bom navedel dodatno samo tiste, ki pomenijo izrazito slabost v poslovanju ali pa ugodnost. Podatki se nanašajo na Železarno Štore kot celoto in so naslednji: BILANCA SREDSTEV DO ŽELEZARNA ŠTORE v 000 din Zap. št. Opis Stanje Indeks AKTIVA 1.1. 1981 31.12.1981 i. Osnovna sredstva 1,452.841 2,006.255 138 2. Dolgoročne fin. naloge 526.667 677.523 129 3. Zaloge 672.641 891.559 133 4. Poslovne terjatve 341.440 1,283.355 376 5. Ostala poslovna sred. 589.271 390.744 66 6. SKUPAJ 3,582.870 5,249.436 146 PASIVA 7. Poslovni sklad 1,740.031 2,613.513 150 8. Dolgoročne obveznosti 828.915 818.860 99 9. Kratkoročni krediti 391.113 401.059 103 10. Poslovne obveznosti 328.544 1,164.538 355 11. Ostali viri 294.267 251.466 86 12. SKUPAJ 3,582.870 5,249.436 146 Prvi pogoj izkaza premoženja je enaka višina sredstev (aktiva ali naložbe) z njihovimi viri (pasiva oziroma lastniki premoženja, izkazanega v aktivi). Ta pogoj je tu izpolnjen. Druga značilnost, ki jo vidimo, je, da je naše premoženje od začetka do konca leta naraslo za 46 °/o, torej približno toliko, kot je znašala inflacija (kar pomeni, da nismo skoraj nič bogatejši). Vendar smo v poslovanju uporabljali ob koncu leta 1,666.566.000,00 din sredstev več kot v začetku leta in ta sredstva smo morali ustvariti sami, ali pa si jih izposoditi. Zato je zanimivo pogledati tudi, ali smo kaj povečali svoje »lastništvo« nad premoženjem, ki smo ga upravljali (premoženje v našem druž- Največja naložba v predelavi žice je v Tovarni vijakov v Ljubljani in ta bo letos dogotovljena ter zaključena. Investicijski projekt za modernizacijo proizvodnje je dosegel s podražitvami in nepredvidenimi deli vred vrednost 216 milijonov din in od tega so porabili do 31. 12. 1981 že 177 milijonov din. Investicijska dela so praktično že gotova, izvršen je bil tehnični pregled in je objekt že v rabi. Podobna usoda kot pri večini projektov, ki so vezani na uvoz opreme, je zadela tudi njih. Od predvidene uvozne opreme imajo realizirano okoli 45 % predvidenih strojev, ostali uvoz pa bo moral počakati boljših časov, ker doma ni izgledov, da bi mogli pričeti s proizvodnjo ustrezajoče, zahtevne opreme, za katero se le redki zanimajo. Razumljivo v poročilu niso obsežene vse investicije, skušal sera vas seznaniti predvsem s tistimi, ki nekaj pomenijo za proizvodnjo ali kvaliteto proizvodnje. Pregled kaže, da investicije močno zaostajajo in da jih bo v letu 1982 pretežni del izgotovljenih, če bodo dela vsaj približno potekala po predvidevanjih in bo omogočen uvoz vsaj tistega dela opreme, ki pogojuje proizvodnjo oziroma koriščenje naložbe. Nič manj kot v delovnih organizacijah so pomembne investicije tudi na Metalurškem inštitutu. Večina opreme, potrebne za raziskave, je treba naročiti iz uvoza; tako je že tretje leto, da lahko realizirajo samo tiste investicije, ki jih je mogoče izvršiti ali kupiti opremo doma. Za konec pa še tole. V letu 1981 je bila porabljena v SOZD Slovenske železarne za naložbe v osnovna sredstva le vrednost 68 °/o akumulacije, ali če upoštevamo samo amortizacijo, 85 % sredstev. Milan Marolt benoekonomskem sistemu se pravilno imenuje družbena lastnina, s katero lahko gospodarimo, vendar kot dobri gospodarji). To lahko ugotovimo s pomočjo poslovnega sklada (lastna sredstva), ki kaže nekaj hitrejšo rast kot pa ostali viri, npr. dolgoročni ali kratkoročni krediti. To pomeni, da smo lastno ekonomsko moč (finančno moč) kljub težavam rahlo izboljšali. V ekonomiji imamo posebna merila, ki pokažejo, če smo finančno usposobljeni za likvidnostno poslovanje. Po merilih, kot jih opredeljuje Interna banka SOZD SŽ, to še nismo bili, saj nam je v ta namen manjkalo 100,000.000,00 din ob koncu leta v postavki poslovni sklad. To. pomenf, da bomo še morali nadaljevati z akcijami za krepitev finančne samostojnosti. Na katerih področjih bi morali doseči napredke? V valjarni II (foto Arzenšek) Najprej so tu neaktivirane investicije. Ob koncu leta jih je bilo za 242,780.000,00 din, kar je angažiralo prav toliko denarja, za katerega pravimo, da je »mrtev kapital«, ker ne ustvarja dohodka. Ukrepamo lahko tudi tako, da znižujemo zaloge količinsko in vrednostno. Med zaloge vštevamo poleg repromaterialov tudi nedokončano proizvodnjo in gotove izdelke. Na področju zalog lahko še precej ukrepamo, saj so v domeni nas samih. Na področju dolgoročnih finančnih naložb pa v sami DO le težko vplivamo na njihovo zmanjšanje, saj pretežni del naložb izvira iz zakonskih predpisov (SIS materialne proizvodnje nerazviti itd.). Poslovne terjatve v aktivi in pasivi so izrazito porasle. To je posledica ugotavljanja in plačevanja dobav med TOZD, ki je predvsem ob koncu leta zastala zaradi zamud pri obdelavi podatkov. Ob tekočem medsebojnem fakturiranju in poravnavanju obveznosti bi obe postavki bili znatno nižji. Pohvalna je rast poslovnega sklada. Res je pretežni del prirastka nastal zaradi