702
Knj iže v nos t.
Slovenska književnost.
Knjige družbe sv. Mohorja za 1. 1897.
Vsakega zavednega Slovenca mora v srcu veseliti napredek v družbenih knjigah, ki se nam kaže od leta do leta. Knjige izhajajo nekaj let sem po vsebini in obliki tako dovršene, da ima kritika lahko delo; k večjemu le vspodbuja. Celo novih potov ne more lahko kazati, ker so knjige pripravne za razne stanove in sloje našega naroda, kakor za gospodo,  tako še posebej  za  kmeta.
Letos je izšlo šestero knjig. Kar je posebno hvalevredno, je to, da je povestni leposlovni del s povestjo  „Boj   za pravico" zastopan prav Častno.
i. Zgodbe sv. pisma. Slovencem priredil in ra^lofil dr. Frančišek Lampe 4- sn- 4°- Str. 353 do 480. Ta snopič nam kaže zadnjo dobo Sodnikov in potem vso Davidovo zgodovino. Naposled podaje 10 prvih psalmov, iz česar sklepamo, da nam 5. snopič prinese še druge psalme. Knjiga ima mnogo lepih podob, ki jo delajo prijetno. — Zaradi zveze, v kateri je knjiga z našim uredništvom, je ne ocenjamo natančneje, ampak le želimo, da bi Slovenci ta snopič kakor druge skrbno   hranili  in  pridno  brali.
2. Zaradi zanimanja, katero imamo za leposlovno knjigo, ocenjamo takoj na tem mestu letošnjo  večjo  povest:
Boj za pravico. Povest. Spisal Fr. J. Milo-vršnik. „Slovenskih Večernic" 5o. %ve^ek. 8°. Strani 192 Povest dela čast petdesetletnici — ako smemo tako reči — naših Večernic. Povest ustreza umetnostno in nravno svojemu namenu. Naslov se vjema z vsebino. Vse dejanje je res boj za pravico in sicer obeh zakonskih: pismonoše Janeza in njegove žene Rože s krutim posestnikom in odiralcem Grčarjem. Dolgo časa ju Grčar, ki je dosegel z zvijačo tudi župansko čast, zatira; niti goljufija, niti tatvina mu ni preslaba, da pahne oba v najhujšo nesrečo, zapor; skoro hočejo oba obsoditi v ječo zaradi velike tatvine : toda naposled se le pokaže, da je Grčar hudodelec, a oba zakonska sta nedolžna. Zopet dobi Roža svoje očetovsko imetje, katero je bil ugrabil Grčar, Grčarja pa zadene dobro zaslužena kazen, desetletna ječa.
Povesti se vidi vseskozi, da ni pisana „tje v en dan", marveč je globoko in umno premišljena. Tvarina ni nikako igranje z izmišljenimi dogodki, marveč dogodki so dobro utemeljeni. Tudi značaji so narisani dosledno. Grčar je pač nekaka izjema med našim ljudstvom, toda žal, da so take izjeme čim dalje pogostnejše, odkar izgublja pri našem narodu svojo  moč  vera,  a jo   pridobiva denar in
brezobzirno postopanje nekaternikov. Pisatelj je dobro poučen o vseh razmerah, v katerih se gibljejo njegovi junaki. Ob jednem pa je pojasnil vsako stvar tako, da je umevna preprostemu bralcu. Trdna nravnost in vernost, ljubezen do kreposti preveva ves umotvor. V celoti in večini je tudi oblika dobra in prijetna. Omeniti bi utegnili, da bi se bila karakteristika v pogovorih dala še določneje izvesti in jezik bi se bil dal očistiti takega nemčevanja, kakoršno je v besedah : dopadati, doprinesti hudobijo, podati se (sich begeben), začud-jeno (vervvundert). A v obče moramo le častitati odboru, da je pridobil vrlo moč za družbo in naše slovstvo. Da bi nam še mnogo napisal gospod Milovršnik!                                                          Sv.
