Subscription rates: $3 per year, 25c per copy Advertising 1 column x 1" $2.10 LETNIK XII. — VOLUME XII. FOR A. FREE S LOVEN I A TORONTO, 1. DECEMBER, 1961 Vesel Božič in srečno novo leto 1962. vsem čitateljem, naročnikom, prijateljem in sodelavcem želita Uredništvo In Uprava "SLOVENSKE DRŽAVE" BOŽIČ 1961 V SPOMIN POK. A. MERKUNU "Umrl je mož—kdo Božič "Tisti čas je izšlo povelje od cesarja Avgusta, naj se popiše ves svet. To piTo popisovanje se je vršilo, ko je bil Kvirinij cesar-, . ., , .... znega večera starosti- ski namestnik v Sinji. In hodili ,.,..., , hiln in 7ivpln 7a clrll-*3 so se vsi popisovat, vsak v svoje mesto. Šel je torej tudi Jočef iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem-bil je namreč I PODPORA ZA SLOVANSKE ŠTUDIJE bil je i lief", ki naj bi bila, tako so rekli, go se bo že uredilo, ko pridem" ( Canada Council je doddil pod- enak" njemu... V ranem jutru - konkurenčna Ligi Kat. Amen- Zadnje dni aprila sem vzel poro v znesku $5000 oddelku za ciidiv iijciuu.... V J ° . , , „„tn:i-., Merkuna "De- slovanske študije univerze Sas- 30 oktobra je nehalo biti srce, ki kanskih Slovencev. Silno ga je slovo od svetnika MerKuna. uc ' oddelek bolelo. Kaj bodo rekli na škofiji? lajtc, ne odnehajte. Izdajajte na- katchevvan v Saskatoon. Oddelek Z njim je šel kot tolmač g. prej "Slovensko Pravico". Po- posluje ze b let in je bil prvi na Vinko Lauter, moj sponsor, ka- —' — ..... ^^ katen koh kanadskl unlvefzl je od zgodnje mladosti, do po- 85 let- bilo in živelo za slovenski narod, se zanj žrtvovalo in izgorelo kot daritvena sveča. Preč. g. Anton Merkun, nekdanji dobrepoljski župnik, duhovni svetnik Ijub- . .... . . t, ■ . . Ijanke skonje, je dopolnil tek iz hise m rodovine Davidove-da J . , , * .. .. svojega plodonosnega življenja. bi se popisal z Marijo, svojo zaročeno ženo, ki je bila noseča. Ko sta bila tam, se ji je dopolnil čas poroda. In porodila je \ sina prvorojenca, ga povila v plenice in položila v jasli, ker zanju ni bilo prostora v prenočišču. V prav kraju pa so pastirji prenočevali pod milim nebom in bili na nočnih stražah pri svoji čredi. In glej, angel Gospodov je pristopil k njim in božja svetloba jih je obsvetlila in silno so se prestrašili. Angel jim je rekel: Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Rodil se vam je danes v mestu Davidovem Zveli-čar, ki je Kristus Gospod. In to vam bo znamenje: Našli boste dete, v plenice povito in v jasli položeno. — In v hipu je bila pri angelu množica nebeške vojske, ki so Boga hvalili in govorili: Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so blage volje. Lk 2, 1—14 Rojstvo Besede pomeni, da zmeda in razkrajanje v svetu ne smeta vzbuditi v nas strah in obup, ampak ponosno, možato, hrabro upanje; kajti zmeda in razkrajanje nas izzivata k boju in to k boju proti velikanom: velikanom "zaženi se in nagrabi" vrste grabežljivosti v divji tekmi, velikanom mamona in snovnosti, tehnokracije in birokracije, vseh moči, ki iščejo kako bi ohromele in pohabile, ponižale in uničile človeštvo. Spričo obsežnosti teh zasidranih moči magal vam bom, koliko bom le kateri; koli terega Uje pridobil" č.g. Mer- mogel". Z $35.01) v žepu sem od- Slovansko zgodovino pa so pou-kun Pa ni rabil tolmača, ško- potoval v Chicago Izšla je tukaj cevah ze vec let poprej. Denar fijski kancler, sedanji nadškof, le ena in zadnja številka "Slo bo porabljen v prvi vrst za iz-Poljak po rodu, msgr. Kroll, je venske Pravice". Kmalu Sem spo-kmalu spoznal, od kod veje ve- znal, da nam jo potreben tiskan ter. Pisal je tožnikom, da je Rev. list. Že č. g. Kot mlad fant in delavec v različnih organizacijah sem zasledil njekovo ime. Kot prosvetnega delavca na Holmcu, kot borca proti alkoholizmu, kot kari ta tivnega delavca. Nisem ga poznal osebno, le njegovo ime in njegovi spisi so mi ostali v spominu. Kot begunec nisem vedel ne kod ne kam. Po naključju sem dobil let 1949 njegov naslov, Bil je takrat v Barbertonu, Oliio. Pisal sem mu in kmalu prejel, odgovor: "Našel sem za vas sponzorja v osebi g. Vinka Lautarja v Barbertonu". Nekaj nepričakovanega...! Ni me poznal, pomagal mi je! Ob koncu julija 1949 sva se srečala prvič. Globoko se mi je vtisnila v spomin njegova častitljiva osebnost. Dobrota sama in pa razgledanost. Izrazit narodni delavec, globoka slovenska duša, pripravljena žrtvovati vse za so-rojaka, borec za resnico in pravico. za. lepšo narod:kj bodočnost! Povabil me je v svojo pisarno. Ni je imel v župnišču v Barbertonu. Tam ni bilo mesta za njegove ideje. Nagovoril me je: "Vi mi boste pomagali. Veste, imam pa težave. Spoznali jih boste prav kmalu. Toda z božjo pomočjo bo že kako šlo. Imam Karitativno organizacijo, Bisliop Baraga Relief. "Prevzel sem jo od p. Kazimirja Zakrajška. Tudi njemu tam nagajajo. Sem revež, Nivam sredstev. Dohodki so komaj za sproti. Pomagal Vam svetnik Merkun Merkun izredna osebnost in da je dal naslov hrvatskih oo. fran-bi se dala odlično uporabiti za čiškanov, ki so izdajali tednik karitatvne in dmge namene v ("Danico". Ko smo se s sloven-fari. Udarec v obraz hinavcem,' skimi prijatelji (predvsem dr. ki so hoteli uničiti karitatitvno Falež) domenili, da bomo začeli in narodno-politično delo svet-J izdajati tiskan list, sem se napo-nika A. Merkuna. I til k. oo. hrvaškim frančiškanom. popolnitev knjižnice. Speaker Sam Rayburn m rtv 16. novembra je umrl v Bonha-mu, Tejcas poslanec in vodja zbornice Sam Rayburn, veteran Prve dni januarja 1950 je izšla prva mimeografirana številka mesečnika "Slovenska Pravica". Idejo je dal g svetnik. ! Sklep je bil storjen. Prvi tiskan političnega življenja ZDA, star 79 list "Slovenska Država" je iz- let. Predno je zapustil Washinr čes lO.COO članov torontskih etničnih grup je napolnilo poslopje kraljice Elizabete na Kanadskem razstavišču 22. novembra ti. ob šel 20. julija 1950. Osebno ga je f ton koncem avgusta, ja sam izja- 8 urf zvečer poseben odbor je pripravil 4 ure trajajoči program natisnil takratni naš veliki pri- (vil: "Zadovljen som. Moja poli- v počastitev kanadskega ministerskega predsednika g. J. Dieten-j a tel j Fr. Vasilij. C.g. svetnik tična kariera -e presegla vse, kar bakerja ,n njegove ga. s0pr0ge. Prireditev je bila neke vrste "Veste, Vi boste urednik. Jaz ne i ga je bil izredno vesel, čeprav bi sem upal in kar sem želel. Ko ^^ novokanadčanov za njegov neustrašen nastop proti komu-morem, ker bodo spet udarili po ždel, da bi ostalo pri starem (bom zapustil to mesto, ga bom nističnemu koionializmu pred Združenimi narodi pred letom dni. imenu. —• " "*"" ~ *' Vedno je z izrednim zaniman- meni". Prevzel sem, dasi nerad ob takem le mojstru. Uvodnik je narekoval on. Ob izidu prve šte- jem vilke, ki je zbudila veliko zanimanje, kako tudi ne — slovenska državna ideja — je sledil tudi protinapad. Od kod? Od tam, odkoder so sledili pozneje vsi spremjal razvoj lista. Večkrat je pisal: "Rad bi pomagal, pa sem revež. Ne obupajte,, vztrajajte, enkrat boste le uspeli". Zadnje leta je tudi drugače napadi na slovensko državno gi- upešal. Ni čudno! Toliko polen banje.... P. Kazimir Zakrajšek, pod noge od ijucli, ki se štejejo, danes to lahko zapišem, je da so Slovenci. Rev. Merkun ni brzojavil: "Iskreno pozdravljam nikdar klonil, bulelo ga je, da list in mu želim mnogo upseha. so na njegova zadnja leta pri- je res težko ne izgubiti srčnost | ^ yi pa ^ Začniva v in podleči strahu in obupu; toda božjem imenu„ Pokrižal se je iz evangelija doni klic zmage, glas obsežnejše moči kot pa moči velikanov: "Ne bojte se; premagal sem svet"in ta klic prihaja in sva molila za uspeli skupnega dela.... Kmalu sem spoznal vse nje- od onega, ki ga je sv. Bernard i gove težave. Kar je imel, je šlo imenoval Verbum abbreviatum, v ečna Beseda, ki je postala majcena zaradi ljubezni, zaradi življenja in začela celiti svet kot nebogljeno dete v plenicah in ležeč v jaslih, v votlini novega in večjega začetka, v temi, ki je predhodnik in naznanja zarjo novega in ljubšega dne. Gerald Vami, O.P. Vse sproti. Za kritje stroškov. Prav takrat je izdal prvo bešuro: "Trst, žarišče Evrope". Sledile so še brošure: "Kardelj, minister morilec" in Mož božje volje" (L. Ehrlich). Zgodilose je, kar ne bi nihče pričakoval. Bil je tožen na elevelandsko škofijo. Kdo so bili tožniki, mi je tudi zaupal. Zakaj so ga tožili? Zato,, ker je izdajal knjige odnosno brošure, ki so bile pisane v prid tiskali nanj in ga izolirali. Njegova zajjjjjj; misel je. bila: | Združenje pravoslavnih Slova-nov s katoliško Cerkvijo. Ciril Metodijska ideja. Do zadnjega je tlela v njegovem slovenskem srcu ideja po resnični svobodi Slovencev v lastni državi. Odšel je k Bogu po plačilo veliki učenec A.M. Slomška, dr. J. Ev. Kreka in nadškofa dr. Jegliča. Naj počiva v miru božjem. M.G. Tito podpira druge— z amerikanskimi dolarji Dr. Kari Zalar je pripravil posebno poročilo za senatski po dodbor za notranjo varnost. Iz tega poročila je razvidno, da bi Tito lahko plačal s to pomočjo polovico do dveh tretjin letnega državnega predračuna. Mnogo te pomoči je porabil Ti to za svojo "pomoč". V nekaj malega nad enim letom je razdelil nad 100.000 dolarjev Indiji, Cey Ionu, Indoneziji, Združeni aj-ab- Ob krizi zapadnega sveta Ni človeka, ki bi si mogel iz-' Slovencem in so razgaljale* ko-bojevati svobodo in mir, dokler ne bi obvladal strahu pred smrtjo. Ni naroda, ki bi mogel ohraniti svojo svobodo, dokler ugledali Nič več nevere> nič ne bi bil pripravljen tvegati munizem, zato, ker je vodil organizacijo, "Bisliop Baraga Re- vec nezaupanja ven iz močvirja, ven iz teme!— lastnega uničenja za njeno obrambo. Delati drugače bi pomenilo prelomiti z vero onih, ki so' Morda ni še dan Vstajenja, dali svoja življenja zato, da bi morda je šele Cvetna nedelja in mu ohranili svobodo. Vse od je pred nami še Oljska gora in Perikleja pa do danes se je svo- križev pot in Golgata. Ali naj se bodna družba ohranila zaradi zgodi, kar se more zgoditi! V tega, ker je vrednotila gotove naših srcih je zapisauo, v evan-stvari višje, kot pa goli obstanek,' geliju, da vstajenje pride, ker zaradi tega ker je njena vizija o mora priti. Pa bodi še več bičan-človeških odlikah, dostojanstvu ja in ponižanja, bodi pot na in sreči zaznamenovala nekatere Golgato še tako strma in strašna-oblike življenja kot človeka ne-_ uprimo oči v solnce: naše veliko vredne. Sydney Ilook Ob krizi slovenstva i jutro je blizu, v lica nam diha rosna zarja njegova. — Ivan Cankar Dolga, temna stoletja smo blo-' Daj Bog, da bi ob dam Tvojega dili po močvirju, s potrtim mira globlje spoznali svoje člo-srcem, s, plaho dušo, brez upanja, veka in narodno poslanstvo m da brez vere v svetlobo in življen- bi naša vera, upanje in ljubezen je zkrknjeni v svoje ponižanje, v sloneli in se krepili ob Tvojem svojo sramoto in bridkost. Ali miru, ki ga Ti daješ, ker breme Ideja — slovenska država — je tako velika, da je vredna podpore nas vseli. Objavite to v i listu". — Nekaj dni pozneje nova brzojavka: "Prosim, ne objavljajte ničesar. Saj razumete, imam težave pri predstojništvu". Takrat tega nisem razumel. Bil sem pač "greenhorn". Toda č.g. svetnik mi je dejal: "Ne izgubite poguma. Razumeli boste pozneje. Tudi med duhovniškimi vrstami niso vsi slovensko misleči...." Bilo je menda februarja istega leta. Prav za prvi petek, takoj po maši pred cerkvijo Srca Jezusovega v Barbebonu. Prav neprijeten "Dobro jutro" od osebe, ki naj bi bila predvsem kažipot proti Bogu. Tako se je razvil ta "dobro jutro": "Kako dolgo boste še pomagali našemu Merkunu pri njegovemu delu?" Bil sem presenečen. "Ne vem, kaj hočete, prečastiti gospod?" Sledilo je pojasnilo, ki mi je odprlo oči in razgalilo vso tegobo, v kateri se je nahajal preč. g. Merkun. "Ali ne veste, da . . . ... , . . , j ski republiki, Sudanu, Abesiniji, tega dela ne odobrava ne SNO, 1 ' . . T. , . ,. ,«. f . Moroku m Ghani. ne dr. Krek, pa tudi ne škol dr. Rožman". Malo mi je zaprlo sapo. Vsekal sem nazaj: "Briga me, kaj pravi SNO, kaj Miha, in kaj drugi". Nakopal sem si sovraštvo v Barbertonu. Že v pred-božični sezoni bi lahko dobil zaposlitev. Na vprašanje: "Če bom še pomagal kako č.g. Merkunu", sem dal odgovor, "čutim se dolžnega mu iti na roko v mejah možnosti, po delu," mi je bilo še isti večer sporočeno, da dela ne bom dobil.... Ne le to, tudi mojemu sponsorju je bilo namignjeno, naj me odpusti.... Pa ni bilo uspeha, ker je bil1 moj sponsor večji demokrat kot gospodje okrog takozv. SLS. Č. g. Merkun je kmalu zbolel. Obiskal sem ga v gattoliski bolnici v Akronu, Bil je duševno strt. Ni čudno! Mesto hvaležnosti, in razumevanja je letelo kamenje nanj. Pravil mi takrat: "Ne kaže drugače, da se premestite v Chicago. Tam je več naših ljudi. Pisal sem že p. Zak-rajšku. On bo našel tam koga, ki vas bo začasno vzel na stanovanje". — Res, nekaj nato sem dobil Ministerski predsednik je imel kratko konferenco z zastopniki etničneka tiska, kjer je udeležen-ceb povedal, da se zelo zanima za vse etnične grape v Kanadi.