revalorizacije osnovnih sredstev, vendar je poleg zakonske revalorizacije vplivalo tudi ostalo naše ravnanje pozitivno na to rast. V dolgoročnih in kratkoročnih virih poslovanja, to so krediti, ki jih pridobimo od Interne banke, Splošne banke Celje, smo močno upadli. Ta pojav ima dve plati: po eni strani smo okrepili lastno finančno moč, po drugi strani pa izgubili dodatni vir financiranja, ki v razmerah velike inflacije in nerevaloriziranih odplačil glavnic pomeni dodatno ugodnost za OZD. Glede na celotne razmere bodo za financiranje predvsem našega razvoja še vedno potrebni tudi zunanji viri, zato bomo morali okrepiti dejavnosti za pridobitev dolgoročnih kreditov. Lastna ustvarjena sredstva za ta namen namreč ne zadoščajo. Ce torej hočem rekapitulirati dogajanja v letu 1981 v naši DO na področju sredstev, potem bi ponovil, da nam je v pretežni meri zaradi inflacije premoženje nominalno sicer porastlo za 46 %, realno pa zelo malo. Pozitivno pa ocenjujemo dejstvo, da smo povečali stopnjo finančne samostojnosti. V tej smeri bodo naše akcije morale teči tudi v letu 1982. Franc Tratar, oec. Na volišču. Moj »foter« ni volil, pa tudi jaz ne bom. Ja, kaj ga še kar ubogaš? Nagrajenci V četrti številki našega glasila smo objavili sliki, priznanje in plaketo za 30 let samoupravljanja, ki ju je prejela naša delovna organizacija. Tokrat objavljamo še pregled ostalih dobitnikov v občini Celje, v nadaljevanju pa tudi intervju z našam nagrajencem tovarišem Fridom Gradišnikom. Na osnovi sklepa predsedstva Občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije Celje podeljuje Občinski svet ZSS Celje pet plaket: >30 LET SAMOUPRAVLJANJA — JOSIP BROZ TITO« trem najzaslužnejšim samoupravnim okoljem ter dvema posameznikoma za izjemno aktivnost v času priprav na 3. kongres samouprav-ljalcev Jugoslavije. Plakete prejmejo: 1. DELOVNA ORGANIZACIJA ŽELEZARNA STORE 2. KRAJEVNA SKUPNOST DEČKOVO NASELJE 3. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST 4. GRADIŠNIK FRIDO 5. PONIKVAR IGOR OBRAZLOŽITEV PREDLOGOV: 1. DELOVNA ORGANIZACIJA Železarna Store je z zakonom o združenem delu izredno dobro samoupravno in delegatsko organizirana ter uspešna v samoupravnem delovanju. V pripravah na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije je bila nosilec kongresnega sporočila v občini Celje in tudi v republiškem merilu. Posebno učinkovita je na področju vsebinskega izgrajevanja samoupravnih in delegatskih odnosov. 2. KRAJEVNA SKUPNOST DEČKOVO NASELJE je v zadnjem mandatnem obdobju kot samostojna krajevna skupnost izredno dobro vsebinsko izoblikovala samoupravno delovanje na delegatskem, obrambo-vzgojnem področju ter na področju delovanja društev, družbenih organizacij ter hišne samouprave. Posebnost te krajevne skupnosti je vključevanje mladine v delovanje krajevne skupnosti, posebno pozornost pa posvečajo skrbi za starejše občane. Dosledno so uveljavili v stanovanjskih blokih splošne enote civilne zaščite. Njihovo glasilo »Novice« so prav tako zelo učinkovita oblika informiranja najširšega kroga krajanov. 3. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST je najmlajša samoupravna interesna skupnost, ki deluje od leta 1975 kljub temu, da do leta 1981 ni združevala sredstev za izvajanije programa. Občinska raziskovalna skupnost je bila pobudnik akcije za vzpodbujanje raziskovalne dejavnosti Inovator Celje in za vzpodbujanje iste dejavnosti pri mladini »Mladi za napredek Celja«. Ta skupnost je med redkimi skupnostmi v Sloveniji, ki dosledno in uspešno deluje v okviru nalog, ki jih določa zakon o raziskovalni dejavnosti ter služi kot primer drugim občinskim raziskovalnim skupnostim, kako naj organizirajo delo take skupnosti. 4. FRIDO GRADIŠNIK je kot predsednik skupščine kluba sa-moupravljalcev občine Celje v pripravah na 3. kongres samoupravi jalcev Jugoslavije vložil veliko truda, predvsem pa svojega prostega časa, za organiziranje okroglih miz, ki so po svoji vsebini in bogati izmenjavi medsebojnih izkušenj prispevale pomemben delež pri pripravi sporočil občine Celje za 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Veliki so tudi dosedanji vsebinski prispevki tovariša Gradišnika pri razvoju samoupravnega sistema, tako v delovni organizaciji kot v krajevni skupnosti; predvsem pa je pomembno njegovo dosedanje pionirsko delo v delovanju Kluba samoupravljalcev občine Celje. 