List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 39. številka JToliet, > Illinois, 8, septembra leta 1905. \ Letnik XIA MIROVNA POGODBA JE_PODPISANA, Japonci in Rusi si podali roke in zagrmeli so topovi v pozdrav. G. Witte pri zahvalni sv. masi. Portsmouth, N. H., 31. avg. — Premirje na japonskem bojišču je sklenjeno in bo takoj proglašeno armadama. Portsmouth, N. H., 1. sept. — Mirovna pogodba bo skoro sklenjena. A člani ruskega in japonskega poslaništva vedo, da mirovni pogoji ne bodo ugajali ni Rusom ni Japoncem. Portsmouth, N. H., 2. sept. — Japonija in Rusija sta se zavezali, da ne utrdita otoka Sahalina; prva tudi ne morske ceste “La Perouse”. Petrograd, 3. sept. — Car je obvestil generala Linjeviča o sklenjenem miru in se zahvalil armadi za dolgotrajno junaško bojevanje v Mandžuriji. Oyster Bay, L. J., 3. sept. — Cesar japonski se je brzojavno zahvalil predsedniku Rooseveltu za njegovo nesebično, neumorno posredovanje. Lidsiaputse, Mandžurija, 4. sept. Ruski vojaki so s sklepom miru zadovoljni, ne pa častniki, ker so prepričani,da bi v prihodnji bitki zmagali Rusi,ker jih je sedaj po številu mnogo več v Mandžuriji nego Japoncev. Mirovna pogodba podpisana. Portsmouth, N. H., 5. sept. — Mirovno pogodbo med Rusijo in . .Taponijo so danes popoludne pb 3. uri 47 min. podpisali zastopniki obeh cesarstev. Z ozirom na važnost velikega zgodovinskega čina so ladije ob Kittery Pointu grmele v čast in pozdrav. Ruski in japonski pooblaščenci so dospeli nekoliko pred 3. uro do hotela ob ladjenici in prinesli s sabo kopiji mirovne pogodbe. Ko so ti še enkrat pregledali, je g. Witte, načelnik ruskih pooblaščencev, bil prvi, ki je dejal svoje ime pod pogodbo. Velevažen dogodek. Ko so pooblaščenci podpisali mirovno ’pogodbo, so sledili kratki nagovori v izraz popolnega sporazuma. Segli so si v roke in se prisrčno pozdravili. Vse rusko poslaništvo pod vodstvom g. Witteja se je potem udeležilo slovesne sv. mase zahvalnice, ki so jo darovali v krščanski episkopalni cerkvi ruski in ameriški duhovniki. Ko se je vrnil v hotel, je rekel japonski poslanik: “Danes podpisana pogodba se utegne smatrati za najvažnejši zgodovinski dogodek dvajsetega stoletja.” Pogodbene določbe. Portsmouth, hi. H., 5. sept. — V mirovni pogodbi, sklenjeni med Rusijo in Japonijo, je kratek uvod, v katerem je rečeno,da sta car in samodržec vseh Rusov ter cesar japonski v želji, končati vojno, imenovala in pooblastila svoje zastopnike, ki so sklenili sledečo pogodbo: Člen 1. Pogodbena določba mirovnih pogojev med vladarjema in podaniki obeh držav. Člen 2. Pripoznanje pretežnosti japonske v Koreji s političnega,vojaškega in gospodarskega stališča, vendar se mora z ruskimi podaniki in podjetji v Koreji ravnati tako kakor z drugimi inozemskimi. Člen 3. Tako ruske kakor japonske čete zapuste Mandžurijo. Po zasebnikih pridobljene pravice ostanejo veljavne. člen 4. Dosedanje ruske pravice glede zakupnih pogodeb v Port Arturju in Daljnem se odstopijo Japo-niji, ampak lastnine ruskih podanikov se morajo čislati. Člen 5. Rusija in Japonija se zavežeta, naredeb kitajskih v razvi- tek trgovine in obrti v Mandžuriji nikakor ne ovirati. Člen 6. Železnico v Mandžuriji naj v Kouang-Tieheng-Tsu oskrblja-ta skupno Rusija in Japonija. Postranski črti se smeta rabiti samo v kupčijske svrhe. Člen 7. Rusija in Japonija se zavežeta napraviti zvezo svojih črt v Kouang-Tehang-Tsu. Člen 8. Postranske črte