Iz luči in teme. Zlomil E. Gangl. Tiskal in ^aloftl Rudolf Milic 8°. Str. 102. Cena elegantno vezanemu izvodu 1 gld. — Lična knjižica je pred mano. V njej so zbrani udje razmetanega poeta; zbrani so, rekli bi, koščki srca, in ti združeni v jedno celoto nam slikajo jasno očeta teh duševnih otročičev, določno njegovo srce in tudi njegovo mišljenje. Lahko rečemo : „Kdor pozna le-te, pozna mu glavo  in  srce."
Kake glave, kakih nazorov je pesnik Gangl? V uvodni  pesmi nam  odgovarja:
Kakor cvet spomladi se razvija, V duši se razvijaj poezija, Poezija sveta — kakor Ti!
Ko je napisal to pesem na Čelo svoji zbirki, priznal je javno, da ni učenec tistih estetikov, ki tudi v umetnost uvajajo sicer sam zase resnični modroslovski rek: Kar je, kar biva, to je lepo in dobro. Vsled tega imenujejo in imajo grde, nrav-nemu redu nasprotujoče umotvore lepimi. — (Cf Krug, Aesthetik § 8, Kant, Kritik der aesthe-tischen Urtheilskraft.) Torej teh in takih estetikov učenec Gangl ni! In to mora vsak z versko-nrav-nega in vzgojeslovnega stališča odobravati in hvaliti. To je priznal celo znani neznanec, kritik C. G., kateri z nekakim ironičnim nasmihanjem hvali moralnost Ganglovih pesmij. Pravi: Najprimernejše darilce so  dobro  odgojenim devojkam !  Ergo!?
Pesmij Gangl ni kar nič urejal po vsebini. Lahko bi jih bil zbral v razne skupine ljubavnih, planinskih, vinskih etc. pesmij. Toda tega ni storil. Prav je tako. Njegove pesmi so podoba življenja. Danes sedimo ob Časi zlatega vina, jutri premišlja Človek nesrečo, ki ga preganja in lovi; danes se meni s pisano cvetko, jutri zahrepeni po vzorni mladenki; danes se zgraža nad stradanjem in bedo, jutri se čudi bogastvu in razkošju; danes je doma ves srečen na domačem  vrtu,   jutri že pozdravlja
Razne stvari.
703
svojce iz ptujine; danes je Gangl modrijan, jutri sanjav mladenič. Prav zato so nekatere pesmice najivno ljubeznive, druge so globlje, a vendar um-ljive za vsakogar.
Kar se tiče slovila, moramo priznati, da so pesmi gladke, opiljene ; jezik je čist. Da bi oce-njali vsako pesem zase, ter pretehtali njeno vrednost in izvirnost, za to ni tukaj mesta. Da je kaka misel že opeta, da kak stih spominja na narodno pesem: „rasti, rasti rožica", in „rasti, rasti rožmarin", ali na kako umetno pesem: Preš. : „Ki ljubezen jih rodi", Gangl: „Ljubezen vroča jih rodi", to so malenkostne drobtine in lahko vprašamo :   „Quid  novi  sub  šole?"
Izpregovoriti se rni pa zdi potrebno o dveh pesmih: „V drevoredu" str. 86, in „Grajska hči", stran 44, in sicer o prvi zato, ker je res nekaj prav izvirnega, o drugi pa zato, ker je premalo izvirna.
»Grajsko hči" bi bilo bolje izpustiti nego sprejeti med zbrane pesmi. Preveč spominja na „ Knezovega zeta". Snov je tako opeta in premleta o nesrečni ljubezni, ki se mora končati s samomorom, da ne dela pesniku nič kaj časti. Res je, da je zakrita v pesmi istina: le tisti zakoni so srečni, katere sklepa prava, iskrena ljubezen ; vsaka druga prisiljena zveza je le jarem, veriga, nesreča. Vendar je kljub temu ni odobravati, zakaj mladina ne misli tako globoko. Všeč ji je le trmoglavost grajske hčeri: Rajši poginem, kot odneham
„V drevoredu" — kratka pesmica. Ali dobro nam slika moderno življenje, kovarstvo, hlimbo, nadutost, poltnost, bogastvo, beraštvo — vse, cela slika nam kar oživi v duši. Toda ta slika nas ne vleče, ta slika je tako zaokrožena, da tožnim srcem vzdihnemo s pesnikom  vred nad takim prevratom
Kopitarja in Vuka Karadžica
pozemski ostanki so se prepeljali v slovensko in srbsko domovino dne 12. vinotoka. Ker so vsi slovenski listi natančno poročali o naši slovenski slavnosti, katero je priredila in priskrbela „Slovenska Matica", in ker nam je tesno za prostor, sedaj ta časten dogodek samo omenjamo, želeč, da bi mogli kakor Kopitarja tako i Vuka v bodočem letniku poslaviti s primernim spisom in pravo sliko.