5. IGOR PONIKVAR je kot predsednik koordinacijskega odbora v občini Celje za pripravo na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije s svojo izredno široko organizacijsko aktivnostjo in metodami pristopa v celoti uspel v organizacijskih pripravah v občini Celje. Tovariš Ponikvar je v to akcijo vložil svoje bogate izkušnje, znanje ter velik del samoiniciativnosti in osebnega odrekanja. Z njegovo pomočjo in usmerjanjem smo pri pripravah v Celju dosegli zelo široko aktivnost in dobre vsebinske učinke v občini, kateri so prispevali k uspešnemu poteku in tudi zaključkom 3. kongresa samoupravljalcev Jugoslavije. Prav tako je njegova dolgoletna in bogata ter vsestranska aktivnost odraz učinkovitosti na področju razvoja družbenopolitičnih in samoupravnih odnosov v občini in izven nje. RAZGOVOR V UREDNIŠTVU Tovariša Frida Gradišnika poznamo vsi zelo dobro. V Železarni Štore združuje delo že 30 let. Vseskozi je ob opravljanju rednih delovnih nalog in zadolžitev tudi aktiven družbenopolitični delavec, predvsem se je posvetil delu sindikata. Bil je 6 let predsednik kluba samoupravljalcev občine Celje, v katerega je združenih že več kot 200 podpisnic. ŽeSezar Bil si eden izmed pobudnikov za ustanovitev kluba samoupravljalcev. Kakšni so bili začetki ustanavljanja? Frido Klubi samoupravljalcev v Sloveniji so nastajali na pobudo republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Takrat smo se delno zgledovali po že ustanovljenih klubih v ostalih republikah. Vloge posameznih klubov na zveznem nivoju so bile različne. V prvih letih se nismo mogli zediniti o tem, kakšno vlogo bi ti klubi morali imeti. Nekatere družbenopolitične skupnosti so imele napačno gledanje na vlogo klubov in so menili, da bi ti klubi lahko delno nadomestili nalogo družbenopolitičnih organizacij in njihovo delovanje. Ustanovitelji klubov smo menili drugače, zato so se pojavljali določeni problemi, npr. nepriznavanje klubov samoupravljalcev. Šele leta 1977 smo na posvetovanju »Vloga in delovanje klubov samoupravljalcev v Sloveniji«, ki je bilo v Kopru, dokončno uveljavili jasne smernice delovanja klubov. Seveda težav še vseeno ni bilo konec. Delovanje kluba v celjski občini je bilo izredno uspešno v prvih letih in brez hvalisanja lahko rečemo, da je celjski klub bil po obliki dejavnosti vodilen v slovenskem merilu in tudi med prvimi ustanovljenimi. Bili smo vzgled ostalim klubom, od koder so radi prihajali po nasvete. Celjski klub si je sam zastavil naloge delovanja in je odklanjal najrazličnejše interese, npr. da bi bil podaljšana roka delavske univerze ipd., ker smo vztrajali na tem, da ti klubi ne morejo imeti drugačne funkcije, kot iskati vse boljše oblike in metode dela za razvoj samoupravnega delovanja in za pravilno razmišljanje in uveljavljanje našega družbenega sistema. Vse prevečkrat se v praksi dokazuje, da je klub normativno zelo dobro urejenemu sistemu prevelik razkorak med zastavljenim sistemom in družbeno zavestjo delovnega človeka — samoupravljalca. S tem sem hotel povedati to, da je samoupravno delovanje vse prevečkrat prepleteno z izražanjem osebnih interesov in s premajhno mero lastne odgovornosti in lastnega deleža posameznika v celotnem družbenem procesu dogajanja. Železar Ali meniš, da je bila ustanovitev kluba potrebna? Kaj je po tvojem mišljenju največja pridobitev tega združenja? Frido Osebno sem prepričan, da je bila ustanovitev kluba potrebna, v prvi vrsti zaradi tega, da so lahko člani samoupravnih teles našli obliko medsebojnega dogovarjanja in, najvažnejše, pridobili smo obliko medsebojne izmenjave samoupravljalskih izkušenj. Posamezniki lahko na ta način v svojih delovnih sredinah animirajo posamezne oblike delovanja. To kvaliteto klub nadomešča z različnimi oblikami: okrogle mize, problemske konference, organizirana predavanja, ipd. Torej ima klub tudi izobraževalno funkcijo. Izobražuje kadre, ki delujejo v samoupravnih organih in je namenjeno predvsem vodjem posameznih samoupravnih organov. Samo delno lahko to izobraževanje nadomesti ustaljena oblika izobraževanja v občini Celje —<■ delegatska šola. Dopolnilo tega izobraževanja za specifična področja v posameznih samoupravnih organih pa daje tudi klub samouprav-ljalcev. Razne naše institucije in posamezni strokovnjaki z različnih področij znanstveno razvijajo in spremljajo naš družbeni sistem, ki je v svetu edini. S tem, ko ga razvijamo, ga nenehno bogatimo in plemenitimo, s čimer nastajajo nove kvalitete. Prav s temi se v klubu seznanjamo preko organiziranih predavanj. Tako klub opravlja tudi to pomembno funkcijo, da povezuje znanstveno raziskovalne institucije družboslovnih znanosti z neposredno delujočo bazo. Železar Tudi naša delovha organizacija je članica kluba. Povej, prosim, kakšno se ti zdi samoupravno-delegatsko delovanje v Železarni Štore in kako uspešno smo se vključevali v klub? Frido Železarna Štore je znana po tem, da ima samoupravno obliko delovanja dobro organizirano, dobro samoupravno delujemo; ne mislim pa, da smo dokončno učinkoviti. Nad tem sem včasih razočaran. Moti me na primer, da včasih ne znamo izluščiti bistvenih vprašanj in problemov in se velikokrat ukvarjamo z bolj obrobnimi. Vzrok je v neodgovornosti delegatov, saj mnogokrat ostajamo samo pri sprejetih sklepih. Železarna Štore se vključuje v delo kluba dokaj dobro. Predsedniki delavskih svetov so sodelovali na letnih