___ Protest proti prodaji jet letal Titoslaviji Kakor znano, je bil sklep, da Amerika proda nekaj sto jet letal "Jugoslaviji". Letala tako pravijo v Ameriki, so že zastarela. Vendar je ta novica povzro- Med koncertom v poslopju kraljice Elizabete so poklonili ga Diefenbaker cvetlice, ki so prispele čila val protestov v kongresu in istega dne z letalom iz Italije. Pela je tudi Slovenka ga. M. Cekuta, spremljal jo je g. L. Lovšin. senatu. Enako tudi drugod. Hrvatska Katoliška Zajednica s sedežem v Gary, Ind., je poslala predsedniku Kennedy-ju odločen protest proti nameravani prodaji. Kaj, ko bi se zganile še druge slovenske organizacije? Kaj pa slovenska in katoliška KSKJ? na harmoniko planil je silen vihar, razgnal je časa je težko, oblake, ugledali smo solnce in MATE RESMAN • Simulirani napad na Kanado je uničil 14 kanadskih mest in vojaških središč, vključno z Ottavvo onesposobil osrednjo vlado in ubil predsednika vlade t ubil 2,6 milijona prebivalcev ter uničil med tretjino ter polovico gospodarstva. Simulirani napad je predpostavljal dva vala napada tednov* 250 sovjetskih letal in 60 do 70 sporočilo, naj meodkontientalnih izstrelkov. Na-pridem v Chicago. Pri Svaku p. 1 pad je bil v noči 13. novembra. Zakrajšku g. J. Turšiču bom na- ( Civilno prebivalstvo pri vajah ni šel začasno stanovanju. Vse diu- sodelovalo. Predstavniki etničnega tiska v Onlarijskem parlamentu, kjer so bili sprejeti po zaprisegi nove vlade G. J.P. Robarts-a, Q.C., ki je skupaj na sliki z bivšim predsednikom Ontarijske vlade g. M. Frostom, Q.C. Na skrajni desnici je g. J. Yaremko,Q.C., pokrajinski tajnik hi minister za državljanstvo Published monthly by Slovenian National Federation of Canada, Edited by: Editorial Board Address: 646 Eudid Ave., Toronto, Ont. Canada BISERNOMAŠNIKU ANTONU MERKUNU V SLOVO ši, ti jo je opravil preč. g. Jager najhujših in najbolj bolečih udar- ob navzočnosti številnih duhovni- cev, kar jih je v Ameriki padlo na | slovenskega verskega kulturnega kov iz Clevclanda in od drugod, blagega pokojnika. Amerikanci in soeialnga razmaha! Kadar je in P° lepem na?ov0m preč' {n večino Slovencev nizkosti te le mogel, se je na Homcu zadrže- škerbca prepeljali izmučeno zakulisne igre seveda niso njti val tudi pokojni Janez Ev Krek tmplo starčka Merkuna na cle- slutili. Edino tisti, ki so ta izgon nekajkrat tudi po več mesecev vclafldsiko pokopališče, kjer bo zakrivili, so dobro vedeli, da iz-Sem je romal tudi prelat Kaian P°čival° v senci sv. Križa. J* in na stotine Slovenskih in hrvaš- j ganjajo največjega slovenskega dobrodelnega delavca, ki jih vi- kih duhovnikov je tu kovalo Kot je nckoč omenil njegov' soko nadkriljuje. Kje je še en načrte za svoje delo. Med vojno zvcsti prijatelj P- Zakrajšek, bj sam drug Slovenec te dobe, ki bi so našli zatočišče na Homcu, be- Potrebovali za vsai delen opis j bjl o dobrodelnosti toliko pisal, gunci iz Galicije in pozneje slo- živlJ'enja in dela g. Merkuna de- toliko v njej organiziral, zgradil venski primorski begunci; kul- bel° knji2°- v časopisnem članku toliko zavetišč in hiralnic, skrbel turni dom, ki ga je g. Merkun se moramo °mejiti le na nekaj za toliko brezdomcev in sirot, in-zgradil, je postal prava sirotišm- poli- kJer ie blag; pokojnik tako validov in alkoholikov, vajencev ca, kjer je blagi župnik skrbel za neumorno in tako g|oboko oral in žtl,dcnt0v kakor ge&pod Mer" 40 vojnih sirot. Na Homcu so se nad šestdeset lete. Ta leta so bila kun? Ce bi bili narodu v Ameri-kovali načrti za preneko slo- izrazito Prehodno razdobje, ko se kj priznali resnico, bi bil Merku- je skušal slovenski narod na vseh nov vzgled preveč blestel. Kdor področjih postaviti na lastne no- je vajen delali v senci, se svetlo-ge, za kar pa mu je še primanj- vensko versko, misijonsko, dobrodelno in zadružno dejavnost in za danes tako mogočne medna-rodne pokrete Kristusa Kralja. Iz k°Val° d0V0lj strokovno izobra" hribčka na Homcu je zablestela ženega SVetnega izobra?enStva' be boji. "čistke". Merkun je bil žrtev nova luč po vsej Slovenija in poslala prve žarke v široki svet. A nele ugledne osebnosti in brezdomske sirote, ampak tudi Tako je moral tudi duhovnik marsikdaj zagrabiti za stvari, ki bi jih v normalnih razmerah nikakor ne pričakovali od njega. Ni Bisernomasnik anton Mcrsun, tuai slovenski župnik pri fari Maki se je odlikoval na vseh rije Vnebovzete preč. g. Matija važnih Blagi pokojnik je bil tudi zelo vnet in ploden pisatelj. Posebno znane so njegove knjige Slovanski svetniki, Poganski misij oni, , . . , , Krščanska karitas, Hoče, Aiko tu mesto za razpravlejanj, kako , . . _„v . , . „ zavrženi in zaničevani bratje so bi bilo bolj mocbo in pj ali za bolno vprašanje Zgodovina pro- našli pri dobrem župniku svoj vprašanje, kako upravičiti delo * T ^^" drugi dom. Prenek alkoholik, ki duhovnikov v politiki, gospo- ***** ^ °b. je skušal zbežati pred svojimi darstvu in kuIturi v smislu n0. «ehna Vrst ™lnših kfg problemi tako, da je iskal pozabe vejših izvajanj prelata dr. Odarja 1 knjmC ° zadruznem- dobrodel" in utehe v pijači, je preživel "po- ali smernic sedanjega papeža, ki čitnice" svoje prevzgoje na Hom- sta vsak na svoj način pribila, cu, kjer je jedel pri isti mizi z naj bi duhovnik na svetnem pod- gospodom Merkunom. Kot Kris- ročju prepuščal inicjativo laji popriščih slovenskega Jager, pri katerem je g. Merkun tus, ki pri svojih obiskih m pri- kom. Merkun je bil, kot vsak dru-udejstvovanja; je bil tudi velik našel svoj atmeriški dom. Na pri- ' prijatelj slovenske državne ideje, govarjanje tete Helene Jager so Mislimo, da tO prijateljstvo ni Tončka poslali v ljubljansko gim- bilo "politika" ampak je izviralo nazijo, kjer se je z izjemo prve- iz prepričanja da je narodna ga razreda sam vzdrževal. Po neodvisno;^ in neokrnjena svoboda nravna pravica in je narod ki te pravice v vseh prejšnjih kombinacijah ni užival nravno upravičen in dolžan začeti s sistematičnim delom za uresničenje te pravice. Gre tukaj za nravno vprašanje za nekaj podobnega kot pri pravici do vzgoje do razvoja osebnosti ali do sreče. V tej zavesti je pokojnik postal naš po-nMcenrlm kratki borbi za izbiro poklica se je odločil za duhovniški stan. Bogoslovje je študiral v Ljubljani in v juliju, 1. 1900, ga je škof Jeglič predčasno posvetil v duhovnika. Mladi duhovnik je deloval najprej kot kaplan v Koprivniku pri Kočevju, kjer si je kmalu osvojil srca slovenskih, pa tudi 'V -os. Čeprav je bil navdušen slovenski narodnjak, to vendar ni zmanjševalo njegove duhovniške ljubezni do kočevskih jateljstvih ni prezrl neljubih bo- gj otrok svojega časa in takrat- gatinov in zasovraženih cestni- ni'h razmer, pojmovanih V ok- narjev, tako je tudi Njegov zvesti virju takratne slovenske tradici- služabnik Anton postavil na laž je. Razmere so kar kričale po rečenico: nem in socialnem vprašanju, pa tudi razne zbirke narodopisnega bogastva, n. pr. knjiga Dobre-poljske pesmi in druge. Bil je Ustanovitelj in urednik vec listov in prav do smrti je pisal v številne zamejske liste, koledarje in zbornike. Velika gradiva je ostalo še v rokopisih. Naj omenim le Zgodovino velikolaškega okraja, in oovedal ! h m I V7t m°Žeb' kakrŠCn jC bil ^ i0 OD S£ Avenija v letih 1941-45, ter zb r-m povedal ti bom, kdo si!" Take je z vso dušo odzval. Morda lah- , . ., , . ... ' poenostavljene "formule" namreč ko rečemo, da je bil otrok pre- k° ^^ S°Cialmh °paZ°VanJ Grobelj in Knobleharjevega zavoda, ne bilo zavodov na Ponikvah, ne bilo 28 novih zgradb, ki ste jih Vi postavil, ne bilo naših misijonarjev, ki so se izšolali v Vaših zavodih, ne bilo Vaših knjig in člankov, ki so užigali ogenj idej in gorečnosti, ne bilo bi najbrž kongresov Kristusa Kralja in ne bilo bi ljudi, ki bi videli v Vas svoj vzor. Gotov sem, da bodo pisalj številni časopisi in listi o veličini Vašega vzgleda. In pridružil se bo tudi tuj svet. Komaj ste zatisnili | svoje trudne oči, se Vas je spomnil kot mednarodno zasluž- i nega Slovenca ameriški tisk nele v Clevelandu, ampak tudi drugod po Ameriki. Iz skromne broštl-rice "Love Moves Mountains" sO spoznali, da ste človek, kakršnih je v vsakem narodu le zelo malo. Ste ogenj, ki greje in luč, ki sveti. Luč pa se ne postavlja pod mernik, ampak visoko, da sveti vsem. Vaš blesteč vzgled bo žarel v zgodovini našega trpečega naroda. Ob njem naj se še pozni rodovi učijo, kako je treba ljubiti in kako nuemorno delati za zmago večne Ljubezni, za napredek naroda in za blagor bližnjega. Bog Vam obilo poplačaj vso ljubezen, delo in žrtve! Sloven-sem pa izprosite moč, da bi znali posnemati Vaš svetel vzgled in vedno storiti vse, da bo povsod raslo vse dobro in se zmanjševalo vse slabo! In izprosite nam zlasti najpotrebnejši dar: da bi se znali ljubiti med seboj! Z Bogom, homški župnik, prijatelj, dobrotnik in vzornik Anton Merkun! Uživajte plačilo večne Ljubezni, iz katere ste tako obilo zajemal in nam vsem delil! Slovenci Vam bomo skušali postaviti spomenik, kj si ga edino želite, s posnemanjem Vaših dobrih del. In v slovenski zgodovini bo vedno blestelo ime — Anton Merkun. in zaključkov, ki sva jo pred leti skupaj urejevala in popravljala in bi sama narasla v več knjig ustanovitelj lista "Slovenska Država". Na njegovo pobudo in z njegovo pomočjo jc g. Geratič začel izdajati list "Slovenska Pravica" ki je predhodnik "Slovenske Države". Pod psevdonimi je pokojnik napisal tudi več nav-dušujočih člankov, kjer vzpodbuja Slovence naj dvignejo glave in se borijo za uveljavljenje načela: ■ "Na svoji zemlji svoj gospod!". Vse to je storil v času, ko se je' stara slovenska politika še vedno prošnjo oklepala gesla: "Vse za Jugoslavi- Gerjola premeščen za kaplana v jo in kralja Karadjordjeviča!" župnijo Velike Lašče, ki je takrat l:.. t___: • .... ■ . _ cla spregledajo poglavitno stvar, na- hodne ali celo preživele dobe, to- men in okolnosti, ki se menjajo da ta doba je pologala temelje od primera do primera, farizeji za čase ki bodo prišli. In po- . . so bili tisti, ki so začrtali ozko kojnik je morda najbolj blesteč p0d naslovom baraonzem ločnico med "spoštljivimi" in primer njenih pozitivnih strani, "nespoštljivimi" in pozabili vse G. Merkun -e bil najprej neu- napačno pri prvih in vse dobro moren dušni pastir. Cerkev, pri drugih, G. Merkun pa je bil prižnica, spovednica, to mu je za svoje časp žlmk. Slovemkc> Jjilo-»r«o. BI-je tudi .ploden j>i-. rodoljubje ga ni oviralo, da ne bi sec verskih knjig, razprav, pri- z ljubeznijo skrbel za svoje ročnikov, molitvenikov in član- nemške farane. Pripadnost ljub- kov. Odlikoval se je nele kot or-Nemcev. Župljanom se je tako' ,J'anski škofiji ga ni ovirala pri ganizator verskih organizacij, priljubil, da so poslali k škofu gorečnosti med hrvaškimi duhov- ampak tudi kot organizator du-Jegliču posebno odposlanstvo, niki in med hrvaškimi izseljenci hovnikov v vsej državi. Bil je ki se mu je zahvalilo za tako v Argentini, ki jim je skupaj s apostol bolnikov, ustanovitelj dobrega gospoda. Jeglič pa se je slovenskimi poklonil svoj enolet- Slovenske mašne zveze in steber dobrodušno namuznil: "No, saj 11' dopust. Boril se je proti alko- cirilmetodijske ideje. Skupaj s sem Vam pa tudi poslal najbo- holizmu, a z ljubeznijo je gostil prelatom Kalanom je sprožil Ijšega, kar sem jih imel!" alkoholike. Odklanjal je borbeni pokret Kristusa Kralja z njego- Hberalizem, a znal je biti prija- vimi veličastnimi mednarodnimi J° „' g' Anton na telj z liberalci. Boril se je proti kongresi, ki spadajo med naj-o kega žuPnika komunizmu, a zavedal se je tudi, lepše manifestacije vse katoliške da j a le neznatna peščica rdeča, Cerkve. Ljudje kot Merkun so vrhovi, v katere lete strele napadov, posmeha in zavisti. Med vojno je bil oaje- »rTSojn-iia smrt; rerTečta najožji prijatelji vemo, koliko je pretrpel v Ameriki. Dobrodelnost in tožbe na škofiji so le en primer. Koliko je bilo drugih krivičnih udarcev in zaprek. V širši javnosti je vedno toliko mask in toliko peska v oči, da ji vsa resnica najbrž ne bo nikdar znana. Bili so ljudje, ki so skušali doseči, naj ubogega starčka vržejo na cesto. Poznam druge, ki so ! se rogali njegovim sanjaškim j načrtom, pa pozabili, da ta mož ! ni leveliko "sanjal", ampak tudi neizmerno veliko ustvaril. Poznam ljudi, ki mu niso na pisma niti odgovarjali in so ga odpra- Luxoi Radio Hi-Fi TV Electronics Co. 624 Bloor St. W.; Toronto, LE. 1-3085 Zasi. PHILIPS MAGNETOFONI T-V. SPREJEMNIKI RADIO APARATI PHIL SHAVE elekt. brivski aparati in vsakovrstne hišne električne potrebščine. članek, ki mu ga jc v slovo na- ganizacij, pa tudi kot iznajdljiv pisal življenjepisec, ki si ga je g. prosvetar. Zapletel pa se je v os-Merkun sam izbral, njegov bljiž- ter spor z nemškimi oblastniki, nji prijatelj in sodelavec g. Edi posebno še s turjaškim grofom, Gobec. Uredništvo. ki je neusmiljeno izkoriščal oko- liške bajtarje. Za trenutek se je Dne 30. oktobra zjutraj sv. je v zdelo, da bo moral mladeniško xr„v ... . . ... , . , , . „ je množica bodisi prisiljena Mislim, da ne trdim preveč, ce Naš list torej dolguje pokojniku obsegala 65 vasi. Tu se je uvelja- , ,• ^ . ... . x • . , , . ., ., Jt~ J ali zapeljana. Tudi v Ameriki m rečem, da je bil tudi največji slo-največjo hvaležnost. Da se mu vil ztasti kot gorbč pridigar, sno- , f, jL . . . . , ' ; , . , , . - - ----- — ^ vsaj malo oddolžimo, objavljamo vednik in organizator verskih or- f veckrat Pripovedoval in pisal, venski dobrodelni delavec svoje vJ1. z zamahom roke. Poznam kako ga bol. razkol med "kato- dobe. že 1. 