„Kovač in smrt."
Gosp. Fr. Gosti nam  je   poslal to-le  poročilo :
Pri mojem dedu je služila dolgo vrsto let za
kuharico  dekla,   doma   iz   šmartinske župnije pri
Kranju.  Ker se je bila že postarala, dobila je od
družabnega, naravnega in nravnega reda. To je čisto drug smoter, drug uspeh, kakor ga dosegajo sedanji saprofili, ki pišejo le zato, da so inter-esantni, novi, da šegačejo ušesa, da jih bere mladina, ki bi v dobi kipečega življenja vrgla naj-rajša brzdo od sebe ter se drvila tje, kamor jo vleče slast in strast. Tem pač velja Herderjeva kritika o takih pisateljih : „Wenn dies nicht Ent-vveihung des Edelsten der Menschheit, der Kunste, der Gaben, des Gefuhles, der Vernunft heisst, so kenne ich keine."   (Kalligone,   3,   14.)
To bi bila odkritosrčna beseda o Ganglovi zbirki. Priporočamo jo z lahkim srcem slovenskemu občinstvu, pesniku pa kličemo: Vstrajno naprej!  Nulla dies  sine linea !         F. S. Fin{gar.
,,Naš dom." Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zanimivosti itd. II. ^ve^ek. »Zadnji grof celjski" in „ Iskalci biserov na otoku sv. Duha". V Celji, iS^qy. Uredil, i^dal in ^alo^H Dragotin Hribar. 8°. Str. 120.   Cena 25 kr.,  po pošti 26 kr.
—   „Naš Dom" je namerjal izprva izhajati kot časopis, a sedaj je samo zbirka manjših spisov. Prvi spis: „Zadnji grof celjski" nam v lahki pri-povestni obliki slika poslednjo dobo zadnjega celjskega grofa Ulrika. Dobro riše njegov značaj, namene, rodbino, njegovo tragiško smrt. --- Spis je prav dober. Še boljše bi pa bilo, ko bi se bila izbrala čisto zgodovinska oblika, ker nevešči bralec ne ve, pri čem je: ali bere golo zgodovino ali tudi kaj izmišljenega zraven. — Drugi spis je povest: »Iskalci biserov na otoku sv. Duha." (Ruski spisal Emilij Mušik, preložil Krutogorski.) Povest je jako mična, pač pa tudi fantastična: nenavadni ljudje,  nenavaden   kraj,   nenavadno   delo
—   prekrasno za živo domišljijo! — Jezikovna oblika v  knjižici je večinoma pravilna.
deda, ki je v njej čislal vzornega in zvestega posla, v njegovi drugi hiši, poleg katere je bil velik vrt, sobico, ter uživala i nadalje popolno oskrbljevanje, zato pa je pazila in pomagala pri oskrbi vrta ter bu-čelnjaka v njem. Stanovali smo v isti hiši. Nam otrokom je bila „teta Mica" vse na svetu. Ob lepem vremenu smo bili na vrtu pod njenim za-Ščitjem, ob grdem smo se zbirali v njeni sobici. Pripovedovala nam je tudi rada mnoge lepe pripovedke, in naj so se še tolikokrat ponavljale, nam bi nikdar ne zadostila. Dobro se jih še spominjam, z veseljem si kličem v spomin srečne ure, katere sem preživel pri dobri, sedaj že davno mrtvi starki.
O  kovaču  in  smrti nam  je  pravila: Ko je  Kristus s sv. Petrom potoval po zemlji, prenočil je   nekoč pri   kovaču,   ki   je   bil   vedno
Razne   stvari.