konferencah in predstavnik področja za samoupravna razmerja in informiranje se je udeleževal sej. Žal moram poudariti, da železarna ne izpolnjuje redno obveznosti, ki jih ima po samoupravnem sporazumu. Naša delovna organizacija se je zelo dobro vključila ob pripravah na 3. kongres samoupravljalcev Jugoslavije v letu 1981, saj smo pripravili prispevek za kongres z vsebino o dohodkovnih odnosih med TOZD in DS. Za to je prejela plaketo kluba samoupravljalcev občine Celje. V vsebinskem pogledu pa bi v železarni Štore morali biti v samoupravnem delovanju bolj odgovorni in manj formalni. V veliki meri je to odvisno od delegatov in od vpliva posameznih strokovnih in odgovornih delavcev. Imamo celo primer, ko se obnašamo tako, kot se v našem sistemu ne bi smeli več. Železar Za svoje dolgoletno delo na družbenopolitičnem področju si dosegal uspehe. S kakšnim dosežkom si osebno najbolj zadovoljen? Frido Izredno sem bil presenečen, ko sem letos prejel plaketo Josipa Broza Tita 30 let samoupravljanja. Ta plaketa mi pomeni v simboliki več kot dva reda državnih odlikovanj, ki sem jih prejel in več kot republiško priznanje samoupravljalca v letu 1978. To imenujem za simboliko zato, ker sem vse od leta 1950 do danes po svojih močeh in sposobnostih resnično aktivno deloval v družbenopolitičnem življenju in mi je zato ta plaketa toliko dragocenejša. Železar Frido, kako pa naprej ? Frido Tovariši v klubu samoupravljalcev menijo, da bi še naprej v njem deloval kot podpredsednik. Menijo, da bi s svojimi dolgoletnimi izkušnjami bogatil delo kluba. Ce so mi to funkcijo zaupali, jo bom tudi vestno opravljal. Poleg tega so me predlagali za celjsko območje kot člana izvršilnega odbora skupnosti klubov samoupravljalcev Slovenije. S tem prevzemam vsekakor veliko odgovornost, predvsem jo vidim v večji aktivnosti dela klubov samoupravljalcev v občinah celjskega območja. Železar Frido, hvala za razgovor. Za visoko priznanje ti v imenu sodelavcev iskreno čestitam in ti želim še veliko delovnih uspehov tudi vnaprej. S svojim dosedanjim delom si dokazal, da to zmoreš. Zapojte z nami Dobro leto je poteklo, odkar smo se prvič sestali v osnovni šoli na Lipi, da bi na pobudo sindikalne organizacije Železarne Štore ustanovili mešani pevski zbor v Štorah, ki naj bi se imenoval Železar. V začetku je kazalo, da z zborom ne bo nič, kajti ljudje niso pokazali dovolj zanimanja za to zvrst kulture. Zaradi tega so se nekateri takoj poslovili misleč, da zaradi tako majhnega števila ljudi zbora pač ne more biti. Na srečo nismo vsi mislili tako. Med temi je bila tudi dirigentka Bojana Jurkovnik, ki nas je stalno bodrila, da bi zbor vendarle lahko obstajal; najbolj takrat, ko je optimizem med nami pojenjal in ko smo vzpodbude bili najbolj potrebni. Med tem časom je nekaj članov na novo pristopilo, nekaj pa jih je zopet odšlo. Kljub temu je število članov kot tudi članic počasi raslo. Zahvaljujoč vztrajnosti ter volji dirigentke, kot seveda vseh ostalih članov zbora, smo se že nekajkrat predstavili v javnosti; največkrat na raznih internih prireditvah v Štorah. Bili smo tudi na srečanju pevskih zborov SOZD Slovenske železarne v Radovljici, kot daleč najmlajši zbor. Na tem srečanju so nam bili v največje zadovoljstvo številni komplimenti na račun našega zbora, medtem ko je dirigentka sprejemala čestitke ostalih vodij pevskih zborov. Vse to je dalo zboru še več elana. Danes šteje zbor trideset članov in članic. Vendar je to za štorski okraj še vedno preskromno. Predvsem pogrešamo pristop mladih ljudi, saj je obstanek zbora odvisen od tega. Zato naj ob koncu dodam, da je vsak ljubitelj petja dobrodošel na pevskih vajah vsak ponedeljek in četrtek ob 19. uri v osnovni šoli v Štorah. Zorko POTEK AKCIJE »NAJBOLJŠI MLADI DELAVEC — SAMOVPRAVLJALEC 81« Namen izbora je predvsem poživiti delo osnovnih organizacij ZSMS v združenem delu, okrepiti kolektivno delo in izboljšati učinkovitost tako osnovnih organizacij ZSMS kot tudi posameznikov v prizadevanjih za uresničevanje zakona o združenem delu, stabilnejšega gospodarskega razvoja, povečanje produktivnosti, za vključevanje mladih v inovacijsko dejavnost, upoštevajoč aktivnosti v delu samoupravnih organov v delegatskem sistemu. Imenovana akcija poteka uspešno v Železarni že drugo mandatno obdobje. Ocena koordinacijskega sveta s seje dne 20. 1. 