1924 je spisal knjigo čloyeka 0 katcrem je pokojnik liškimi" in "naprednimi" Sloven- "Krščanska karitas", polno zgo- na več'strani potožii (pisma s0 ci. Ce bi ne bilo tako globokih, dovinskih zanimivosti, idejnih v arhivik) kako ga „najbolj pre_ umetno zgrajenih vmesnih pre- spodbud in praktičnih nasvetov ganja"; toda ko je prišlo do ka- padov, bi brez dvoma tudi za dela ljubezni. Ustanovil je ke javne pr0slave, so taki znali napredni dosti laže spoznali obe vseslovensko društvo Dobrodel- datj preprost ultimat: mi ki pogumno zaklical: resnica, pra- nosti, kj jim je delno ali v celoti smo bili med "zaznamovanimi", vičnost in ljubezen naj vežeta in pomagal skozi šole g. Merkun. Po kratkem razgovoru nam je prepletata preko vseh razlik! So Med slednjimi jc tudi nekaj slo- bjj0 vse jasno. Gospod svetnik , , ____ „,. . , ... stvari, kjer je treba pritegniti venskih duhovnikov v Ameriki in nq ;„ i-nf maihnn Hptp duhovnik in navdušen slovenski sprosti svoje bogate energije med ... . .. „ , „ ,, • ,, j . ,, ,T, •• P Je zajoKal Kot maJllno <-lete' - . h<-ot; u: _ „„ ludl )lberaIcc ah napredne". V znam skladatelj Mav. Ukrajinski da bi se kamnu smiliL Kako tem smislu je bil Merkun med in primorski begunej so imeli v veuko jc pa^ razlika med "veliki- privimi nosilci bogate stare tra- njem "največjega prijatelja med mi osebnostimi" in med "vidnimi Naš pokojnik je elevelandski bolnišnici sv. Vin- b°rbeni gosPod zapustiti domovi- slovend in vendar cencija umrl 85-Ietni starosta slovenskih izseljenskih duhovnikov, pionir slovenske dobrodelnosti, velik misijonski delavec, neumoren apostol za zbiižanje med Cerkvami, eden prvih treh začet- brezversko notranjsko faro. S •nikov mednarodnega pokreta tem ie P°tcylažil nemške oblasti, Kristusa Kralja, goreč katoliški g" Antonu pa dal priložnost, da GRAMOFONI IN PLOŠČE IZ STARE DOMOVINE Si lahko nabavite pod zelo ugodnimi pogoji, na odplačilo, proti garanciji, in strokovno popravljanje. Postrežemo vas v domačen jeziku. Poseben popust za Božič! PHILIPS » PHILIPS -- PHILIPS narodnjak, prečastiti mašnik Anton Merkun. biserno- brati' ki so Sa najbolj potrebo-Vkljub Anton je s svojo apostols- ožine. v župnišču in društvenem domu spadal med prv.e redno pomoč v hrani, denarju in visoki starosti se ie odločil 7.1 ko gorečnostjo res kmalu osvojil ...... .... . , IUS1 Je MIOC11 za Rn ,rfn , J, dicije, ki pa so se otresli njene prvo svetovno vojno, ko so našli osebnostmi"! težko operacijo. Imel je zelo nele Kazdrto, ampa:. tudi sosed- močno srce in operacijo je srečno nje farc Post°jno, Ubolsko in prestal. Toda v nekakem poopera- Hrenovice> , - - — navoainn. Mea zaanjo vojno je 1--- cijskem polsnu ga je njegova sil-i Ko je tako preoral ledino na srečanju z Abrahamom presenl v sk j 2 svctnikom šku,jem' Dra . ffosn , „ . , zd . na aktivna narava silila na noge, Notranjskem, ga je 1. 1906 škof veliko župnijo Dobrepolje, kjer je spet vodH dobrodelno pisarno v ^ "nazaj k delu". Tako je vkljub Premestil v prelepi in razmeroma z nezmanjšano gorečnostjo na- Ljubljani> v Ameriki( pa je na P(,k^n"JZak!!lšek ki skrbnosti bolniškega osebja vstal b°gati Mengeš. Tu je g Merkun daljeval svoje veliko in tako vabilo zakrajška prevzel vod- , JOKOjm p. ^aKrajse«, ki in padel. Popokali so šivi in zno- ^el na veliko: prirejal je mo- raznotero delo. Id tu se je moral slvo Baragove Pomoči. Stran- p^vSno za^s"^1"1 da stTkakor va je moral na operacijsko mizo, gočne množične manifestacije, UI"aknit» Prcd vihro vojne m rc- karska izključnosti odcta v masko P ^ ' ^^ ^ kar je bilo za že oslabelega verske "n narodne, ustanavljal or- xoluclje najprej v Lju"oljano in edinosti in zaščitena s cenzuro f ' . , „ starčka preveč. Dne 30. oktobra se ganizacije, unifoi-miral nad 200 P^eje preko italijanskih iabo- najprej pod pretve. ^ vltdS' je v večnem kraljestvu srečal s Orlov, bil pobudnik in duhovni nšč v Ameriko, kjer ga je gosto- zQ zdniženja uničila Baragovo M. T ° f. Kristusom Kraljem, kateremu je vodja Marijinih družb. Tu se je ljubno spreiel niegov sorodnik Pnmn, nn7npif. kn smo misIi- n°i NlSm° . Zna praV ' posvetil nad šestdeset let svojega tudi na široko razmahnilo njego- prcč' g" žuPnik Matija Jager. nenehnega dela. , vo zadružno delo in tu je usta- Skupaj 2 g" Jagrom se Je iz Bar- ČESTITKE ZA DAN OSVOBOJENJA lz Brazilije smo dobili naslednje čestitke za. 29. oktober: Gentlemen: The Delei eation in Brazil of the Antibolshevic Bloc of Nalions (ABN) has much pleasure in congratulating you fof the 43rd anniversai~y of the proclamation of Independence of Slovenia! Long live the independent Slovenia! Yours verv trulv, _Bogdan L. Bilvnskyj. (signed)_ VESEL BOŽIČ IN SREČNO 1962. ŽELE,IZ CLEVELANDA: Hinko Lobe 6802 St. Clair Ave. Peter Jančar 1100 E 69th Street Štefan Vesel 1141 E. 66th Street Jože Jarc 6813 Bonna Ave. --- 'novil svoje pivo zavetišče za bet0na preselil v Cleveland'k fafi da je bila g. Merkun zabranjena UM. 4 , . , Pokojnik sc je rodil 4. julija ostarele. Marije Vnebovzete. G. župnik je d(>brodelnost. Iz. *** ^ ^J.f™« 1876 na Igu pri Ljubljani kot sin Potem je sledil Homec, Merku- kupd tudl dva prostora na poko" gon največjega dobrodelnega de- f" g°rC prestavlJaIa- ,Zdaj vernih kmečkih staršev Janeza in nov najljubši kraj. Za časa Mer- f. Križa, enega za g. Mer- f^ ^ lfodelnega po kar smo slišall Škoda je le, da prireditelji niso daje upanje> da bo ustvaril šc povdarili komemorativni značaj mnogo Iepega skladatelju Mila- te točke s tem. da bi jo ločili od ču čratitamo, Saj si je s svojim prejšnjega sporeda. Naglasiti pa umetniškim prvencem priboril je treba, da je izmed vseh pesmi mest0 v novcm rodu slovei!skih prvega dela zvenela ta najboljše. giasbenikov. Za drugi del koncerta, pri ka- Ce upoštevamo, da so pevci terem je ob mešanem zboru nas- naštudirali ves koncert čez potopil še 16 članski orkester, lahko letne mesece, da so sploh prvič nastopili ob spremljavi orkestra (s čemer so združeni mnogovrstni problemi) in da so izvaljali ce- Tito lovci amerških letališčih in razboritimi po ameriških vitaminih, zapove-dal sestreljevati ameriška letal in ubijat ameriške letalce nad Slovenijo. Cesar je bil sposoben krat, ko je bil jia psu, bi bil še desetkrat bolj sposoben danes. K sreči je sam pomagal ameriški javnosti do važnega spozanja: edini prijemljivi učinek treh milijard ameriške pomoči beograjskemu redečemu beraču je v ameriškem tisku kažejo, kaj se ta, da ima titovska Jugoslavija zdi političnim krogom Združenih lotni koncert na pamet, potem najmodernejšo, zastonj oprem- držav v njem najvažnejše: razo- in jeziku, ki služi hkratu pravi slovenski stvari v mednarodnem okviru, kar je dosti važjnejše kakor idejno in polotično razčišče vanje med Slovenci samimi. Po drugi strani služi taka dejavnost znanstevnemu in drugačnemu javnemu uveljavljanju pisca samega prav tako kot razpravo o tezah, ki so glede slovenske problematike indiferentne in abstraktne. Tako delo slovenskega razumnika v sovobodnem svetu je tisto, ki ga Jc kot njegovo nalogo nakazal v nedavnem seminarju Slovenske Narodne Zveze v Kanadi s svejim predavanjem M. Javornik. O knjigi bomo priobčili obširen prikaz in oceno v prihodnji številki. Dr. Zalar, ki dela zdaj v Kongresni knjižnici v Was'hing-tonu, je bil pred vojno in med vojno do sporazuma Tito-Šuba šič v bivši jugoslovanski diplo matski službi, med drugim pri poslaništvih v Vatikanu in Parizu. r To mu daje kot piscu še posebno kvalifigacijo, njegovi knjigi pa toliko večjo teh-tnost. To, zrdu-ženo z vestnim znanstvenim naporom in nadvse skrbno objek-tinostjo, dela njegovo obsežno šudijo z dokazili za najvažnejši dokument o pravem obrazu in ciljih ti lovskega komunizma ter jugoslovanske politike po razodetjih Hrvata Bogdana Radice v letu 1948. Prvi odmevi Zalarjevega dela nje in plačevanje svojega kom-nizma v tako imenovanih nevtralnih drža vali. Tito spreminja ameriško pomoč v svojo rdečo pomoč in to vsaj posredno služi namenom in ciljem sovjetskega komunizma. Jugoslavija porablja torej ameriško pomoč za prevejan, a ne preveč skrit boj proti Ameriki in proti svobodnemu svetu. Združene države same plačujejo —in drago — lastnega sovražnika, ki ni drugega kot tretja, z nevtralnostjo zakrinkana roka Moskve. Po uradnih podatkih, ki jih navaja dr. Zalar v knjigi, je Jugoslavija, ki sama neprenehoma berači za podpore, od 1959. da je dala iz ameriških darov na* slo milijonov dolar jev za širjenje komunizma v Indiji, Indoneziji, Egiptu, Sudanu, Etijopiji, Maroku, Gani in drugod. Koliko ameriškega denarja je šlo ^preko Beograda pod roko na iCubo, v Južno Ameriko, Alžirijo in dru gam, kjer je treba netiti sovražna gibanja in nastope proti Z dru že nim državam, ne ve nihče. Titove carska potovanja po polovici sveta, plačevanje obiskov in po čitnic neštetim levičarskim dele gacijam od vsepovsod v Jugoslaviji, štipendije afriškim, azijskim latinsko-ameriškim in drugim študentom na jugoslovanskih univerzah, kjer se vzgajajo za bodoče rdeče aktiviste in vodje revolucij — vse to požira spet dobršen del velikodušne in nes-pamentne ameriške pomoči Titovim. Zalarjevo delo je izšlo v trenutku, ko lahko zada Titovi komunistični Jugoslaviji kočljiv ter sila nevaren udarec. To priča o pišče-vem pravem političnem čutu — lastnosti, ki je pri tako imenovanih uradnih voditeljev — poleg sposobnosti — povsem pogrešamo. Pravi ljudje moramo biti samo veseli in ponosni, da je ta temeljiti in preračunani udarec prišel izpod peresa inteligentnega in svetovljanskega Slovenca. C.P. M. ...........................................m Vesel božič in 1962. Želi vsem slovenskim prijateljem Edith Hyder, radijska komentatorica na radio Hamilton, Ontario. 113 Ottawa St. N. LI. 4-0110 Blagoslovljen Božič in srečno novo leto 1962. želi vsem prijateljem in članom slovenskega državnega gibanja širom sveta MIRKO GERATIC 2737 W. 16th Str. Chicago 8, 111., U.S.A. Zadovoljne božične praznike ter uspehov polno Novo leto vsem prijateljem, znancem in odjemalcem želi DRUŽINA MEDEN 1804 W. Cermak Rd. Chicago 8, lili. Hranilnica in posojilnica JANEZA E. KREKA V TORONTU VOŠČI VSEM ČLANOM IN PRIJATELJEM VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO NOVO LETO Uradne ure vsak torek zvečer od 7.30 do 9 in ob nedeljah po pozni maši 646 Euclid Ave. Telefon. LE. 2-4746 PREŽIVE DRUGE! TRPEŽNE NOGAVICE ZA DELO Kakršnekoli oblike ali debeline rabite, vi jih najdete v veliki izbiri PENMANS NOGAVIC 7A DELO* In kakršnekoli si izberete, vi boste naredili najboljši kup za ceno. TUDI SPODNJE IN GORNJE PERILO SLAVNI OD 1868 WS-10-4 rečemo, da je bil veličasten. Iz Foersterjeve opere Gorenjski slavček je zbor naštudiral Ave Marijo in Venček, pri katerem sta v solo-vložkih nastopila Zdenka zaslužijo dvojno pohvalo in dvoj- ljen0 in zastonj rejeno armado, detje, da uporablja Titova Jugo-Mejač in Jože Likozar. Z Ave ne čestitke! Prav tako tudi diri-. ki se ne bo nikoli borila na strani -slavij a ameriško pomoč za širje- Sporočilo Hon, John Voremko, Q.C. The Hon. John Yareniko, Pokrajinski tajnik in minister za državljanstvo o TV programu: Ali ste se okoristili z učenjem angleščine preko CBLT programa "GOVORIMO ANGLEŠKI" na channel 6? Ta program, ki se je začel 7. oktobra, lahka vidite vsako soboto in nedeljo ob 12. opoldne m ob sredah ob 11.30 dopolne. Nadaljeval se bo skozi 26. tednov. Še ni prepozno, da začnete. Še ni prepozno, da začnete, CE ZAČNETE SEDAJ! Program je še na začetku in zamujeno lahko nadoknaditi z lahkoto, če se učite iz knjižic Ce sledite programu, ne izgubite zanimanja, če se vam zdi naDredek počasen. Vsak začetek je težak. S potrpljenjem boste uspeli in nagrajeni boste s tem, da boste razumeli angleščino. Rad bi vam predočil važnost učenja angleščine ter vam pokazal ugodnosti tega. Če govorite angleški — si boste razširili možnost zaposlitve brez angleščine se boste vedno čutili nekako manjvrednega; —lahko posečate tečaje za povečanje vaše izobrazbe; —si poživite vaše družbeno življenje; —lahko popolnoma uživate TV, radio, kino, gledališče, knjige, časopise in revije; —boste lahko živeli polno življenje z vašimi otroci in vnuki; —boste vedeli, kaj se dogaja v družbi okrog vas; —boste lahko živeli polnejše in bolj udobno življenje. Izrabite te možnosti "GOVORIMO ANGLEŠKI", je program, ki je posebej pripravljen za vas, da se priučite angleščine doma. Ce je možno, si dopolnite vaše znanje s posečanjem "angleških ur" v šoli, ki je blizu vašega doma. Vse informacije v pogledu teh ur dobite, če kličete EM. 3—1221, local 2—2285. Knjige o programu dobite od To-rontske univerze Press Book Department (WA. 3—6611, Local 404). Lahko pa si jih izposodite v vsaki podružnici Toronto Public Library. WE OUOIE JAVNA HENRY J. TAYLOR: Liberals Mask Titos' Cruelty Pseudo-liberals inside and out-side our government blasted Batista (rightly) as a dictator in Cuba and cheered the passing of the Dominican Republic's Trujillo. Argentina's Peron \vas anathema, and Spain's Franco remains so. But \vhy are they so tolerant of Yugoslavia's Tito? Or of how little vve hcar of the incredible brutalities of Mao Tse-tung, who eonfessed liquidating 800,000 anti-communist Chinese. Why is there a pro-Red malaise among many intellectuals? Liberalism is a frame of mind. It permits no double standard. Iron fist dictartorships of the left or right are equally abhor-rent, equally savage, equally at war with truth, justice, and lib-erty. Tyranny is tyranny by any name. And any liberal more concerned with ideologies than vvith the rights of man is not a liberal at ali. Yet, many find soft explanations for tyrants if they are Red. 'Learned Trade' in Moscow now this mysterious double standard has benefited Tito comes to mind \vith rene\ved questions by Sen. John Tovver I (R., Tex.) about our billion dol-lar aid to Yugoslavia, raised after Tito's anti-American per-formanee at the Belgrade cpnfe-renee of neutrals and confirma-tion of the sale of 130 Sabrejets to his forces. For behind the scenes, goryfingered Tito's tyran-ny if far more fierce than his apologists have allowed our publie to realize, and our govern-ment's rewards to him are mueh greater than generally supposed. Tito learned Stalin's evil trade in Moscow, and stili practices it as the man most hated by most Yugoslavs. The ordinary Yugoslav in the back country or in the Belgrade coffee houses vvill teli you: "Tito is Red, and that is not good for us". Yet, have \ve in America realized Tito is "HateJ af alT? ~ The Yugoslavs are intensely individualistic, diligent, freedom loving peole; lean, brave, and fiery; good, simple men and volnen of spartan s točk. They are a nation of opposed minorities. There are deep Macedonians, Al-banian, and Hungarian minority questions, and the Croat-Scrb differences (Tito is a Croat) are historic and severe. But they are a religous people and, for the most part, anti-Communist to the core. Rules by Iron Discipline Communism is not pnly a moral question but a police problem. Tito has solved it by iron discipline, making the country a prison o suppressed minority leaders, churchmen, peasants forced onto his collec-tive farms. Again I ask: Is this the picture vve have of Titu? Well, partly— bu not quite. Their double standard remains an black mark against many intellectuals and Washington offi-cials \vho understood fascism's terrible function but are be-fuddled, unknovving, apologetic or soft where communism is concerned. They seem to feel honor buond to rationalize the Reds. They downgrade Tito's ty-ranny and stili debate vvhether Castro is "really a Communist himself". They whisper that Mao and Red China must, after ali, have a plače in the United Nations (the pusli for this comes from the intelligentsia). in many other ways thcy prostitute liberalism^ morals to the pigpen level of the soviet cause. This is intellectually dishonest and base. It is a color-blind journey thru ali the stoplights. CHICAGO AMERICAN, October 27, 1961. 