železnice mandžurske se morajo tako oskrbljati, da se ne ovira nikaka kupčija. Člen 6. Rusija odstopi Japoniji južni del otoka Sahalina. Prosto in neovirano brodarstvo v La Perouse in Tartara zalivu. Člen 10. Ruski kaznjenci zapuste južni del Sahalina,a ruski naseljenci smejo ostati tam. Členil. Japonski ribiči smejo ribariti v ruskem delu Korejskega preliva,v Behringovem in Ohotskem morju. člen 12. Pred vojno med obema velesilama obstoječe kupčijske pogodbe se obnove. člen 13. Obe deželi plačata za živež svojih ujetnikov. Člen 14. i Ta mirovna pogodba se napiše v angleškem in francoskem jeziku. V slučaju nesporazuma velja francosko besedilo. Člen 15. To pogodbo morata v 50 dneh oba vladarja odobriti. Dva nadaljnja člena sta se dodala pozneje, namreč: Člen a). 18 mesecev po podpisa- nju te pogodbe mora Mandžurija biti prazna čet. V obrambo železnic smeva obe velesili pustiti po 15 vojakov za vsak kilometer. Člen b). Mejno črto med južnim in severnim delom Sahalina določi posebna komisija na licu mesta. Krvav spopad v Tokiu. • Tokio, 6. sept. — Tu so v torek vsled nezadovoljnosti s sklepom miru izbruhnili nemiri. Došlo je do spopadov s policijo, pri čemer sta bila dva meščana usmrčena in petsto jih je bilo ranjenih. O polnoči je bil spet napravljen mir. Več policijskih postaj je bilo razdejanih. Japonci o sklepu miru. Tokio, 6. sept. — Vsi časopisi, z eno izjemo, ostro obsojajo japonsko vlado. “Nidži-Nidži” imenuje zaključek mirovnih pogajanj ponižanje naroda. “Nippon” imenuje mirovno pogodbo najgrenkejšo kroglico, ki jo je motala Japonija kdaj pogoltniti. Grof Okuma, vodja na-prednjaške stranke, pravi, da je položaj čisto takošen kakor pred vojno, ker bo Rusija lahke uporabila priliko najmanjšega nereda v Mandžuriji, da vojno spet začne. Pred odhodom. New York, 6. sept. — Japonski mirovni pooblaščenci so dospeli ob 8.uri s posebnim vlakom v Gotham. Tudi Rusi so srečno dospeli. G. Witte misli v nedeljo obiskati Washington, v ponedeljek vrniti se semkaj in v torek odpotovati v Rusijo. Revolucija v Tokiu. Tokio, 7. sept. — Cesar japonski je proglasil obsedno stanje v Tokiu. Peking, 7. sept. — Vesti iz dobrega vira poročajo, da je položaj v Tokiu resen. Japonska vlada očividno pristrigava brzojavke. Tokio, 7. sept. — Izgredi v velikem se nadaljujejo. Tri dni in noči so drhali napolnjevale vse ceste glavnega mesta, in spopadi s policijo so bili pogosti. Štirje ljudje so usmrčeni, 600 oseb, med temi 200 policajev, je ranjenih in mnogo lastnine je razdejane. Deset krščanskih cerkva in eno misijonsko šolo je drhal požgala sinoči. Američan E. H. Harriman, predsednik Southern Pacific železnice, je bil v naj-večji nevarnosti, in markiz Ito, predsednik tajnega soveta, je bil napaden s kamenjem, a nobeden izmed obeh ni bil ranjen. Narodne KOLERA V NEMČIJI SE SIRI, A POČASI. Doslej 38 smrtnih slučajev in okužen je že tudi Hamburg. Več slučajev v Galiciji,Avstrija. Berolin, 7. sept. — Zadnjih 24 ur se je sporočilo 15 novih slučajev kolere in 6 smrtnih. Skupno število smrtnih slučajev znaša doslej 32, obolenj pa 105 Kolera se je razširila. Pokrajina ob reki Odri je že tudi prizadeta. Iz soseščine mesta Frankfurta ob Odri so sporočeni 3 slučaji. V Kuestrinu je 30 brodarjev pod kvaranteno. Kolera grabi siromake in bogatince. Kolera v Hamburgu. Hamburg, 6. sept. — Sredi mesta seje danes pojavil tretji slučaj azijske kolere, iz istega vira kot prva dva. Ko so ruskojudovski