1982 je, da je bil pristop dobro organiziran. Akcija o izboru pa je po osnovnih organizacijah ZSMS v redu potekala. Pri svojem delu smo se posluževali navodil, ki so bila podana ob razpisu OK ZSMS Celje za leto 1981. Potek akcije je skozi vso leto četrtletno spremljala komisija za kadre in izobraževanje pri koordinacijskem svetu OO ZSMS. V januarju 1982 je komisija zbrala ter pregledala preko zapisnikov OO ZSMS predloge. Teh je bilo devet. Zavedamo se, da je to število predlaganih kandidatov preveliko za predlog najvišjih občinskih in republiških mladinskih priznanj, ki bi pri množičnosti podeljevanj zgubile na svojem pomenu in vrednosti. Zato smo se odločili, da podelimo na razširjeni letno-programski seji koordinacijskega sveta OO ZSMS interna priznanja z istim naslovom. Na podoben način je potekal izbor najboljše OO ZSMS. V prihodnje bo potrebno v Železarni pripraviti pravila o podeljevanju imenovanih priznanj ter natančno opredeliti potek izbora enega do dveh kandidatov za najboljša občinska in republiška priznanja na način, da ne bodo kršene temeljne dolžnosti, pravice in pristojnosti OO ZSMS. Istočasno bo potrebno tudi dodelati postopek in pravila za izbor najboljše OO ZSMS v koordinacijskem svetu OO ZSMS v DO. K. V. Janez, kaj meniš ali nam manjka pametnih ljudi? Kje pa. Veliko jih je samo ne znamo jih izkoristiti. Pri zdravniku. Ja, Janez to pa je resna zadeva. Zbolel si za stabili-zacijusom in izvozijusom. Praznični dnevi v Štorah Zelo lepe občutke ima lahko človek, ko vidi, da se nekdo zanj zanima, da mu hoče nekaj podariti. Prav tako so se počutile žene v železarskih Štorah ob praznovanju dneva žena. Komisija za vprašanje žena, mladine in invalidov pri KOOZS Železarne Store je v sodelovanju z Amaterskim gledališčem Železar, Celje—Store pripravila vsem zaposlenim ženam čudovit program. Ogled razstave Največji čar praznovanja je prav gotovo dala otvoritev razstave ročnih del (gobelinov) avtorice Angele Mavec, ki je tudi stalna in -dolgoletna članica amaterskega gledališča Železar. Razstavila je 27 eksponatov, ki prikazujejo, kako lahko slovenska žena, ki je zaposlena, poleg toliko drugih obveznosti še najde čas za ustvarjanje takih vrednot. Po otvoritvi razstave so nežna ženska srca prevzeli naši najmlajši iz štorskega vrtca, ki so s popularnimi »račkami« prenekateri mamici izvabili solze. Svečano noto praznovanja je dal pihalni orkester, ki je pod vodstvom prof. Zupanca zaigral na moč poskočne in zabavne melodije, ni pa manjkalo tudi nežne glasbe. Osrednji govor je imel tov. Mirko Gozdnikar, predsednik konference OO ZS Železarne Štore Za popestritev je zapel mešani pevski zbor Štorski železar, ki ga zelo uspešno vodi tovarišica Bojana Jurkovnik. Povedati moramo, da so bile vse žene zelo navdušene nad zborovskim petjem. Dekleta iz 8. razreda osnovne šole Store so se predstavila z izraznim plesom in tudi taka poživitev programa je prijetno presenetila železarske delavke. Torej, program je bil pester in bogat, razstava tovarišice Angele Mavec pa je doživela nešteto pohval, kar si je tudi zaslužila. Vse železarske žene, matere in dekleta so bile zadovoljne, srečne, ponosne, skratka — namen, ki smo ga imeli z izvedbo proslave in otvoritvijo razstave, smo popolnoma dosegli. Prepričani- pa smo, da bomo drugo leto prav take slovesno počastili naš dan — dan žena. Lada CMOK Sklepi z 11. seje delavskega sveta Slovenske železarne, ki je bila v čečrtek, 25. februarja 1982, ob 9. uri v Sindikalnem domu v Kropi. K-l O izvrševanju sklepov 10. seje delavskega sveta SOZD SZ je poročal Uršič. Poročilo je bilo poslano z vabilom na sejo. V razpravi so sodelovali: Korent, Kelih, Pečnik, Stepanič, Černe, Brtoncelj, Čater, Pelc, Žepek, Uršič, Mlakar, Nemec, Rozman, Kristan. V zvezi s 3. sklepom seje delavskega sveta z dne 25. 2. 1982 so vodje delegacij DO poročali o uresničevanju dogovorjene poslovne politike v svojih DO. Splošna ugotovitev je bila, da samoupravni organi sproti spremljajo realizacijo sklepov, obravnavajo vsa gradiva, pomembna za odločanje na samoupravnih organih SOZD SŽ in DO in tudi seznanjajo delavce s tekočo problematiko. V vseh delovnih organizacijah v SŽ obravnavajo tekočo problematiko oziroma uresničevanje dogovorjene poslovne politike tudi družbenopolitične organizacije v DO, zlasti še sindikati. V razpravi je bil obravnavan tudi problem medsebojnih dobav v SŽ in problem medsebojnega informiranja delavcev znotraj delovnih organizacij in tudi med delovnimi organizacijami v SŽ. Soglasno so bili sprejeti naslednji sklepi: 1. sklep: Potrdi se zapisnik 10. seje delavskega sveta in sprejme poročilo o izvrševanju sklepov. 2. sklep: Delavski svet SOZD SŽ ugotavlja, da so napravljeni na področju uresničevanja poslovne politike določeni premiki in da .mora biti uresničevanje dogovorjene poslovne politike še naprej stalna naloga samoupravnih in tudi drugih organov v delovnih organizacijah. Stalna naloga samoupravnih in strokovnih organov pa mora biti tudi skrb za izvrševanje dogovorjenih medsebojnih dobav. 