4 TBIBUNA Pred nekaj leti sem za "Javno tribuno" napisal članek. Tudi danes bi rad nekoliko pokramljal z Vami. Moram Vam namreč priznati, da me ideja samostojne slovenske države vedno bolj osvaja. In to zlasti odkar sem v Svobodni Sloveniji" bral dva popolnoma zgrešena zagovora jugoslovan-s.tva: eden se nanaša na gospodarsko izžemanje Slovenije in drugo govori, da nevarnost za naš jezik ni nič drugega kot pretiravanje.... Vendar tudi na Vaše pisanje Kritično gledam. Zato mi dovolite, da Vam povem svoje osebno mnenje o nekaterih Vaših člankih. Predvsem moram reči, da sem z velikim užitkom prebiral razprave "Slovenci in Evropa" ter istega pisatelja "Slovenci in Jugoslovanstvo": čeprav ne morem znastveno ugotoviti resničnosti vsake trditve v njih, se mi zdi, da so te študije tako lepe, aa bi zaslužile iziti v posebnih, /rošurah. Prav tako mi zelo ugajajo uvodniki in zlasti članki dr. Čuješa socijalne vsebine: so vedno temeljiti in katoliško usmerjeni. Zelo lepa je bila lanska jubilejna številka: "V meddobju" je zelo tehna razprava; tudi "Kaj hočemo...." je lepa razlaga, oz. povzetek ideje slovenske drža-vnosi. Toda naravnost briljantna je kritika "Na rešetu...."; človeka prepriča. Edino kar bi si žele popraviti v nekaterih člankih SD je tisti napadalen ton; saj se more povedati resnica, ali zavrniti zmota tudi na miren način. Vendar ne mislim pri tem, da bi se odpovedali kritiki, kot Vam je nekdo pisal v letošnji marčni številki. Čeprav je bil Vaš odgovor sijajna obramba prave kritike, bi Vam rad ugovarjal nekoliko "filozofsko": treba je ločiti med osebo in idejo. Omenjeni Vas je rotil, da ne bi napadali dr. Kre-Jsa^Vj pa ste odgovorili, da je potrebna krilika idej. Seveda je težko ločiti včasih idejo od osebe, ki jo zagovarja, pa vendar Vi morate priznati, da napadate njegovo osebo samo. In to povsem po nepotrebnem: Vaša ideja je tako sijajna in polna vsebine, da zadostuje ona sama, lepo predstavljena, da zatemnite vse jugoslovenarje z njihovim voditeljem vred. Priznati morate, da ste preveč fantovsko zanosni in "korajžni" in ker ste jih v začetku prejeli preveč z viška od zastarelih autokratičnih jugo-slovenarjev, jim še sedaj ne morete pozabiti in maščevalno po njih udrihate, kjer le morete. Toda ta žolčavost je povsem nepotrebna, da, celo škodljiva Vaši stvari, v toliko, v kolikor bi se mnogo več ljudi ločilo od SLS, če ji Vi z Vašo vihravostjo ne dajali gradiva in dokaze za Vašo "neresnost", "razbijaštvo", "orjunaštvo" in kaj vem, kaj vse še drugega. Dovolj je, da ste "akademski" in jugoslovenarska lineja se bo kmalu preživela. Pa še nekaj: v kolikor sem bral Vašo literaturo še nisem zasledil nekakega izdelanega programa, niti Vaše stranke, niti, kako si zamišljate odcepitev Slovenije od Jugoslavije; mogoče ni umestno....? Drugače pa se SD zelo posrečeno izraža o raznih slovenskih dnevnih problemih, kakor tudi o temeljnih vprašanjih. Pri tem imam v mislih članek 'V' slepi ulici". Zelo mi je tudi ugajal oni o "Brci mrtvemu levu" in toza-levni odgovor Janezu. Samo nekaj me je dirnilo: katere naj bi bile tiste napake dr. Rožmana ned vojno? Kajti mislim, da se strinjate z mano, da je on kot cerkveni knez večkrat ostal kot .dini predstavnik našega naroda x tistih dneh! Dobro bi bilo, da bi to pojmovanje popravili javno! Po drugi strani pa Vam spet "loram kar čestitati k jasni besedi, ki naravnost sijajno opravi s tlako ob Tlaki in z jezo proti Jezi.... Res, včasih tisti jugoslove-narji ne zaslužijo drugega imena cot "neresni"; samo bojim se, da je ta neresnost včasih že kar zločinska, ko prodaja slovenske koristi za skledo leče.... Naj končam s prisrčnim pozdravom vsem sodelavcem pri SD z besedo čestitanja in z željo, da bi vztrajali v borbi, toda vedno na akademski višini in z vero v Boga, ki je Resnica pa tudi Ljubezen. Kranjski • Nehajte vendar le s takimi otročarijami. V "Ameriškem Slovencu" se večkrat oglaša preč. G.J. Trunk. Vscslovanstvo mu ne gre iz glave. V sept. štev. (27 sept.) pravi spet med drugimi: "Hrvat in Srb imata isti jezik le po veri sta različna". Mi bi pa rekli tole: Različna sla ne le po veri, ampak tudi po kulturi in jeziku. Pač g. Trunk tega ne bo nikoli razumel! Krasno uspeli Slovenski dan v Chicagu Narodni praznik 29. oktobra je bil letos v Chicagu izredno lepo proslavljen in bo nam vsem, ki smo se udeležili slavnosti Slovenskega dneva, ostal trajno v živem spominu. Mirno smem trditi, da je celotna prireditev bila odlična afirmacija slovenstva v osrednjem delu Amerike in pravi triumf slov. radijskega kluba, ki pod vodstvom dr. Ludvika Leskovarja in njegove soproge ge. Corinne že 11 let neumorno utira pot slov. kulturni dejavnosti širši in širši javnosti. Na predvečer Slovenskega dneva so veliki čikaški dnevniki, rci izhajajo v miljonskih nakladah, objavili slike župana Ri-charda Daleya ko v prisotnosti gdč. Margie Prah kot "Miss Sio-venia" in gc. Leskovar v narodni noši ter aldermana C. Bonka in preds. Leskovarja, podpisuje proklamacijo o Slovenskem dnevu. Festival se je pričel točno ob napovedanem času pred nabito polno dvorano nad 1200 oseb. Po pozdravu preds. Leskovarja je prikorakala četa ameriških le-gfonarjev in izobesila ameriško in slovensko zastavo ob petju o-beli himen. Posebnost te ameriške zastave je v tem, da je že plapolala na Kapitolu v Wash-ingtonu in je dar domačega poslanca. Bogati program se je naglo razvijal ter je po splošnem mnenju prekašal vse dosedanje Nastopalo je nad 150 oseb bodisi v zborovskem ali solo petju, ljudskih ali umetnih plesih. Težko bi bilo oceniti vsako posamezno točko, kajti vse so bile na višini. Posebno lepega sprejema .so bili deležni pevci Sveto-šte- Blagoslovljene božične praznike in srečno leto 1962. želi svojim pacijentom DR. F. POROVNE zdravnik 2406 Dufferin St., Toronto 10 Tel. RU. 1—8162 Blagoslovljene praznike! LUDVVIG A. LESKOVAR REAL ESTATE & INSURANCE BROKER Vršimo tudi vse notarske in odvetniške posle za stari kraj. 2032 W. Cermak Rd. — Chicago 8, 111. VIrginia 7—6679 Ne zamudite Slovenske radijske oddaje, vsako soboto ob 4:30 pop, preko postaje WEDC 1240 KC. Ponujena roka v Kanadi Preganjanje Stalinove sence fanksega mladinskega zbora pod vodstvom g.p. Vendelina ter radijski plesalci pod vodstvom ge. Leskovar in klavirski spremljavi prof.A. Fishingerja v izvajanju prizora iz opere Prodana nc-vesLa. Predstavljeni so bili odlični gostje in predstavniki organizacij. Glavni govornik prof. Lovola univerze, g. John Zvetina je pov-daril važne zgodovinske obletnice: 411 letnico prve slov. tiskane knjige, praznik osvoboditve izpod Austrije ter je čestital slovenski radijski uri za 11 iet plodosnega narodno-kultur-nega dela. Poznani kulturni delavec Frank Shonta je razglasil, da je bila za Slovensko odlikovanje leetos soglasno izbrana ga. Albina Novak zaradi njenega mnogoletnega dela na slov. društvenem polju v Ameriki in za njene zasluge pri izdanju slovš kuharski, knjige, pesmaric, plošč in vsestransko nesebično delo za ohranitev slovenstva v tej deželi. Ga. \llison Novak je bila dolgoletna urednica mesečnika Zarja ter je sedaj že vrsto let glavna tajnica Slovenske Ženske Zveze. Prejela je bronasto plaketo in slovenski pušeljc ter seveda mnogo navdu šenega odobravanja od občinstva, ki ceni njeno delo. (Bodi jmenjeno tudi, da so čikašk: iasopisi objavili njeno sliko in ljeno življensko zgodbo kot irvi ženski, ki je prejela to odlikovanje). Po Festivalu se je razvila pri-ietna domača zabava in pri vo-litvi kralja in kraljice slov. valčkov sta prejela krasne pokale g. Tone in ga. Danica Kristil. Prejemnik prenosnega televizijskega aparata je bil g. Frank Dolenc. Tako jc letošnji slovenski dan Združenje Bratstvo i jedin-stvo je objavilo v zadnjem biltenu 1. novembra poleg obširnih poročil o proslavi 20 letnice julijskega upora (ko so Nemci napadli Sovjete so se tudi komunisti začeli "boriti" proti okupatorju), ki je bila na farmi majorja Jonesa blizu Hamiltona ter ponatisnjenih izjavah podpredsednika FLRJ Aleksandra Rankoviča o normalizaciji položaja izseljencev "Projekt platforme Združenja", ki naj bi zajelo vse priseljence iz Jugoslavije. "Združenje ni vezano na nobeno-politično skupino ali organizacijo. Združenje bo sodelovalo z vsemi kulturno-proavetnimi ustanovami in podpornimi organizacijami v Kanadi in starem kraju po vprašanjih obojestranskega interesa". Brez ozira na to, da daje Slovenska priloga Biltena dokaj žalostno sliko obvladanja slovenščine ter da kažejo vsi znaki, da jo bodo vodili v duhu jugoslovenstva, je poskus prikrivanja namenov dokaj slabo prikrit. Ista številka ne prinaša samo že omenjenih člankov in poročilo majorja Jonesa o njegovem enomesečnem obisku Jugoslavije, ko so se mu komunisti zahvalili za pomoč, ki jim jo je izkazal, ko je pomagal prenesti simpatije in pomoč zaveznikov od Mihajloviča na Tita, ampak tudi besedilo brzo-javov, ki so jih poslali Titu in dragim komunističnim organizacijam s proslave na Jonesovi farmi. H,trT~•. • . v . . J.r. 'priselitev z juga naa o izselitvami Naseljevanje južnjakov v Sloveniji (SLOVENIA-PRESS) Iz uradnih statističnih podatkov, ki jih objavlja "Mesečni statisfični pregled LR Slovenje", je razvid-nof da se vsako leto priseli v Slovenijo okrog 2.000 novih južnjakov. Tu niso všteti oni, ki se spet izselijo. Toda ta številka je varljiva, »rse opaznejšega gnitja Titovega režima zelo verjetno), bo še naša generacija doživela, da bo zra-stlo iz Kopra veliko srednjeevropsko pristaniško mesto z blizu 100.000 prebivalci. In takrat bo za Trst bitka izgubljena. Trst bo dokončno zapadel v vlogo provincialnega mesta brez zaledja, od katerega se je s tako be-;nosti> Do dasto vnemo odtrgal. In takrat bo marsikdo v Trstu vzdihoval, zakaj niso vendar rajši ohranili Svobodnega ozemlja. Bodoče slovenske generacije pa bodo gotovo doživele, da bo Koper tudi po prebivalstvu in po pristaniškem prometu dokončno pustil za seboj Trst in Reko. Slovenska zgodovina — kot zgodovina neodvisnega naroda, ki je nakopičil v sebi ogromno ustvarjalnih in delovnih energij — se komaj začenja in z njo vred tudi zgodovina Kopra. Ni si ga težko predstavljati kot veliko pristaniško mesto, razpotegnjeno okrog zaliva in iz Slovenije na jug. Dejansko se vsako leto (številke so povzetet po omenjenem "Pregledu") priseli v Slovenijo od 6.000 do 7.000 ljudi, medtem ko se izseli iz Slovenije na jug od 4.000 do 5.000 ljudi, ki pa v statističnih podatkih niso označeni po narod-omenjene številke — 2.000 priseljenih Južnjakov na leto — pridemo, če predpostavljamo, da se večina priseljenih južnjakov spet Izseli, ker so v glavnem sezonski delavci. Toda v tem primeru r>i morali tudi verjeti, da se Slovenci sploh ne selijo na jug. Dejansko pa odhaja na jug mnogo tehnikov, uradnikov, žensk ki se poroče z južiljaki itd. tako da predstavljajo vsaj polovico ljudi, ki se letno izsele iz Slovenije na jug, Slovenci. Poleg tega prištevajo statistike med "odseljene" tudi tiste, ki odhajajo iz drzate, le- segajoče daleč v lahno vzpeto galno in verjetno vsaj del tistih. "Fiat" po italijanski licenci. Dopisniki se pritožujejo nad neso-lidnostjo njenege finančnega poslovanja, pa tudi nad tehničnimi napakami njenih avtomobilov. Tako n. pr. zadnja kolesa niso popolnoma vzporedna, zaradi česar se gume pri drsenju mnogo hitreje obrabijo kot sicer. V takih dopisih si daje duška nevolja slovenskih ljudi nad gospodar- naravnost v Nemčijo in se v Avstriji sploh ne prijavi, zlasti če ve, da je izpostavljen nevarnosti, da ga vrnejo. Kaj se je zgodilo z begunci, ki so prišli letos oktobra iz Jugoslavije? Po policijskih podatkih so izročile policijske oblasti 101 osebo begunskemu taborišču VVien-Gagran, eno osebo so odpustile v Nemško zvezno republiko, skim izkoriščanjem s strani ju- 26 pa so jih vrnile v Jugoslavijo ga. "Raiši se »onemčimo, ali poitalijanimo" (SLOVENIA-PRESS) Pred kratkim se je mudil v inozemstvu znan slovenski kulturni delavec. Ko je pripovedoval prijateljem o poskusih doma, da bi ubili slovensko kulturo in napravili iz Slovencev ljudstvo brez narodnosti, socialistično z odprtimi rokami sprejeli, ker j maso, ki bi se stopila z balkan-so potrebovali ugledne pisatelje, sko maso na jugu v eno samo, ki bi dali gibanju ugled tudi v srbsko govorečo in pišočo Ijud-kulturnem življenju. Bil je izvol- stvo, brez hotenja po lastni kul- darstvo. Na vsakega prebivalca 20 km. dolge proge, ki bi prik- južne polovice Jugoslavije je prišlo povprečno že po 1000 (tisoč) dolarjev tuje pomoči, ali na vsakega prebivalca Jugoslavije okrog 500 dolarjev Prosjačenje jugoslovanske vlade za posojila v Halja na pravlja posebno slat vtis na Slovence na Tržaškem, saj se Jugoslavija, v kateri nekateri v mite zavarovani politiki in "gospodarstveniki" (kot n. pr. dr. Lojze Berce, urednik in lastnik "Gospodarstva") še vedno vidi j i nekako zaščitnico slovenske manjšine, spravlja s tem v položaj prosilke in si veže roke za vsak učinkovit nastop v prid manjšine. Razvoj koprskega oziroma so