izseljenci, za katere se tu gre, dobili dovolje-nje, priti v mesto, so obiskali neko javno plesišče in tam je prišla v do-tiko ž njimi ženska, ki je nanjo prešla bolezenska kal. Devojka leži sedaj v bolnišnici, a morda ozdravi. Previdnostne naredbe v luki so tako obširne, da je skoro popolnoma izključeno, da bi se kuga mogla prenesti v Združ. države. V Avstriji se pojavila. Dunaj, 4. sept. — Da se je kolera pojavila v dveh raznih okrajih Ga licije, je zdravniška preiskava potrdila. Prvih 5 smrtnih slučajev se je pripetilo v vasi Padew narodova blizu Tarnova in 6. v Grodzisku blizu Lancuta. Obe vasi ležita ob Visli, in krajevne oblasti se boje, da se kuga razširi, ker brodarji na plavih neprestano dohajajo po reki Visli iz okuženih ruskih okrajev. čete, sklicane za v vojsko, skušajo napraviti red, ker policija ni kos svoji nalogi. Drhal je zažgala vladno tiskarno in uradno poslopje ministra notranjih zadev. Hišo barona Komure,ki je sedaj še v Združ. državah, je drhal tudi hotela raz dejati, a vojaki so namero preprečili. Svoje može zastrupile. Budimpešta, 2. sept. — Velikansko razburjenost je v ogrskem mestecu Szenta povzročila aretacija dvanajstih žensk pod obtožbo, da so zastrupile svoje može. Neka ma-začinja jih je ovadila. Zelo sumljivih je še 18 drugih žensk. Mrtve može so izkopali in preiskavi je sledila aretacija. Mr. Baer nastopa. Wilkesbarre, Pa., 1. sept. — Začenši danes so premogarji, uposleni pri Philadelphia & Reading kompa-niji, prisiljeni, držati se nove naredbe. Vpisati si morajo dajati čas, kadar gredo v rudnik in iz njega. To hoče predsednik Baer uporabiti v slučaju, če bodo premogarji zahtevali osemuren delavnik, da pokaže, da malo premogarjev dela več nego šest ur in da so mnogi sposobni izvršiti svoje dnevno delo v štirih ali petih urah. Ogenj v Calumetu. Calumet, Mich., 1. sept.—Ogenj je sinoči uničil takozvano “Calumet Iligh School” in rokodelsko poslopje in poškodoval “MisccsvauhikClub”. Škoda znaša $90,000. Škof Spalding slabši. Peoria, 111., 5. sept.—Zdravje škofa John Lancaster Spaldinga iz škofije Peoria, ki ga meseca januarja zadel mrtvoud, da ni več mogel opravljati svojih službenih dolžno-stij, se je poslabšalo vsled naglega napada neprebavnosti. Škof se zdravi v gorovju blizu Lebanona, Ky. Bati se je,da ga spet napade mrtvoud. Nove časti za Roosevelta. Dunaj, 6. sept. — MeBtni svet je sklenil, v čast predsedniku Rooseveltu imenovati neko cesto po njem in mn brzojaviti zahvalo mesta Du naja za njegovo uspešno mirovno posredovanje. Bruselj, Belgija, 5. sept.—Mestni 6vet bo imenoval neko novo cesto Rue de Roosevelt, da se tako pripo-znajo zasluge predsednika Združ. držav v prid miru. Premogarska vest. " ' < Philadelphia, 5. sept. — Skoro gotovo je, da bodo'pennsylvanski premogarji v svoji konvenciji v Sha-mokinu, ki se začne dne 5. decem bra, poleg drugih stvarij zahtevali pripoznanje unije. Bržkone pride do zopetnega boja s posestniki rudnikov. Železniške nesreče. Pittsburg, 7. sept. — Brzovlak Pennsylvania železnice se je davi zaletel v oddelek delavcev na postaj' Homewood. Trije delavci so mrtvi, dva stil pa resno ranjena. .Newcastle, Pa., 7. sept. — Dva mrtvaku trideset ranjenih je posledica iesreče, ki se je pripetila na Western New York diviziji Pennsylvania železnice. Paducah, Ky., 7. sept. — Dva tovorna vlaka sta trčila skupaj. En zavirie je mrtev in 6 uslužbencev je hudo ranjenih. Operatorji zmagali. Springfield, 111., 7. sept.