3. sklep: Delavski svet SOZD SŽ zadolžuje strokovne službe v DO, da redno spremljajo in izpolnjujejo skupno dogovorjene zaključke na sejah samoupravnih organov ter da redno, pravočasno in pravilno informirajo o tem delavce v svoji delovni organizaciji. Priprava korita v jeklarni {foto Arzenšek) K-2 O zaključnih računih za leto 1981 za delovno skupnost skupnih služb za združena sredstva za poslovne aktivnosti, za združena sredstva sklada skupne porabe in trgovinsko dejavnost, je poročal Belej. Gradivo je bilo poslano .z vabilom na sejo. V razpravi so sodelovali Kelih, Pečnik, Stepanič, Brtoncelj, Košak, Belej in Uršič. Na zaključne račune oziroma poročilo je bilo danih nekaj pripomb, ki so se v glavnem nanašale na naslednja področja: več poudarka bi morali dati svobodni menjavi dela; na splošno so delovne organizacije v SŽ med seboj premalo usklajene, kar otežuje tudi delo DSSS SOZD SŽ; v gradivu bi morali navesti tudi tiste naloge, ki, so bile planirane, ne pa realizirane in tiste naloge, ki so bile opravljene, niso pa bile načrtovane. O rezultatih poslovanja DSSS in_ njnih aktivnostih v letu 1981 je potrebno informirati delavce v SŽ, zato naj bi se poročilo objavilo v internih glasilih DO. Soglasno sta bila sprejeta naslednja sklepa: 4. sklep: Delavski svet SOZD SŽ sprejema in potrjuje zaključne račune za leto "{981 za delovno skupnost skupnih služb SOZD SŽ, za združena sredstva za poslovne aktivnosti, za združena sredstva sklada skupne porabe in trgovinske dejavnosti, v predloženi obliki. 5. sklep: Strokovne službe DSSS SOZD SŽ naj do konca mandata DS SOZD SŽ pripravijo širše poročilo o dejavnosti delovne skupnosti skupnih služb SOZD SŽ in to poročilo objavijo v internih glasilih delovnih organizacij v SŽ. K-3 O popisu terjatev in obveznosti iz naslova združenih sredstev SOZD SŽ na dan 31. 12. 1981 je poročala Trudnova. Poročilo o popisu je bilo poslano z vabilom za sejo. Soglasno so bili sprejeti naslednji sklepi: 6. sklep: Delavski svet potrjuje poročilo o popisu terjatev in obveznosti iz naslova združenih sredstev SOZD SŽ na dan 31. 12, 1981. 7. sklep: Delavski svet soglaša s predlogom inventurne komisije, da se za odprte terjatve za interno izvozno premijo v skupnem znesku 3,606.190,00 din pošljejo opomini pred tožbo oziroma, v kolikor še ne bi prišlo do poravnave terjatve, se le-te sodno izterjajo. 8. sklep: Delavski svet soglaša s predlogom inventurne komisije, da se za del obveznosti do Carinarnice, ki je sporna in znaša 29.711,00 din, takoj bremeni špediterje. K-4 Elan delovne skupnosti skupnih služb SOZD SŽ za leto 1982 je bil poslan skupaj z vabilom za sejo vsem delegatom. Na seji je bila predložena še dopolnitev plana DSSS za leto 1982. V razpravi so sodelovali Kelih, Pečnik, Stepanič, Černe, Brton-celj, Cater, Pelc, Torkar, Rozman, Korent, Kristan in Ščerbič. Delegacija Železarne Jesenice je podala v glavnem naslednje pripombe: plan povečevanja dohodka je potrebno uskladiti z delovnimi organizacijami, v planu opisane delovne naloge DSSS so premalo definirane in nejasne, osebni dohodki niso usklajeni s planiranj rastjo OD v delovnih organizacijah, rast zaposlovanja naj se uskladi z rastjo v delovnih organizacijah, prav tako pa je treba uskladiti tudi stroške, ki so pod družbeno kontrolo (reprezentanca ipd.). Delegacija Železarne Ravne je imela pripombo, naj se osebni dohodki DSSS primerjajo oziroma usklajujejo z osebnimi dohodki v delovnih skupnostih v delovnih organizacijah; vse nove zaposlitve naj obravnava oziroma daje soglasja izvršilni odbor delavskega sveta SOZD SŽ. Ostale delegacije na plan DSSS niso imele drugih bistvenih pripomb. Rozman je v nadaljevanju razprave obrazložil posamezne planske postavke; na katere so bile dane pripombe, nakar je tudi Železarna Jesenice po kratkem posvetu delegacije sprejela predlog dopolnitev izvršilnega odbora DS SOZD SŽ. Soglasno sta bila sprejeta naslednja sklepa: 9. sklep: Delavski svet SOZD SŽ sprejela plan delovne skupnosti skupnih služb SOZD SŽ za leto 1982 z naslednjimi dopolnitvami: 1. V plan DSSS SOZD SŽ za leto 1982 se v tabeli 4 (plan sredstev za poslovne aktivnosti in njihova poraba v letu 1982) opredeli še združevanje deviznih sredstev za plačilo uvoza tuje literature in plačilo potnih stroškov za potovanja v tujino, in sicer na osnovi ustvarjenega dohodka. 2. Nove zaposlitve v DSSS SOZD SŽ mora obravnavati in odobriti izvršilni odbor delavskega sveta SOZD SŽ glede na potrebe dela. 3. Politika osebnih dohodkov naj se vodi tako, da se gibljejo osebni dohodki v DSSS sorazmerno z gibanjem osebnih dohodkov v delovnih organizacijah oziroma sorazmerno z gibanjem osebnih dohodkov v delovnih skupnostih DO, v kolikor gibanje le-teh odstopa od gibanja OD v celotni delovni organizaciji. 