se prostovoljno vrnili v državo, kjer so doma", pristana kot pravi poročilo. j Trst, (Slovenia-Press) Ko so Niti avstrijske policijske ob- pred leti italijanski šovinisti v lasti niti notranje ministrstvo ne objavljata podatkov o narodnosti beguncev. S strani Akcijskega odbora v Evropi za neodvisno Slovenijo so bili storjeni koraki, da bi odslej Avstrija objavljala tudi te podatke in da bi jih po možnosti objavila tudi za nazaj, ker so za slovensko politiko in' sociologijo silno važni. Trstu razgrajali in zahtevali za vsako ceno konec Svobodnega tržaškega ozemlja kot samostojne državice, se jim ni niti sanjalo, da bo ravno to v bo- Ijučila Koper na slovensko in srednjeevropsko železniško omrežje. Ce bi bili zgradili vsako leto, odkar je Koper priključen Sloveniji, samo 4 km železniške proge, bi bila ta zdaj že dokončana. Ta primer najbolje dokazuje, kaj ima Slovenija v gospodarskem pogledu pričakovati od Jugoslavije. Korpski pristan tudi nima pravice do znižanih železniških tovornih tarif na železnicah, ki peljejo v njegovo smer (čeprav ne čisto do njega), četudi so slovenski ekonomisti s korpsko pristaniško upravo vred to že ponovno zahtevali od Beograda. Ta se dela gluhega, smatrajoč Slovence za "backe" in je prepričan, da bodo počasi že popustili v svoji zahtevi, ko se bodo naveličali prositi za tisto, o čemer bi lahko po vsej logiki sami odločali, če bi bili svobodni in neodvisni. Iz istega razloga koprski pristan tudi še nima žerjavov, kar je naravnost smešno. Zanje ni denarja. Da notranjost, s širokimi avenijami, obrobljenimi od modemih palač, in s prijetnimi, z zelenjem obdanimi stanovanjskimi četrt-miš Gradnja 2.000 modernih stanovanj letno v Korpu bi stala ' letno, približno kakih 13,000.000 dolarjev, kar predstavlja manj kot desetino vsote, za katero Beograd vsako leto oropa Slovenijo. ki odhajajo ilegalno. Sodeč po raznih podatkih, objavljenih v Avstriji in Italiji, zbeži ali pa se izseli iz Slovenije v tujino zadnja leta kakšnih 1.000 Slovenlcev dočnosti zadalo smrtni udarec Sloveniji niti ne sme in niti ne tržaškemu pristanu. V svoji miselni togosti, nesposobni za vsak nov koncept in nove ideje, si niso mogli predstavljati, da bi mogli ustvariti Slovenci iz Ko- jen za poslanca v zvezno skupščino in potem še dvakrat. Kmalu je bi na vrhu seznama režimu najbolj vdanih in zato proslavljanih pisateljev. Zavzemanje jugoslovanske vlade za to, da bi dobil Nobelovo nagrado, naj bi bilo plačilo za njegovo režimsko obnašanje in vdanost, hkrati pa je jugoslovanska vlada tudi sama potrebovala tako nagrado. S tem je namreč dobila pred svetom legitimacijo, da je najodličnejši del "jugoslovanske" kulture na strani režima, in utrdila si je tudi politični in kulturni ugled v svetu, posebno med afriškimi in azijskimi "nevezanimi" državami. Ta Nobelova nagrada je imela torej velik politični pomen, kar so tudi povdarili razni uradni predstavniki jugoslovanske kulture in javnega življenja v svojih izjavah in čestitkah. Švedska akademija je torej storila Titovemu režimu dragoceno uslugo. Ni se pomišljala, podeliti Andriču nagrado med kandidati, kot so bili slavni italijanski romano- turni in narodni afirmaciji, je vzkliknil: "Ce bi se že morali potujčiti, se bomo rajši ponem-čili ali poitalijanimi, ne pa po-srbili. V takem primeru itak ne gre več za moralo Če se ponem-čirno ali poitalijanimo, se bomo vsaj lahko priključili velikemu Še manj razumljivo pa je, da pra, ki so ga tako za stalno dobi-slovenski tisk izven Slovenije in , li v roke, pristanišče prav pred zlasti koroški "Naš tednfk-Kro-J nosom tržaškega pristanišča in z nika" ne objavlja podatkov o beguncih, čeprav bi bilo to zelo važno za slovenske razmere. V splošnem se slovenski tisk v Trstu in na Koroškem ne zmeni njim konkurirati Trstu. Verjetno nihče med Italijani takrat ni pomislil na to možnost, pač pa so se med treznimi Slovenci, ki sicer niso odobravali likvidacije in za vprašanje slovenskih begun- razkosanja Svobodnega tržaške- kulturnemu ljudstvu in imeli cev in nikoli ne prinese nobene več od svojega potujčenja tudi ekonomsko. Zakaj bi se morali pobalkaniti? Ostali bomo vsaj Srednjeevropejci ali Zahodno-evropejci, če že ne smemo ostati Slovenci". Zatrdil je, da mislijo tudi mnogi drugi slovenski intelektualci tako upajoč seveda, da do te izbire vendarle ne bo prišlo, ker bo tudi tega nasilja nad slovenskim narodom prej konec. reportaže o tem, kako žive. Begunci so s slovenske strani sko-ro popolnoma zanemarjeni, le more zgraditi v lastni režiji te kratke proge in kupili dva ali tri žerjave, čeprav bi vse skupaj stalo le okrog 4 milijarde dinarjev (po le nekaj stotin milijonov letno v primeru postopne gradnje), je dokaz, v kako klavrni gospodarski odvisnosti in brez sredstev je slovenska komunistična vlada, ne da bi se odločila zaradi tega poslati enkrat v Beograd odločen protest. Zaradi nasprotovanje južnejših pristanov se Koper tudi ne sme razviti v izhodišče za obalni in turistični promet v obliki obalne plovbe. Nad tem se koprski po- ga ozemlja, že tedaj slišali glasovi, da bo nekoč tržaške Lahe zaradi tega še glava bolela. In danes jih že boli, vsaj nekatere j morski krogi in gospodarstveni-kak duhovnik se od časa do časa j treznejše, ki zanjo razbirali i ki neprestano pritožujejo, tudi v na lastno pobudo nekoliko poza- stvari in sklepati po njih tudi tisku, a vse je bob ob steno. Ta- Katastrofalni upad rojstev v Sloveniji (SLOVENIA-PRESS) V Sloveniji število rojstev izredno naglo pada. Leta 1950 se je rodilo v Sloveniji še 35.992 živorojenih otrok, leta 1960 pa le še 27.816, torej 8.176 ali skoraj za eno četrtino manj. Naravni prirastek (prebi-i tek živorojenih nad smrtnimi primeri) je znašal leta 1950 v Sloveniji 18.657, leta 1960 pa samo še 13.008. Padel je skoraj za eno ' tretjino. Zanimivo je, da se je zmanjšalo tudi število porok. Leta 1950 jih je bilo sklenjenih 14.817, leta 1960 pa 13.740. Povečalo pa se je število razporok, od 924 v letu 1950 na 1356 v letu 1960. Odgovornejši slovenski tisk je nekajkrat načel to vprašanje in | opozoril na naravnost katastrofalno usihanje življenjske sile slovenskega naroda, toda na pozive iz centralnega komiteja partije glavnim urednikom listov so morali listi opustiti razpravljanje o tem, "da bi ne dajali argumentov nacionalistom". Tako so n. pr. načeli ta problem razni pisci v "Delu" in "Tedenski tribuni", a so ga morali spet opustiti. Najpo-gumneje in najbolj obširno ter j temeljito pa je pisal o tem dr. Upoštevajoč vse to, se ponuja zaključek, da se naseil vsano leto v Sloveniji v resnici vsaj 4.000 južnjakov, kar se krije tudi z zadnjimi objaveljenimi statističnimi podatki o številu južnjakov v Sloveniji. Trenutno živi v Sloveniji po vsej verjetnosti okrog 60.000 ali morda že 70.000 južnjakov, k čemur je treba prišteti še vse družine oficirjev ln podofi-cirjev, vsaj okrog 20.000 ljudi; pri tem pa seveda niso všteti vojaki, od katerih tudi marsikateri po končani vojaški službi ostane v Sloveniji, ne da bi ga statistika uvrstila med "priseljene", ker fS pač že "prej živel" v Sloveniji, kot vojak. Nekaj teh ljudi gre v milico. Približno vsak deseti na novo sklenjeni zakon v Sloveniji je mešani Zakon, med južnjakom in Slovenkoj le poredko je tudi obratno. Priseljenci z juga predstavljajo že vsaj eno četrtino vsega prirastka prebivalstva v Sloveniji po drugi svetovni vojni. V tem je tudi iskati glavni razlog, zakaj v Jugoslaviji letos niso šteli ljudi po narodnosti. Podatki bi le preočitno pokazali "srbiza-cijo" Slovenije in Hrvaške. To pa tudi dokazuje, da sta Titova vlada in srbski, ali bolje rečeno velesrbski šovinizem danes tesna zaveznika in služita drug drugemu. VPRAŠANJE ZAPOSLITVE MATER Mednardoni kongres družin- Janez Janžekovič, znani slovenski' skih organizacij -IUFO-v Mad- . , , , > ... . ridu ki so se ga udeležili delegati katoliški mislec, v duhovniški ,. ,? nima zanje, a seveda le z dušno-pastirskega stališča. V Trstu le titovski "Primorski dnevnik" izkoristi vsako priložnost, da vrže blato na begunce in to na vse, če napravi kdo izmed njih kako kri-mjnalno dejanje, kar se spričo popolne zapuščenosti, v kateri za prihodnost. 1 ko tudi ni čudno, da prebivalstvo Tržaški dnevnik "II Piccolo",; Kopra le zelo počasi napreduje ki je sicer zelo strupen do Slo-j in je nekako blokirano pod 10.000 vencev in n. pr. dosledno boj ko- prebivalci, medtem ko bi lahko tira slovensko kulturno življenje, tako da nikoli niti z besedico ne o meni tudi največjih slovenskih prireditev, prinaša vedno O slovenskem smučanju odločaio v Beoaradu (SLOVENIA-PRESS) 21. oktobra je bila v Beogradu izredna j ljubosumnosti, seja Smučarske zveze Jugosiavi- "Uspehi" jugoslovanskega je, na kateri so slovenski zastop- gospodarstva niki "zahtevali premestitev sede-j (SLOVENIA-PRESS).. Ob kon-ža zveze v Slovenijo, vendar cu oktobra je bil na enote-piseo Alberto Moravia, Graham predlog ni bil izglasovan", kot denskem obisku v Jugoslaviji G rečne, Lavvrence Durrell, Pablo je poročal slovenski športni list glavni direktor italijanske drža-Neruda, venezuelski pisatelj Ro- "Polet". Za novega predsednika vne družbe za tekoča goriva mul ) Gallegos in Nemec Hein- zveze je bil izvoljen Srb Milutin ENI (Ente Nazionale Idrocar-rich Boli. Jasno je, da Ivo Andrič Konstatinovič, šele podpredsed-1 buri), ing. Mattei. Povabljen je ni večji od njih in da celo daleč nik je Slovenec prof. Marjan Ža- bil od jugoslovanske vlade, da bi se znajdejo v tujini, lahko zgo- bolj pogosto članke, s katerimi di. Gre skoro izključno za tat- svareče opozarja na razvoj in vse vine, rope, pretepe in delikte iz bolj očitno konkurenco koprske- a pristana. Medtem ko promet imel Koper, če bi se mogel svo-vodno razvijati, danes že vsaj 30.000 do 40.000 prebivalcev, če ne več. Njegova bodočnost pristaniškega mesta pa mu je zagotovljena samo v neodvisni Sloveniji, ki bo z veseljem in modro investirala vanj ter napravila iz v tržaškem pristanu zelo naza-1 n jega veliko, moderno prista-duje in je celo Ancona že pred nišče, ki bo razpolagalo z vsemi zaostaja za večino med njimi.1 gar. "Delegati iz Slovenije so se dogovorili za "sodelovanje" Trstom v pristanškem prometu, se promet v koprskem pristanu neprestano dviga Seveda sla oba možnostmi, da konkurenčno tolče tako Reko kot Trst. To bodočnost lahko napovemo Kopra reviji "Nova pot", 'objavil lani dva obširna sestavka 'o biološkem usihanju slovenskega naroda pod naslovoma "Naj nekdo zakriči!" in "V smrt ali življenje". Predlagal je, naj bi oblasti nekaj ukrenile, da bi zaustavile upadanje rojstev, morda s tem, da bi krepke je podprle številne družine. Toda s strani oblasti ni bilo nikakega odziva. Titovske oblasti to vprašanje — kot še marsikak drag aktualni problem— "rešujejo" s tem, da ga ignorirajo, kot da sploh ne obstoja. Dejansko jo Beogradu še pogodu, če Slovenvi številčno; 40 narodnosti, so razpravljali o v Kalen J<- zaposlitvi matere izven doma ter so se zedinili na naslednjih priporočilih : Očetova plača naj bo zadostna za primerno vzdrževanje družine; splošno priznanje načela družinskih doklad za družine z nadpovprečnim številom otrok; enako plačilo za enako delo za vse ženske; uvedbo organizacije delnie zaposlitve mater v primerih, kjer morajo delati izven doma, v času, ko so otroci v šoli; priznanje, da ima tudi žena pravico do enega prostega dne v tednu ter pospeševanje dru- ' propadajo, ker bo s tem olajšano (žinskih počitnic; pristana še vedno zelo daleč na- z matematično gotovostjo, upo- razen po obsegu svojega prometa, toda razmerje njunega prometa se že odločno bliža razmerju 1: 10. Še pred desetimi leti je bilo razmerje približno števajoč geopolitično in gospodarsko zakonitost. Želeti je le, da bi se to kmalu zgodilo. Usoda Kopra pa je seveda povezana z usodo Slovenije. Ko bo ta neod- I "poenotenje" narodov v Jugoslaviji v eno samo "socialistično ju-I goslovansko ljudstvo", kar naj bi pospešilo tudi nova ustava, ki jo pripravljajo in ki naj bi bila uveljavljena že prihodnje leto. medsebojna pomoč mater pri oskrbi otrok, nakupovanju ter gospodinsjtvu. Za novega predsednika je bil izvoljen Lucien Guibourge, predsednik francoske narodne zveze družinskih društev. iz zasužnjene slovenije Vse novice v tej rubriki so vzete iz ljubljanskega komunističnega dnevika "Delo". Drugače je vir naveden. EDINA PRAVICA SLOVENŠČINE Zgodil se je čudež: slovenščini so prvič priznali pravico do obstanka v sicer povsem in izključno srbski Titovi komunistični vojski. Po Sloveniji potuje sedaj razstava "Vojaški dnevi". Da bi naše ljudi bolj navdušili za Ljudsko armado, so prevedli podpise k slikam v slovenščino, ki nima sicer nikjer več pravice kot uradni jezik, niti na potnih listih ne, pač pa je dobra za propagando litovskega militarizma. Obisk razstave bodo morale prirediti režimske organizacije za delavce, kmete, mladino in šolarje kolektivno ali čredno. Vera v "jugoslovansko nrabro vojsko" je v Sloveniji očitno že tako nizko padla, da so se morali zateči k temu sicer prepovedanemu pripomočku... LUKSUS Prijateljica neke M. Robek je kupila za svojo sedemletno hčerko otroški predpasnik pri podjetju "Pionir" v Ljubljani. Zanj je morala plačati 1120 dinarjev, dasi ga vsaka šivilja napravi za 400 dinarjev. Ko se je pritožila zaradi tega socialističnega odiranja, so ji uradno povedali na sestanku Trgovinske zbornice za ljubljanski okraj, da sodi otroški predpasnik v novem redu med specialno izdelane premete in je pravi modni artikel, skratka luk-sus, za katerega je vsaka cena upravičena. ZAPOSTAVLJANJE V POPEVKAH Dr. V. Sliasnv ter ing. J. Kle-menčič se bridko pritožujetta v "Delu" še nad novim zapostavlja- ENAKOST Tito je pred kratkim imenoval devet novih veleposlanikov v tujih državah, med njimi v Sovjetski zvezi. Vsi z izjemo Franca Primožiča so Srbi. Primožičevo ime bi utegnilo kazati, daje