10. sklep: Delavski svet SOZD SZ zadolžuje strokovne službe DSSS SOZD SŽ, da o vsaki izredni nalogi oziroma zaključkih poroča na izvršilnem odboru delavskega sveta SOZD SŽ. K-5 O aktivnostih v zvezi z usklajevanjem saomupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za realizacijo programa razvoja rudarsko-metalurške proizvodnje v RMK Zenica je poročal Kunc. V svojem' poročilu je povedal, da je bil samoupravni sporazum obravnavan že v večini DO SOZD SŽ in je bilo danih več pripomb. Pripombe so bile dane tudi s strani poslovodnega sveta SŽ, Gospodarske zbornice Slovenije oziroma Izvršnega sveta skupščine SRS, RMK Zenica in s strani Gospodarske zbornice Bosne in Hercegovine oziroma izvršnega sveta skupščine BIH. Nekatere DO pa so samoupravni sporazum že sprejele. V razpravi so sodelovali Kelih, Stepanič, Pečnik, Pelc, Černe, Brtoncelj in Korent. Soglasno so bili sprejeti naslednji sklepi: 11. sklep: V skladu s sklepi delavskih svetov delovnih organizacij SOZD SŽ sprejema delavski svet SOZD SŽ samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev za realizacijo programa razvoja rudarsko-metalurške proizvodnje v RMK Zenica. 12. sklep: Samoupravni sporazum naj se v posameznih členih dopolni z določili o skupnem raziskovalnem delu, skupnem komercialnem nastopu (zlasti na izvozu, in to predvsem v ZSSR) in o skupnem načrtovanju dela našega usklajenega razvoja. 13. sklep: V samoupravnem sporazumu naj bo poleg direktnih izmenjanih materialov med RMK in SŽ še dana okvirna možnost oskrbe iz SŽ v predelovalno industrijo BiH in iz RMK v slovensko predelovalno industrijo. 14. sklep: Delavski svet zadolžuje KPO SOZD SŽ, da v nadaljnjem usklajevalnem postopku pripombe in razprave po TOZD oziroma DO upošteva in samoupravni sporazum ustrezno dopolni oziroma spremeni. 15. sklep: Razvojni faktor za blago, ki je predmet medsebojne menjave in devizno pokrivanje, je potrebno uskladiti tudi v SISEOT oziroma republiških organih. 16. sklep: Delavski svet SOZD SŽ pooblašča izvršilni odbor, da še pred podpisom samoupravni sporazum pregleda in oceni, ali so dane pripombe vgrajene v samoupravni sporazum, oziroma ali so usklajene z našimi interesi. K-6 O razpisu volitev v organe upravljanja SOZD Slovenske železarne je poročala Trudnova. Soglasno je bil sprejet naslednji 17. sklep: Delavski svet sprejema sklep o razpisu volitev v delavski svet SOZD Slovenske železarne. K-7 O predlogu pristop k rebalansu srednjeročnega načrta SOZD SŽ za obdobje 1981—1985 je poročal Rozman. Soglasno je bil sprejet naslednji 18. sklep: Delavski svet ugotavlja, da spremembe v pogojih gospodarjenja in dosedanje izvajanje srednjeročnega plana 1981—1985 zahtevajo pristop k rebalansiranju plana. Zato zadolži poslovodni organ SOZD ter plansko službo SOZD, da pristopijo k pripravi re-balansiranih planskih dokumentov. Pri pripravi le-teh sodelujejo v skladu s svojimi nalogami vse strokovne službe. V marcu je treba pripraviti predlog glavnih sprememb srednjeročnega plana in s tem sprememb samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD SŽ. Do konca junija je treba sprejeti rebalansi-rani samoupravni sporazum o temeljih plana, do konca septembra 1982 pa plan. V istih rokih bodo TOZD pripravile spremenjene temelje planov in plane, delovne organizacije pa spremenjene sporazume in plane. Izdelavo celotnega rebalansa bo koordiniral poslovodni odbor SOZD oziroma njegova planska služba. K-8 V zvezi z imenovanjem delegata SOZD SŽ v delavski svet DO Sistemi za energetiko je bil soglasno sprejet naslednji 19. sklep: Za delegata v delavski svet DO Sistemi za energetiko v konstituiranju, Ljubljana se iz SOZD Slovenske železarne delegira BURGAR Cirila iz delovne skupnosti skupnih služb SOZD Slovenske železarne Ljubljana. Uspešen nastop košarkarjev Kovinarja v SKL Po 10. kolu v moški slovenski košarkarski ligi se košarkarji Kovinarja nahajajo na več kot solidnem šestem mestu z 10. točkami. To mesto je mnogo višje, kot smo pričakovali na začetku prvenstva, saj v tej konkurenci nastopajo same sloveče ekipe, ki imajo že dolgoletne izkušnje. Ekipa je v povprečju najnižja v ligi, vendar to pomanjkljivost nadomestijo z borbenostjo in agresivnostjo. V prvem kolu so doma dokaj nesrečno izgubili s trboveljskim Rudarjem s točko razlike. Ta poraz pa jih ni zmedel in so do konca prvega dela zabeležili same zmage na domačem terenu. Iz gostovanja so se sicer vračali praznih rok, vendar v nobeni tekmi niso igrali podrejene vloge. Ze v prvem kolu nadaljevanja pa so se oddolžili igralcem Rudarja in dokaj presenetljivo zmagali v Trbovljah. Upajmo, da bodo košarkarji nadaljevali s svojimi dobrimi igrami in si tako zagotovili tudi prihodnje leto nastopanje v najvišji republiški ligi. Za uspehe ekipe niso zaslužni samo igralci in trenerji, temveč tudi marljivi sodelavci in prijatelji kluba v Štorah. Mackošek B. Košarkaši TVD Partizan Štore LESTVICA PO 10. KOLU ILIRIJA 10 10 0 919:869 20 TRIGLAV 10 7 3 1015:905 14 BRANIK 10 7 3 902:803 14 ZAGORJE 10 6 4 847:789 12 RUDAR 10 5 5 827:816 10 KOVINAR 10 5 5 897:894 10 ELEKTRA 10 5 5 803:878 10 COMET 10 4 6 872:905 3 FRUCTAL 10 1 9 731:872 2 KOČEVJE 10 0 10 855:999 0 KADROVSKE VESTI V februarju so bile v naši delovni organizaciji naslednje kadrovske spremembe: Novi člani naše delovne organizacije: Brin Janko, PK livar — jeklarna; Jemenšek Ognjeslav, NK delavec — livarna II; Gunzek Franc, NK delavec — MO litina; Vehovar Miran, KV mehanik kmetijskih strojev — jeklarna; Borovšak Darko, KV avtoklepar — jeklovlek; Galun Cilka, NK delavka — komunala; Zidar Štefan, VS dipl. strojni inženir — DS IR; Mulej Alojz, NK delavec — valjarna II; Muškotevc Drago, NK delavec — valjarna II; Podgoršek Štefan, KV obratni elektrikar — elektroplavž. Iz JLA se je vrnil: Nežmah Jože, KV strojni ka-lupar — livarna I. Zaradi kršitve delovnih obveznosti so odšli: Tiča Dragoljub, KV voznik — valjarna II; Lojič Stevan, NK delavec — elektroplavž; Flis Alojz, PK čistilec litine — livarna II; Trupej Mirko, NK delavec — livarna II; Žurič Kasim, NK delavec — valjarna I; Kliček Martin, NK delavec — valjarna II. Z odpovednim rokom je odšel: Majcen Zlatko, KV avtoklepar — TT montaža. Sporazumno s podjetjem je odšel: Hrastnik Miroslav, KV strugar — MO valji. Na novo življenjsko pot so stopili: Burzič Redžo — valjarna II; Zidar Vinko — valjarna II; Maček Vinko — mehanična delavnica; Ljubej Štefanija — komunala; Ravnak Marjan — kontrola kakovosti; Podkrajšek Anton — transport; Brečko Daniel — valjarna II; Škoberne Branko — vzdrževanje transportnih sredstev; Kavčič Marija — valjarna II; Arifagič Ismet — livarna I. Vsem želimo obilo družinske sreče. Naraščaj v družini so dobili: Mlakar Franc — jeklovlek; Skale Alojz — elektroplavž; Ža-ler Marjan — transport; Potrata Florjan — valjarna I; Belej Marjan — nabava TT; Mašera Franc — mehanična delavnica; Šket Franc — livarna I; Pavlič Božo — mehanična delavnica; Zagoričnik Pino — DS za finance; Ska-za Darko — DS komerciala; Pungartnik Oto — DS za kadre; Mastnak Stanislav — energetika; Andrenšek Franc — energetika. Vsem iskreno čestitamo. KRAJNC Vinko, rojen 7. 5. 1932, stanujoč Teharje 46. V naši delovni organizaciji se je zaposlil že leta 1948. Po odsluženju kadrovskega roka si je ponovno pridobil lastnosti delavca v naši DO. Vsa leta je delal v jeklarni kot skupinovodja. Redno je bil upokojen 28. 2. 1982. PLANKO Blaž, rojen 23. 3.1934, stanujoč Vrh 16, p. Planina. V Železarni Štore se je zaposlil leta 1958 v livarni II. Opravljal je dela na različnih delovnih mestih, nazadnje kot brusilec. Invalidsko je bil upokojen 19. 2. 1982. STORSKI ZELEZAR — Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE — Izhaja dvakrat mesečno — Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica. Knez Peter. dipl. ing.. Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane — odgovorni in glavni urednik; Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St «1-1/72 z dne 21». 2. 19741 - Tisk. A ERO Celje — TOZD grafika -Rokopisov ne vračamo BELEJ Ivan, rojen 1. 9. 1927, stanujoč Planinca 12, Šentjur. V našem podjetju je bil zaposlen preko 30 let. Najprej je bil v jeklarni kot jamski delavec. Leta 1954 je bil premeščen v energetski obrat na dela črpalnika, kasneje pa je postal strojnik energetskih naprav. Ta dela je opravljal vse do upokojitve'. Invalidsko je bil upokojen 26. 2. 1982. PELC Ivan, rojen 2. 10. 1932, stanujoč Verače 13, p. Podčetr- tek. V železarni je bil zaposlen preko 12 let. Najprej je opravljal dela v livarni, kasneje pa je bil premeščen v valjarno I na dela in naloge adjusterja, kar je opravljal vse do upokojitve. Invalidsko je bil upokojen 22. 2. 1982. ŽIBRET Alojz, rojen 28. 5.1926, stanujoč Ljubljanska 33, Celje. V železarni je bil zaposlen preko 34 let. Najprej je delal v livarni II kot livar kalupar. Leta 1965 je bil premeščen v livarno I kot livar specialist in leta 1977 je postal delovodja. Dela delovodje je opravljal do upokojitve. Redno je bil upokojen 28. 2. 1982. MIŠICH Ivan, rojen 22. 8. 1922, stanujoč Bukovžlak 16, p. Teharje. Prva njegova zaposlitev v našem podjetju je bila leta 1948. Ponovno si je pridobil lastnosti delavca v naši DO leta 1971 kot strugar v obdelovalnici valjev. Kmalu je napredoval in postal skupinovodja v obdelovalnici litine. Skupinovodja je bil vse do upokojitve. Redno je bil upokojen 28. 2. 1982. GREGORIN DUŠAN, rojen 23. 5. 1921, stanujoč Teharska 66, Celje. V železarni je bil zaposlen preko 38 let. Najprej je delal v komerciali kot referent valjar-skih proizvodov. Leta 1959 je bil premeščen v pripravo dela prav tako na dela referenta. Leta 1973 pa je postal vodja službe za statistiko v ekonomiki. Redno je bil upokojen 28. 2. 1982. PIRŠ Viljem, rojen 13. 6. 1934, stanujoč Trnovec 41, p. Dramlje. V naši delovni organizaciji je bil zaposlen preko 22 let. Najprej je delal kot čistilec gredic v valjarni. V istem obratu je opravljal še dela zbijača, adjusterja, ravnalca, nazadnje je opravljal dela pulti-sta. Invalidsko je bil upokojen 5. 3. 1982. JANČIČ Franc, rojen 19. 10. 1922, stanujoč Vrbno 12, p. Šentjur. Prva njegova zaposlitev je bila leta 1948 do 1949 v Kmetijski zadrugi Šentjur. Leta 1950 si je pridobil lastnosti delavca v naši DO kot modelni mizar. Izdelovalec modelov je bil vse do invalidske upokojitve dne 17. 2. 1982.