slovenskega rodu, dasi je povsem neznan. ŠE EN LUKSUS Majda Knific iz Kranja je naročila pri Gorenjski oblačilnici šolsko haljo za hčerko, ker šole zahtevajo tako uniformo. Sapo pa ji je zaprlo, pravi, ko je dobila račun: 8.800 dinarjev. Ce je Kni-ficova delavka v tovarni, zasluži na mesec največ 15.000 dinarjev. Nad polovico je moral plačati... za eno samo otroško haljo — najbrž v duhu socialističnega gesla "Vse za otroka!" OD BIDOVCA DO BIDOLLIJA V Ljubljani je imela v gosteh Socialistična zveza delovnega ljudstva Slovenije (bivšS' proti-nemška in protiitalijanska OF) delegacijo italijanskih Nennijevih komunističnih socialistov, ki jih Titovina zalaga za vsake volitve v Italiji s težkimi milijardami. V tem italijanskem zastopstvu so bili tudi slovenski priganjači te WE GUOTE . . . Ministerski predsednik g J. Diefenbaker je dejal med drugim na zborovanju etničnih grup 22. nov. v Torontu: "... For too long the U.S.S.R. and its satellites have been permited to take the offensive against colonialism vvhile concealing their own", . . . . "Canada will try to get the United Nations to censure Soviet colonialism at the United Nations next session". KNJIGE IN REVIJE Sliopping Basket Economics, by Ida Gailant Delanev, Exten-sion Dept., St. Francis Xavier University, Antigonish, Nova Sco-tia. Znano dejstvo je, da so žene zelo važne za gospodarstvo, ker gre okrog 85°o denarja za potrošnjo skozi njihove roke. Avtorica dokazuje v tej priročni knjižici, kako važno je, da žene pri nakupovanju ne podlegajo reklami, ki zavaja pri izbiri in mnogokrat ustvarjajo videz potreb, ki jih družina niti nima. Da bi zmanjšale stroške vzdrževanja človeku primernega standarda, priporoča avtorica, naj se žene ne pehajo toliko za raznimi posebnimi razprodajami, marveč naj postanejo članice kon-zumnih zadrug, kjer bo kvali- poslovanje zadruge usmerjeno v prizadevanje zadostiti potrebam članov ter njihovih družin, ne pa kar največji dobiček, zadruga sicer verjetno ne bo imela na programu razprodaj, toda na drugi strani tudi ne bo imela ostalih predmetov po umetno zvišanih cenah — na dolgo dobo gledano bodo kupci v zadružnih trgovinah tudi v tem pogledu na boljšem. Razen tega bodo kot lanice zadruge in lastnice lahko tudi neposredno vplivale na vodstvo trgovine, ker bodo izvajal«?, svojo pravico voliti ter izražati svoje mnenje na občnih zborih zadruge. M.C. Slovenci ne smejo biti žalostni in revni (SLOVENIA-PRESS) Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je teta zajamčena in kjer bodo ob izšla nedavno y prevodu knjiga koncu leta deležne tudi na pre- cežku, ker so kot članice obenem lastnice zadruge. Ker je celotno junaka in mučenca, ki je doživel posmrti žalostno usodo, da njegov lastni brat izdaja njegov spomin. Za ta nečedni posel pa se je šolal v vrstah slovenske partije v Ljubljani. Letat 1948 je preskočil od titovcev k laškim kominfor-mistom v Trstu, pozneje pa k -ajara vs»g»i kay^e-y-Iivovfai slo- Nennijevim socialistom. V plačilo Neozdravljiva bolezen jugoslo-venstva je pred letom dni zvabila domov bivšega mariborskega sod-stranke: Aldo Terpin, Albino Ger-jnika in starosta "Sokola kraljevi-li in Stane Bidovec. Stane Bido- ne Jugoslavije" v štajerski presto-vec je brat Vladimirja Bidovca,1 lici pred vojno dr. Borisa Miko-ki so ga fašisti obsodili na smrt Kča. Ta je bil do oktobra 1954 v kot slovenskega nacionalista in ga službi pri pravnem oddelku ame-dali ustreliti s tremi drugimi na riško-angleške vojaške uprave za Bazovici pri Trstu 6. septembra Svobodno tržaško ozemlje. Sode-1930. Primorskim Slovencem je | ioval je tudi v demokratičnih po-veljal in še velja za narOtfnega litičnih organizacijah v za- venskega. Gre za popevko ali šla-gerš Te vrste glasba in njeni izvajalci so postali zadnja leta zelo priljubljeni tudi tam, le da Slovenci tudi na tem področju nimajo nobenih pravic, čeprav so bili pionirji te panoge. Tako ni imel dostopa na letošnji festival popevke v Opatiji noben tak slovenski skladatelj, ne pevec in ne orkester. Pritoževalca se sprašujeta: "Mar nas ni lahko sram, da lahko kupimo v prodajalnicah gramofonskih plošč vse hrvaške in srbske popevke, slovenska glasba pa je zastopana le z narodno in ponarodelo glasbo? Na podlagi česa so (v Beogradu, op. pisca) prepričani, da se jim slovenske popevke sploh ne splača snemati?... Mar se Slovenci ne smemo zabavati ob svojih popevkah?" Moremo že in bi se radi, a se v tako imenovani lastni narodni državi... ne smemo. AKTIVNA NEVTRALNOST To je fraza, s katero predstavlja titovstvo svojo rdečo politiko. Dokaz, da mislijo z nevtralnostjo Titove zvezne vlade in poglavar njegove politične policije, dal izjavo, v kateri obljublja velikodušno razumevanje, pozabljenje, odpuščenje in človečnost vsem tistim, ki bi hoteli zamenjali svobodo z njegovim rajem. Takoj nato so Titovi konzularni in drugi zastopniki začeli obletavati zlasti vidnejše slovenske emigrante, da bi se vrnili, ali pa vsaj "uredili razmerje z matično državo", to se pravi, opustili v tujini vsako politično dejavnost proti titovs- za svojo izdajo nad svojim narodom in lastnim bratom je doživel, da ga taista slovenska partija uradno krmi in napaja iz žuljev slovenskega naroda v družbi lju: di, katerih marsikdo je bil vpisan za fašista tedaj, ko je omahnil pod Mussolinijevimi kroglami njegov brat. Med njegovimi gospitelji so bili sami nedanji "borci ' za osvo-fan, Boris Kraigher, Marija Vilfan, Mitja Ribičič in Vida Tomšič. Mar ne bi bilo spodobneje, če bi bili zahtevali od novega laškega socialista, naj pride v Ljubljano na gostije tudi pod prekrščenim rodbinskim imenom Bidolli? RAZUMEVANJE IN ČLOVEČNOST Močna in peodvisna, socialistično monolitična Titova Jugoslavija se tako boji slehernega svojega človeka, ki živi v svobodnem svetu, da se je za privabljanje političnih izseljencev zatekla k poslednjemu sredstvu: k človečnosti. mejstvu. Kot previden in ne izredno pogumen mož si je preskr-bel pred končno odločitvijo vsa potrebna varnostna zagotovila: od tržaškega titovskega generalnega konzula, od krajevne UDBE v Maribora, pa še roko od starih prijateljev oncli. Leto pred odhodom nazaj je odstopil iz vseh mest v organizacijah zamejskih Slovencev. To je storil kot poštenjak, zakaj tudi njemu je bil postavljen isti pogoj, kakor so ga sprejeli in izpolnili razni Žitki, Erjavci in drugi razumniki, ki so se vrnili domov: da morajo vsaj pol leta med rojaki v tujini in na svojem službenem mestu špijoni-rati za UDBO. Ko je prišel lani avgusta dan vrnitve, se je dr. Mi-količ z ženo zgovoril, da pojde do Sežane s> tovornim avtomobilom, ki jima bo peljal pohištvo, ona pa bo prišla z avtobusom in se bosta dobila v Sežani. Dobila sta se, a on jo je pričakal uklenjen in ni smel spregovoriti besede. Njo so poslali v Maribor, njega pa odvedli neznanokam. Še tisti večer je prišla v Trst obupana brzojavka, ki je prikrito povedala, da so dr. Mikoliča takoj na meji aretrirali. Njegovi prijatelji naj bi pri konzulu in pri raznih ti-tovskih veljakih posredovali za izpustitev. Prijatelji so naleteli V začetku letošnjga leta je Alek-' Povsod na gluha ušesa. "Ne mo- _ , .v , , , 'remo me, to je UDB , je bu od-sander Rankovic, podpredsednik zares, je med drugim tudi to, da je "Delo", uradno partijsko glasilo za Slovenijo, čisto na tihem uvedlo dvakrat na teden stalno in izčrpno rubriko "Iz sovjetske kulture". Zaman pa išče človek pri titovskih nevtralcih podobno rubriko iz ameriške, angleške, francoske ali nemške kulture. "Delo" objavlja tudi partizanske spomine sovjetskega maršala Budjonija. Ljubljansko gledališče pa je prvič po 1. 1948 uvrstilo na program zopet sovjetsko delo kemu komunizmu, zlasti pa proti — komedijo Valentina Katajeva J Jugoslaviji. Za plačilo jim je ob-"Dom oddiha". Toda igralci sami ljubljen izbris iz jugoslovanskega državljanstva ter zagotovljena varna možnost obiska Titovine. so izvedbo sabotirali, da je doživela polom in se sprevgrla v ka- rikaturo na veliko jeza uradnih Tej propagandi in obljubam ver-kritikov. Katajev je tisti sovjetski jamejo zlasti tisti, ki so neozdrav pisec, s čigar komedijami so pod ljivo bolni na Jugoslaviji. Ti so videzom "aktivne nevtralnosti" j prodajali že pred vojno v Narodnem gledališču sovjetski komuni- da mu velja verjeti. Njim v zem današnji kulturni nevtralci vzpodbudo in potrdilo, kako se kakor Bratko Kreft, Bojan Stu- je v Titovini marsikaj temeljito pica in podobni. , J spremenilo, povemo naslednjo zgodbo: govor. Dr. Mikolič je prebil mešec dni v udbovski "pralnici možganov" v Rajhenburgu, kjer služi bivši trapistovski samostan novi Jugoslaviji v take spodbudne in človečne namene. Rešila ga je šele odločna intervencija tržaškega generalnega konzula na najvišjih mestih. Ta je tožil, da bo vse njegovo nadaljnje delo za vrnitev emigrantov obsojeno na neuspeh, če bodo dr. Mikoliča postavili pred socišče. Dr. Mikoliča so mesec dni zasliševali samo o tem, kaj je delal, videl in slišal tista leta, ko je bil v službi pri Ame-rikancih. Ko so ga izpustili, so mu zabičali, da mora molčati in jim biti na razpolago. Dali so mu tudi obljubljeno pokojnino in službico. . , . . _ i Letos poleti je smel dr. Miko- prepneam, da se je režim doma j , ... v, v, lič nriti na obisk v Trst. Titovsko res tako spremenil m počlovečil, 1 ..».„„ ''r-ivnmprnnip in r-lr»vč»r-nriQt Cfn "Gora ni hotela" (La montagne na pas voulu) francoskega avtorja Saint-Loupa, ki ]c povzročila v pravovernih režimskih krogih precej pohujšanja. Avtor je namreč opisal v zadnjem poglavju "Prepovedana skakalnica" fantastično pustolovščino jeseniškega smučarja in alpinista Toneta Pogačnika v severni triglavski steni, kjer 27. aprila pri smučanju po zasneženem ledeniku padel 90 metrov globoko v prepad in ostal živ, ker je ostal v drži smučarskega skakalca ter po izrednem naključju točno tako tudi pristal s smučkami na nekem previsu, kot pristane smučar na doskočišču skakalnice, le globoko se je pogreznil v mehki sneg. To se zdi avtorju ena najbolj fantastičnih pustolovščin, kar so jih ljudje kdaj doživeli v gorah in Iti so se srečno končale. Vknjigi namreč pripoveduje o samih takih dogodkih. Saint-Loup piše o Slovencih z veliko simpatijo in prav tako tudi o slovenskem smučarskem in planinskem športu ter alpski pokrajini. Zagrešil pa je to "napako", da je bil preodkrit. Tako je na primer zapisal, da je "za Slovence značilna tesnobna otožnost" (avtor je sam obiskal Slovenijo). O Tonetu Pogačniku, ki se je tako čudežno rešil, piše, da je "poslej v nasprotju z otožnostjo slovenskega narod vedno vesel". Nekje drugje piše da je Slovenija revna dežela in "da obstanejo, se morajo Slovnci boriti s krutostjo eksistence, ki je mi že dolgo več ne poznamo". Ti namigi, da slovenski narod ni srečen v Titovi Jugoslaviji, so šli nekaterim tako na živce, da so protestirali v tisku, zakaj založba ni cenzurirala teh mest ali prisilila avtorja, da jih izpusti. Spravili so se zlasti nad prevajalko Lilijano Avčin, ki je y "Delu" tudi javno in pogumno odgovorila, da kaj takeja ne gre, ker pač ni mogoče avtorju predpisovati, kaj lahko misli in zapiše o Slovencih. Debata v tisku se je seveda končala s tem, da je imel zadnjo besedo režimovec z izjavo, da bi bilo pač bolje da bi knjiga s tistimi izjavami ne bila izšla kar bi bila morala preprečiti založba. Slovenci bi pri vsej svoji usodi zasužnejenega in gospodarsko iz koriščanega naroda morali torej hliniti še veselosti in srečo v ko-modnost svojih izkoriščevalcev in rabljev. razumevanje in človečnost" sta 1 ga zlomila v toliki meri, da je prišel tje hvalit novo Jugoslavijo ter nagovarjat znance, naj tudi • Peruviljska osrednja kreditna zveza, ki igra vlogo kreditne zadruge za kreditne zveze, je dobila 1 milijon dolarjev posojila od Banke za medameriški razvoj. Osrednjo kreditno zvezo je ustanovil misijonar Daniel McLellan, MM (Maryknoll mis-sionarv). Denar bo posojen kakim 250 kreditnim zvezam v Peruju, .la bodo mogle posoditi več denarja svojim članom, kot ga morejo sami prihraniti od svojih pičlih zaslužkov. Posojila "KAKO ODPREŠ T-D BANČNI RAČUN" Zdelo se Vam bo neverjetno, da se še najdejo ljudje, ki se pomišljajo odpreti kakršnekoli vrste bančni račun, ker se bojijo, da jih bo to zavedlo v vsemogoče formalne nevšečnosti. Zavedajte se, da lahko odprete račun s tako lahkoto, kot če se podpišete. Potrebno je le, da obiščete najbližjo podružnico Toronto-Dominion banke. Naši uslužbenci Vam bodo radi pomagali. Postopek je naslednji: Najprej se odločite kak "račun" želite. Poten nam date primerek Vašega podpisa in podpišete pogodbo, ki uravnava Vaš čekovni račun. Podpis mora biti tak, kot ga nameravate uporabljati pri vseh transakcijah. Zapomniti Si morate Vaš podpis, ki ga mi. hranimo za primerjavo, ter nas obvestite vedno, kadar v kasnejših letih spremenite Vaš podpis. Če je slučajno Vaš podpis Franc Potočnik, potem naj Vaši čeki nosijo vedno ta podpis, ne pa F. Potočnik. Nato izpolnile tiskovino za vplačilo in tu Vas želimo opozoriti, da je za vsak drugačen bančni račun, tudi drugačna oblika vplačilne tiskovine. Vplačilna tiskovina je v resnici tudi potrdilo vaše naložitve denarja. Sami izpolnite, kakšen papirnati denar, drobiž čeke ali odrezke želite vložiti. Vsak ček morate posebej vpisati, in to na zadnji strani Vaše vložitvene tiskovine, tako za Savings (Prihranki) kot za Personal Chequing Account (Osebni čekovni račun). Če odprete Savings Account: (Hranilni račun), boste dobili bančno knjižico, ki jo imenujemo vknjižna knjiga. To je v resnisi glavna knjiga v minjaturi, v kateri so vknjižene naložbe in dvigi. Pomnite-prinesite vedno s seboj bančno knjižico, kadar obiščete Toronto-Dominion banko. To bo naredilo poslovanje lažje za vas in nas in imeli boste stalno kontrolo svojega računa. S Current Accountom, (Tekoči račun) in Personal Chequing Accounlom (Osebni čekovni račun) nimate bančne knjižice. Stranke s temi računi dobe prečrtana in razveljavljene čeke in tiskan obračun enkrat mesečno ali štirinajstnevno. To je vse, kar morate vedeti. Odprtje novega bančnega računa v Toronto-Dominion banki je najlažja stvar na svetu. Odločite se, da obiščete našo podružnico čimprej. Toronto-Dominion banka ima poleg tega še večje število drugih poslovnih možnosti na razpolago. Vsak izmed naših uslužbencev Vam bo iste rad obrazložil do podrobnosti. Ugajala Vam bo naša postrežba ... ta je učinkovita, prijateljska in koristna. Prav zato pravimo s ponosom . . . USLUŽBENCI SO DRUGAČNI PRI . . . TORONTO -DOMINIOM the bank that lo o ks a h e a o BANKA, KI GLEDA V BODOČNOST oni ravnajo po njegovem zgledu., bodo odobrena predvsem za iz- boljšanje v poljedelstvu, za izboljšano oskrbo z vodo ter kanalizacijo in za gradbo hiš. • Radio Liberty, ki pošilja svoje oddaja na ozemlje SSSR, je pred kratkim poročal o izjavah očividca ponesrečene atomske eksplozije v SSSR 1. 1957, ki je povzročila smrt in bolezni v prizadetem ozemlju. • če se elektronski možgani zmotijo.... Pred nedavnim bi bili skoraj poslali v Evropo iz ZDA za 7 milijonov dolarjev opreme, ki je nihče ni potreboval. Napa- rka se je primerila zaradi pomote elektronskih možgan, ki jih porablja ameriška vojska. Ko so napako odkrili, je bilo več tisoč dolarjev vredna pošiljka že na poti, vendar so še lahko preprečili, da ni celotna pošiljka odpotovala na nezašeljeno mesto. • Zdravniki v ZDA so psrem-enili svoj način poslovanja. L. 1928 je predstavljalo 40% njihovega dela obiski bolnikov na domu, 5096 delo v svojem uradu ter 10% delo v bolnišnicah. Sedaj pa predstavljajo obiski bolnikov na domu samo 8% njihovega dela. zdravljenje v lastnem uradu 68°6 in zdravljenje v bol- nišnicah 2496. • Ameriški državni tajnik Dean Rusk je še 18. oktobra zagovarjal potrebo pomoči Jugoslaviji s staro frazo, da je to edina pot kako ohraniti Tita neodvisnega od Moskve. Poročila iz VVashingtona pa vedo poročati, da so od takrat podvrgli celotno vprašanje ponovnemu študiju, čigar rezultati še niso znani. • Ameriški kungres je 1. 1960 plačal poštnemu uradu $3,928,-000 za pošto, ki jo pošiljajo poslanci pod privilegijem uradne in berzplačne poste. / "Canadian Ethnic Press Club" je proslavil 10 letnico obstoja. Na posebnem bankstu, ki so ga udeležili častopniki vseh etničnih listov, vseh treh torontskih dnevnikov, ministri in poslanci pokrajinske in federalne vlade, torontski župan in drugi odličniki, je nastopila tudi ga. Milena Cekuta š petjem slovenskih narodnih. Na harmoniko jo je spremljal g. Ludvik Lovšin Nastopila sta v narodni noši. Prireditev je vodil in organiziral tajnik kluba Slovenec g. V. Mauko. Naslov: zzL rr: an™ A«««* in notarja. tflhfiojLO/EA/C/ jft Toronto • Prččastitemu gospodu župniku Andreju Prebilu iskreno čestitamo za god kakor tudi Za petdesetletnico rojstva, želimo, da bi še dolgo let, veder in zdrav krmaril slovensko faro Marije Pomagaj v Torontu. • Slovenska Narodna Zveva v Kanadi, želijo vsem Slovencem po svetu in v domovini blagoslovljene božične praznike ter srečno in svobode polno leto 1962. • Tudi v preteklem mesecu smo imeli lepo vr^to zabav, slovesnosti in prireditev v Torontu: Katoliška ženska liga nam je postregla z Uspelim bazarjem in dobro obiskano veselico. Imeli smo priliko videti lepo igro "Roža Sveta". Miklavž je obiskal slovenske otroke. Njegova Eminenca kardinal MacGuigan pa jim je podelil zakrament Svete birme. Z veselico cerkvertga odbora pa se je zaključila serija bolj hrupnih prireditev ter smo vstopili v resni adventni ter predbožični čas. • Film :: čudotvorni mač", s katerim so hoteli proslaviti tako-zvani "narodni praznik 29. novembra" tukaj v Torontu je bil sprejet s hrupno demonstracijo ki so jo organizirali protikomu-nisti. • G. Vladimir Mauko je Obiskoval poseben tečaj za zavarovanja, ki jih nudi zadružna Co-operators' Insurance Association (CIA) v Torontu. Po določbi ministrstva za zavarovanje udeleženci teh tečajov ne poslujejo kot agenti CIA, marveč nudijo prezplačno potrebne informacije vsem, ki se zanimajo za Zadružno poldan 4. novembra. Rekvijem je Opravil in vodil pogrebne obrede čast. g. župnik Matija Jager. Poslovilni govor je govoril mott-signor Matija Škerbec. Cerkev je bila polna. Po končanih obredih se je začel pomikati pogrebni sprevod na zapadno stran mesta na pokopališče sv. Križa, kjer so bisernomašnika Antona Merkuna položili k večnemu počitku. Naj počiva v miru in Bog mu plačaj njegova številna dobra dela. • Govor dr. Krnjeviča. V začetku novembra se je v Clevelandu mudil dr. Jura j Krnje-vič, tajnik HSS. V nedeljo popoldan S. novembra ga je krajevni odbor HSS v Clevelandu počastil s posebno prireditvijo v Hrvatskem narodnem domu na VVaterloO Road. V svojem govoru na prireditvi je dr. Krnjevič odločno zastopal in branil pravico Hrvatov do lasjttne države in navajal razloge zakaj bo do nje tudi prišlo. Vspodbujal je Hrvate k optimizmu. • Glasbena Matica. V nedeljo 5. novembra je podala Gasbena Matica na odru Slo> venskega narodnega doma na St. Clairju Offenbachovo opero "Hoffmanove pripovedke". Reži-ral in dirigiral je g. Anton ŠubeL V poglavitnih vlogah so nastopali: Caroline Budan, June Priče, Ann Safred in Edvard Kenik. Opera je bila dobro pripravljena, izvedba zelo lepa. Odlikovali so Se solisti in Zbor. Glasbena Matica skoraj vsako leto naštudira novo opero. • Volitve. 7. novembra so se v Clevelandu vršile volitve mestnega župana in mestnih svetnikov. V 23. volivnem • DRUŽINA R. ČUJEŠ ŽELI VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1962. Zdravka Kranjca. Solo vložke so peli ga. Mimi Rezonja, gdčna Mal-ka GregOrc, gdčna Zdenka Mejač in gospodje Ivan Hautman, Jože Dovjak ter Jože Likozar. Kot solist pa je nastopil g. Pavle Borštnik, ki je zapel Adamičevo: Na lipici zeleni. Korotan nam jc ob svoji desteletnici priredil krasen koncert. Čestitkam ob obletnici pridružujemo želje, da bi Korotan z novim zagonom šel za novimi Uspehi. • Ostale prireditve. V soboto 18. novembra je štajerski klub priredil "martinova-nje" v Baragovem domu. V nedeljo popoldan 19. novembra je v Baragovem domu pripovedoval in kazal slike s svojega potovanja po Rusiji, Poljski in češkoslovaški g. Jože Grdina. Naslednjo soboto pa se je v istem domu vršila družabna prireditev ob priliki izgotovitve nove dvoranice. V nedeljo 26. novembra pa je v domu na Rerher Ave. v Euclidu priredil svoj vsakoletni koncert pevski zbor Slovan, ki ga sestavljajo le tU rojeni možje in fantje. Zbor vodi g. Anton Šubel. • Naročnina. Ker je letošnje leto že takore-koč pri kraju prosimo vse naročnike, ki še niso poravnali svoje naročnine, da to store sedaj. V Clevelandu morete poravnati naročnino pri Erštetu, St. Clair in 68. cesta kakor tudi pri g. Viliju Zadnikarju, 6920 Bayliss Ave. zavarovanje: avtomobilsko, po-"" okraju je bil izvoljen za mestne žarno, zavarovanje liipoted itd. MONTREAL • Montrealskl mednarodni klub organizira kliniko za oddajo krvi 12. decembra t.l. v klubovih prostorih 3485 Park Ave. zvečer od 7,30 do 9,30. Za božič so. btol-nišnice redno V stiski z zalogo krvi in mednarodni klub v Montrealu vabi člane in prijatelje, da se odzovejo vabilu. Kliniko bo obiskal tudi župan Jcan Drapeau in bo govoril zdaroval-ci. Na razpolago bodo tudi brezplačna okrepčila. Monreal potrebuje tedensko vsaj 300 pint krvi za potrebe 127 bolnišnic v zapadnem Oue-becu. J.:j|j \ Cleveland • Smrt in pogreb duhovnega svetnika g. Merkuna.. 30. oktobra je umrl v Clevelandu v bolnišnici sv. Aleša biserno-mašnik duhovni svetnik prečast. g. Anton Merkun. Bil jc velik slovenski duhovnik Socialni in ka--ritativni delavec, oral je ledino na polju skrbstva za izseljence, utrjeval in širil misel cerkvenega zedinjenja v duhu bratov sv. Cirila in Metoda, razmišljal in razpravljal je o družbeni preureditvi, bil je velik Slovenec in botroval je pri ustanovitvi našega lista. Navkljub visoki starosti in boleh-nosti ni miroval do zadnjega. Umrl je star 85 let. Pred pogrebom je njegovo truplo ležalo v cerkvi Marije Vnebovzete na ianiu teh večjih skladb jc sprem-Holmes Ave., v kateri fari je bil i-ial zbor 16 članski orkester. Ob pokojni gost pri svojem sorodniku župniku Jagru. Tjakaj so se hodile poslavljat od pokojnega vrsrte Slovencev iz Clevelanda in od drugod ter molit za pokoj njegove duše. Pogreb se je vršil v soBoto do- koncu prvega dela jc zbor zapel GalusoVO Glejte kako umira pravični v spomin pokojnega škofa dr. Gregorija Rožmana ob drugi obletnici njegove smrti in v spomin treh pokojnih članov zbora: Jožeta Cerarja, Rafaela žonte in VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SLOVENCEM BLED TRAVEL SERVICE ' 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Tel. EX. 1—8787 ZASTOPSTVO VSEH LETALSKIH IN LADIJSKIH DRUŽB Posebnost: skupinska potovanja. Vesel Božič in uspehov polno Novo leto 1962, želi vsem Slovencem in Slovenkam SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TORONTU Prenočišče, hrana, ogled _____ „.„. „ Rima itd, vse te skrbi bodo POTUJETE V RIM - ITALIJO? odveč, če se boste obrnili POZOR! na: Hotel - Penzion BLED Via Statilia, 19 — Telefon 777-102 - Roma Se priporoča in pozdravlja. Vaš rojak VINKO A. LEVSTIK Izrezite in shranite! - Pišite nam za ccne in prospekte! VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO ŽELI GOSTILNA ERŠTE Domača in importirana kapljica vseh vrst. 6802 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND 3, OHIO — TEL. HE. 1-3344 Lastnika: Hinko in Berta Lobs ga svetnika odvetnik slovenskega rodu g. Edmond J. Turk. Ni imel nobenega nasprotnika, ker je že na primarnih volitvah dobil Več kot polovico oddanih glasov. G. Turk je nasledil v mestnem svetu g. Johna F Kovačiča, katerega je avgusta meseca predsednik Združenih držav John F. Kennedy imenoval' za predstojnika cleve-landskega carinskega urada, to je na najvišje zvezno upravno mesto v državi Ohio. S t. Clairaka naselbina predstavlja večji del 23. volivnega okraja. Pri letošnjih volitvah so se slovenski povojni naseljenci v St. Clairski naselbini pravzaprav prvič obsežno in zavestno vpletli v krajevno politično življenje. Skrajni severovzhodni volivni okraj pa je izvolil ponovno v mestni svet še drugega odvetnika slovenskega rodu Johna A. Fakulta. • 10 letnica Korotana. Prazničen kulturen dogodek za Slovence v Clevelandu je bil koncert, ki ga je ob priliki svoje destletnice priredil pevski zbor Korotan pod vodstvom g. Metoda Milača. Koncert se je vršil v soboto zvečer, 11. novembra v šentviški novi dvorani. Praznični je bilo zunanje lice, prazničen je bil pevski nastop. Poslušalci so napolnili dvorano do kraja. Spored je obsegal narodne in ufnetne pesmi, med drugimi tudi Ave Ma-ria in Venček iz Foersterjevega Gorenjskega Slavčka( Sattnerjevo V pelnični noči in izvirno skladbo Metoda Milača na besedilo Pavla Borštnika: Pozdravljena zemlja, katera je na tem koncertu doživela svojo krstno izvedbo. V drugem delu sporeda pri izva- • Avtomacija in davki. Združene države Severne Amerike bodo zahtevale prihodnje leto, da morajo davkoplačevalci sporočiti z davčnim poročilom določeno številko (v večini primerov številko Social Securitv), ki jo mora tudi sporočiti vsaki osebi ali ustanovi, od katere prejema denar (dohodek v kakršni koli obliki). Davčni urad bo tako imel možnost, da bo porabil nove stroje za sortiranje za kontrolo, ali so davkoplačevalci prijavili vse dohodke. Ugotovili so namreč, da mnogi "pozabijo" prijaviti razne dohodke v obliki obresti in dividend ter se tako izognejo obdavčenju. • Voice of America ima- dosti poslušalcev v Jugoslaviji. Ko so razpisali nagradno tekmovanje za poslušalce te oddaje v Jugoslaviji, v katerem so zahtevali naslov poslušalca ter izjavo, kakšen program se jim nabolj do-pade, so dobili v prvem tednu 18.315 pisem. • Tito porablja ameriški denar za propagando proti Zapadu. V senatskem podoboru za notranjo varnost v ZDA so objavili, da je neka študija pokazala, da porablja Tito ameriško podporo za financiranje progapandc proti Zapadu v t. zv. nevtralnih državah. SD je o tem dejstvu obširno poročala žc dolgo tega. • Prejšnji predsednik Dvvight Eisenfaovver je postal predsednik odbora za neposredni stike mecl narodi: People to people program. Ker gre uradna pomoč ZDA vladam, te mnogokrat razpolagajo z denarjem tako, kakor ugaja njihovim osebnim željam in se denar večkrat izgu bi na poti do ljudi, katerim je bil namenjen. Tudi ta nova oblika programa bo napol privatna, ker jo bo država sicer podpirala, toda sredstva za direktno pomoč bo morala iskati sama. • Po mnenju dr. Lauristona Taylorja so bili Amerikanci izpostavljeni isti količini izžare-/anja od televizijskih aparatov 'oroča o dveh zvezkih izdaje In- „ c , . , . . , i . , J zem. S katekizmom ima skupno stituta za narodnostna vprašanja , . t ■ il* • ii n ,. samo to, da je organiziran v v Ljubljani Razprave m gradi- vo", ki sata izšla 1. 1960. Ostali obllki vPrašanj in odgovorov, to-glavni članki so: Egon Lendl, da obsežni citati- ki so odgo-Podonavski prostor v zemljepi- vorom pridejani in drugo gradivo snem sklopu Evrope; Josef predstavlja pravo zakladnico ne Kondrinevvitsch, Rumunska uni-' samo odgovorov, marveč tudi atska cerkev; Peter Eigelsber-1 razlogov avtoritet, virov itd. ger, Gospodarsko dopolnjevan-' Dolej ^ izšli pri istl založbi 3 je podonavskih dežel; Walter ',. v . ,. . ' » v, v ' deli, četrti je v pripravi in utegne Kossarz, Cesko-slovasko gozdar- . , , . , . , . „, meti dopolnila tudi k ostalim stvo. V pregledu smo Slovenci— , v glavnem po zaslugi g. Lipov-,delom' ki bodo vzeta iz scdanJe 1962—je izšel. Precej zajetna nosni. Pred dnevi nam je pisal knjiga na 162 straneh prinaša preč. g. Tomažič, ustanovitelj poleg koledarskega gradiva, ki Doma, da so v njem že imeli je prepleteno z bogatimi mislimi važno predavanje, pripravljajo za vsak mesec, prinaša mnogo pa tudi že prireditev za vse Slo- koristnih člankov, ki jih bo vsak vence na Dunaju. Dijaški dom v z užitkom in tudi s pridom pre- Celovcu in Visokošolski dom na bral. Glavni članek je posvečen Dunaju sta dva nova stebra, na znajti na uživali blaginjo, kajti v neodvis-Nima pa že danes nobene po-' nosti imamo možnost, da počasi membne vloge v slovenski med- sami izboljšamo svojo usodo, narodni trgovini, in v izgradnjo medtem ko v odvisnosti te mož- Kopra v moderno pristanišče do- nosti nimamo". Bojazni pred' sv°jim znanjem veliko vrednost volj povezano z zaledjem, bo iz- gospodarskim poslabšanjem ni in njegova domovina je morala gubil še to nepomembno vlogo.1 igrala nidkar v.zgodovini in tudi j investirati v njegovo šolafije ffli- |®ta svojo Politiki° 19171« (pon^ izdajo Postavljati zahtevo, da mora pri-' danes ne igra nikake \ ioge v bo- ^ lijone, preden je dosegel diplomo ti Trst v neodvisno slovensko ju narodov za neodvisnost. Obrat in sposobnost, da opravlja svoj državo že ob njenem nastanku'no' nmogi narodi se bore za visoko kvalificirani posel. Izva kot nujen pogoj za njen obstoj, neodvisno drž:avo ravno zato, da žati take strokovnjake je kaj pomeni torej nesmisel, ki je lah-,Se rcšii° gospodarske odvisnosti klavrna kupčija za Vsako deželo in slabo znamenje za njeno ška dobro zastopani: Nadškof okrožnice če ne bo založba smat-dr. Jeglič in dr. Korošeč obžalu- rala primerneje izdati novo tudi prvih treh delov, čilo po sestavku, ki je bil ob-1 V uvodu, ki obsega 4 poglavja, j avl j en v Veri in dom), Za lik- podaja avtor v pregledni obliki vidacijo slovenskega jezika (po giavne socialne nauke papežcv članku Franceta Meddobju.) Dolinarja v Leona XIII., Pija I., Pija XII ter Die Sozialenzyklika | pregled okrožnice Mati in ueite-Papst ^ca z majhnim komentarjem, gospodarstvo in njene notranje Johannes' XXIII MATER ET j Iz Leonove zakladnice obrav-razmere. Vse napredne, gospo-1 MAGISTRA, Ueber die Ordnung nava Leonov nauk o lastnini in svetovne boJa za gospodarsko neodvisnost,' darsko in socialno razvite države des gesellschaftlichen Lebens der nauk 0 deIežu Cerkve, države ter ko tudi nevaren, tver odmika in ^boljšajo svoje narodno gos-ustanovitev slovenske države v Podaratvo. Mnoge države v mo-daljno bodočnost in jo veže na1 dernem času so nastale prav iz eventualnost tretje vojne in na to, da bi se morali za kar sta nara Iahko primer v Evropi kot tudi Združene drža- Gegenvvart in Sinn de christlichen samopomoči prizadetih pri re-Slovenci v tretji svetovni vojni Prav največja in najmanjša (ve danes uvažajo tehnike in dru-' Gebote. Mit einer in die Sozial- sevanju družbenega vprašanja. strani Vzhoda, kot država zalinodnega sveta, Zdru-' ge strokovnjake od vsepovsod, lehre der Paepste von Leo XIII. j PiJ XL Jc zastopan s poglavji o 500 letnici obstoja ljubljanske katerih bo v veliki meri slonela; nasprotniki Italije, pri čemer še žene državc in Islandija. Prva se! kjer jih morejo dobiti. "Izvažajo" bis zu Johannes XXIII. von Pro. pravici Cerkve vposegati v druž-škofije izpod peresa p. Odila usoda slovenstva na Koroškem.1 predpostavlja, da bo Vzhod zma- je uPrla gospodarski odvisnosti pa jih revne države, kot je na fessor Eberhard Welty, OP, Her- beno področje o odnosu med Hanjška. Sestavek krasijo mno- Upamo, da bo pri tej tako važni; gaj in da si bodo lahko Slovenci od AnSiJje, druga od Danske.1 primer Italija. Cilj vsake države der Buecherei Band liO. Dolžina nravnimi in gospodarskimi zako-ge slike ljutbljaiiskih škofov, sli- akciji vsak zaveden Slovenec so-jvzeli Xrst kol vojni plen 0 Lahko pa bi navedli še na deseti- je, da napravi takemu izvozu naslova, ki dejansko podaje Ce- ni, o gospodarskem redu in tekmi, ke nekdanje in sedanje stolnice deloval s primernim darom. neumnosti in cclo kriminalnosti ne drugih takih Primerov. Gos-1 čimprej konec in da izkoristi lotno vsebino lične žepne knjižice nadalje o lastnini, o odnoju med itd. 2e ra-.li tega sestavka bi bilo Komur je mar življenje slovenske takih dstav nima niti pomena1 Podarska odvisnost; toleJ sama dragoceno znanje svojih stro- založbe Herder (110) kljub temu delom in kapitalom o zlorabi vredno, da bi imela vsaka za- Koroške, naj pošlje svoj prispe- ..... . i i « vedna slovenska hiša ta Koledar. Prav je, da je v Koledarju objavljena tudi pravljična spevoi- 72nd STREET, CLEVELAND 3, gra "V kraljestvu zelenega mali- OHIO. Dobrotniki, ki so svoj čas f evropskega položaja in svetovne ka," ki jo je napisala darovita darovali za Visokošolski dom v 'politike ter mora biti tudi mo-,varJal s slovenskim Kdor pa se je natančneje uk-gospodarst- pisateljica gospa Milena Šoukal, Ameriki, do katerega žal še ni ralno opravičena, kar je pou-jvom' vc- da je Slovenija indus-in katero je uglasbil prav tako prišlo, lahko svoj dar prepišejo v darjeno že na drugih mestih te triiyko sorazmerno zelo razvita I nadarjeni p. Vendelin Spendov korist Visokošolskega ofm, spevrigro so letos igrali ot- Dunaju, roci slovenske sobotna šole v Chicagi. Morda bo na ta način prišla še ne marsikateri slovenski oder tukaj v Ameriki in Kanadi. Poleg tega ima Koledar toliko drugega pestrega gradiva, da bo koristil prav vsakemu zavednemu Slovenskemu rojaku. Kupi in beri, to je naše priporočilo. Naroča se pri "Ave Maria" Printery, Lemont, 111. Cena samo en dolar. doma na knjige. S takimi fantastičnimi dezeIa in da j0 tudi njeno polje- zahtevami in s kriminalnimi deljstvo na dokaj visoki stopnji mednorodno-političnimi špe- z ozirom na alpski, gorati značaj nova slo- kulacijami pozabimo vensko državo samo diskvalifici- Primerjavi z deželami, ki so po Poglavje o Piju XII. je razde- • Ko mislimo na venska žarišča, ne starih! v Celovcu in njen dijaški dom pred samimi poštenimi in pa-potrebujeta naše pomoči. Za dva nietnimi Slovcnci, ne glede na Mohorjeva dejstYO) da bi si s taku zahtevo da bodo lahko našli ti strokov- okrožnice. Prevod okrožnice ki | njaki delo doma in da bodo mogli predstavlja drugi, popravljeni Uen0 na dva oddelka. Vprvem izkoristiti svoje zanje v prid prevod, ki je bil preskrbljen po' obravnava dopolnila, ki Jih je Pij svoje domovine. V italijanskem naročilu nemških škofov obsega xn- izrazil v zvezi z nauki ok-tisku je najti dovolj kritike na -dejansko manjši del knjižice. Po- rožnic Rerum Novarum ter Quad-račun današnjega "izvoza" fizikov ' scbnost preVoda je v tem da vse-; ragesimo anno, zlasti o Cerkvi kot in tehnikov v Nemčijo in Zdru- buje numeracio poedinili odstav-'življenjskem počelu družbe, o i lahko gibanje za slo- njenego ozemlja. Slovenija je v ^ne Države. Zato ne more biti kov okrožnicCj ki nl vsebovana | nespremenljivi ter spremenljivi ideal za Slovenijo v tem, da bi ^ y ]atinskcm niU y ltalijan. plati naravnga prava, o solastni- /tC pU^UULIl LU » viioivu ».IJ. » \j ounn/ - i v v , . , ----- * -------------- ---— • -----j--- . Tudi Mohorjeva družba ramo pred svetovno javnostjo in voJni dobi)e neodvisnost, gotovo jse naprej izvazata v južne pok- skfim tekstu in ki omogoča lažje ni ter soodločanju ter o demokra ii .. ... mlini1 hn*o^l;ivni' WDI . (Ir.M^ici1- _____________________i ::: ^ ____i ■ ■ i . . .. gospodarsko najbolj razvita in avtomatično napravili Italijo za trijsko zmogljivost afriških držav, . i pa ji s to naročnino pomaga- doslcdno nasprotnico ideje 0 slo. ki so dobi.e neodvisnost po letu. ^ o vzdrzevati slovenski tisk in . .' 1956 • Srebnio poroko sta obhajala Mr. and Mrs. Anton in Ljudmila Medved na 2008 W. 21st Pl. G. Medved je tudi član cerkvenega dolarja in pol nam nudi bogat slovenski knjižni dar, mi mo slovenski dijaški internat. Brez dvoma v Ameriki ni nihče tako velik revež, da bi se ne mogel pridružiti Mohorjanom. Kdar se še ni, naj to čim prej stori! Naročnino sprejemajo poverjeniki, rajine Jugoslavije svoje dragoce- , ciji in temeljnih demokratičnih njen industrijski potencial ,elo ne. strkovnjake, uvažala pa nekva 1 oj časa tudi ■ kažejo> pravicah, verjetno presega skupno indus- hhciranc delavce anallabctc' Srbe, Bosance, Makedonce in venski državi. V resnici pa moramo stremeti za tem, da najdemo prav v sosednih državah opo- da se seli z juga več ljudi v Slo-| Dl"ugi del je posvečen sistema-venijo kot iz Slovenije na Jug in | tiziranju mnogih izjav Pija XII, ki da je bilanca v tem pogledu za se nanašajo na mednarodno nost je zelo nizka in .i predstav- slovenijo pasivna. v Slovenijo se življenje, ki so bile vsebinsko priseli letno okrog 2.500 južnja- posnete ter dopolnjene prevzete kov več, kot se izseli Slovencev na v novo okrožnico. V poedinili jug, in ti južnjaški priseljenci točkah prikaže Pijevo gledanje Ijajo zaradi svoje pogosto majhn. delovne sposobnosti in vnemet, zaradi svojega anallabetizma, države, pevskega zbora in rad pomaga med njimi Familia v cievelandu, pri narodnih prireditvah, želi- j Uga y New Yorku jn p(j pošti mo jubilantoma, naj bi v zdravju Uldi EURAM> Box 843> Columbus 16, Ohio. • Marsikdo je vprašal, če je še vedno čas za izpolnitev anketnih z ozirom na slov. narodni problem. Ne toliko gledanja več nazaj, kaj je bilo in kaj se je zgodilo, temveč veliko bolj v bodočnost, ki naj bo slovenska in državnotvorna. Po podanih po- ter netenja nemirov. Četrti razlog, ki ga navajajo miselno okrneli Slovenci proti in sreči pričakala še zlati jubi-' lej! • Občni zbor SNZ v Chicagu je bil na predvečer slov. narodnega praznika Tajnik g. Geratič je najpreje podal nekaj klenih misli obrazcev in za razno drugo so- I ciološko, zgodovinsko in psiho-j loško gradivo, ki ga zbiramo na naslovu Slovenian Researcn Center in America, Box 843, Columbus 16, Ohio. Na to odgovarjamo da bo zbiranje trajalo vsaj še ne-ročilih je bil izpopolnjen odbor., kai let, zato še dolge ne 60 "pre-Na mesto podpredsednika g. pozno". Priporočamo pa, da vsakemu je pač mogoče! Novaka, ki je sedaj profesor v odrine svoj delež čim prej. Ure-Toledu, Ohio, je bil izvoljen g. | ditev preffhietne kartoteke in pre-Stanko Drab, mesto Milana Pe- nos< statističnih podatkov na čariča, ki je bil odbornik za pri- "statistične" karte vzame veliko redit ve ter je pri vojakih, je za- dela. Manj truda in zmešnjav je, sedel g. Ludvik Jelene. V odbor če lahko to odrinemo po skupi- 1956. Ce natančneje analiziramo gospodarske" pomisleke nas-ro in simpatije za to idejo in da protnikov slovenske pripravimo žc v naprej ozračje pridemo do zaključka, da izvi- ma m zato manj medsebojnega zaupanja, tako da rajo iz, zelo primitivnih predstav. krimjnalnih nagnjenj veliko oftre- bodo te države zadovoljno spre-! Ena izmed njih je ta, češ da ^ menitcv za socialno skrbstvo v jele nastanek nove slovenske, Slovenija ne bi mogla sama pre- Siovenijj Taka «bUanca" izvoza države, ne pa da bodo videle v življati. S tem hočejo« nasprotni ki stroko\njakov in uvoza analfabe- vori, ki jih navadno slišimo proti njej samo oporišče kakšnega na- slovenske države menda reci, da loy prav gotovo ni v interesu | neodvisnosti Slovenije popolno- zdravstvenega stanja, jirimitiviz- , ,. ., predstavljajo že skoro polovico na človeštvo kot dražbo narodov, ma in zato manj kontroliranih 1 urejena, letnega prirastka prebivalstva v ki mora biti Slovenji. \ dovolj padalnega panslavizma ali tolažbi bila navezana na uvoz polje- SIovenije in neodvisna slovenska! ma neutemeljeni v nasprotju litarizma, večno jabolko spora in dejskih pridelkov oziroma živil. dr2ava bo morala temu takoj 1 stvarnostjo element mednarodnega ščuvanja Pri tem moramo opozorili na dejstvo, da pridela Slovenija že danes v glavnem dovolj živil zase, a tudi če bi jih morala uvažati, •; ni to nikaka nesreča in še manj nah, kot prihajajo druga za drugo 1 razlog, da bi sc 0dp0\edala svoji na vrsto. Vseeno pa tudi tu drži: neodviSnosti. Danes ni države na napraviti konec Ustvariti bo mo ; rala pogoje, da bo našel sloven- enotna ter sposobna delovati. Iz vsega tega sledi, da so ugo- Državo (narodno) pojmuje kot nosilca te mednarodne družbe. Poseben odsek je posvečen papeževi zaskrbljenosti, ki jo povzroča tehnološka usmerjenost sodobnosti, ki utegne postati u- in celo neumni, tatko da pravo miselno ubožno spričevalo za ljudi, ki si jih drz- bolje pozno kakor nikoli! Kdor ne more takoj, naj dorine, kadar svetu, ki bi ne bila v tem ali onem pogledu navezana na uvoz, bodisi da mora uvažati živila ali T lodeluvci EURAM in S?ove-l industrijske izdelke, in to je tudi nian Research Centra v Ameriki popolnoma normalno, saj na tem želijo vsem Slovencem vesele temelji vsa svetovna trgovina. božične praznike in prav srečno Predstava državne neodvisnosti Novo leto. sodna za človeštvo, in poseben odsek pomoči gospodarsko zaostalim pokrajinam. Uvod v okrožnico Janeza XXIII. podaje nekoliko značilnosti okrožnice ter razporeditev vsebine. Kdor se zanima da družbena vprašanja in razume toliko z velikimi stroški šolala strokov- no zagovarjati. Zato je nemščine, da lahko porablja ...... , . v , tembolj čudno, da se še vedno nemške vire trm bn ta nri njake in Jih nato izvazala v druge Vlre- mu do ta pn- dežele vlačijo po slovenskem tisku in ročna knjižica nudila kratek da jih slišimo celo iz ust raznih pregled in sliko zgodovinskega Kar zadeva izseljevanje sloven- "kvalificiranih" slovenskih poli- razvoja krščanskega socialnega ski strokovnjak dovolj možnosti | nejo izustiti. Zato tudi ni čudno, za svoje uveljavljenje doma, ne da nismo doslej še nikjer brali pa da ho moral s trebuhom zat kakršnekoli pametne utemeljitve kruhom. Sad njegovega dela naj gre v prid njemu samemu in domovini, ne pa tujini. Slovenija si enega ali drugaega teh argumentov proti nodvisni Sloveniji, kajti teh argumentov ni ne more privoščiti luksusa, da bi mogoče pametno in logič j kot nekake gospodarske avtarki- skih ljudi na jug, pa statistike tičnih predstavnikov. nauka dobe od Leona XIII. pa do danes. dreš