—Osem-najetsto premogarjev se v ponedeljek vrne na delo v rudnike Chicago & Alton subdistrikta, ker se je nocoj dosegla poravnava med operatorji in rudanji radi uposlovanja razstr^Jje-valcy# (shot firers). Zmagali so operatorji. Izpil sodček piva “za špas”. Wilkesbarre, Pa., 1. sept. — V osemindvajsetih minutah je sinoči John Rinker iz West Scrantona izpil osem galonov piva, da dobi stavo za 110. Ko je izvršil to “junaštvo”, je bil ravno tako trezen kakor začetkom, in ni mogel zadostiti .svoji žeji, dokler ni udušil še več vrčkov. Stava je bila, da R'nker ne bo mogel pogoltniti sodčka piva v eni uri. A ko je zmagal, mu je preostalo še dvaintrideset minut. Razočaran Japonec. Cleveland, O., 1. sept. — Razočaran, ker se je japonska vlada odrekla vsaki odškodnini v mirovni poravnavi in ni dobila več ozemlja od Rusije, je Sinosuke Kitani,glavni japonski trgovec v Clevelandu, odpovedal svojo pokorščino mikadu in vzel prve naturalizacijske papir je. Tako bo naredilo še mnogo Japoncev, pravi, ker mislijo, da je njih dežela pokazala veliko slabost. Imenitno. Wilkesbarre, Pa., 5. sept.— Med izpraševanjem prosilcev za državljanstvo v naturalizacijskem sodišču je bil danes premogar John Selate vprašan: “Kdo ja predsednik Združ. držav?” — “John Mitehell,” je odgovoril z zaupljivim nasmehljajem. — “In kdo je guverner Pennsylva-nije?” je vprašal sodnik. — “John Mittchell,” je odgovoril Selate. Sultanovo slavlje. Carigrad, 1. sept. — Sultan Abdul Hamid II. je danes slavil obletnico svojega prestolonastopa. Vsi diplomatje so bili sprejeti v avdijen ci. Mesto je bilo v zastavah. Topovi so grmeli. Sultan je ukazal izpustiti 1,143 jetnikov. Napitnina odpravljena. New York, 5. sept. —Napitnina, včeraj smatrana za potrebo v kup-čijskem prometu newyorškem, je danes postala zločin, ki se zaradi njega lahko kaznujeta daveč in prejemnik. Samo natakarji so izvzeti. TATARSKA KRDELA KOLJEJO ARMENCE. V Transkavkazn tik turške Azije vsepovsod boji in požiganje. Vso pokrajino spreleta groza. Tiflie, Transkavkaz, 7. sept. — Na stotine Armencev so poklali Talarji, ki nadaljujejjo svoje napade na kristijane vkljub vsem trudom, da se to prepreči. Cvetoče vasi so izpremenjene v pogorišča in vaščani so poklani. Barikade so postavljene v mnogih mestecih, ki še niso bila napadena, kajti Tatarji kar poplavljajo deželo. Oljišča so hudo poškodovana in dragocene tovarne so uničili plameni. Bitke vsepovsod. Bitke besne v tem mestu, v Eliza-vetopolu na jugovzhodu, v Suši proti reki Aras na južni meji, v Baku na brežini Kaspijskega morja, v Gori ssverozapadno, v Kutaisu za-padno ter v Potiju in Batumu na brežini Črnega morja. Večinoma se bijejo Tatari in Armenci, a tudi plemenitaši in kmetje, ki skušajo s carskimi vojaki poraziti izgrednike. Daši je vrela vsa pokrajina in so tudi tu pocestni boji bili neprestani, vendar se je v Tiflis zatekalo na tisoče in tisoče preganjancev. Begunci pred tatarskimi krdeli dohajajo trumoma semkaj iz celega jugovzhoda, iz Šuše, Elizavetopola in Baku. “(,'rao mesto” gori. Petrograd, 7. sept. — Iz Baku se poroča, da “črno mesto” še vedno gori in da je napravljena škoda velikanska. Nemire povzročili so baje Armenci, ki so se preoblek,i kot vojaki, pa so streljali na Ruse in Tatare. Listnica uredništva: G. J. J. Kokomo, Ind. — K. S. K. J. ne plačuje nikakih pogrebnih stroškov za svoje člane. Listnica upravništva:—Iz Pue- blo, Colo., nam sporoča rojak, ne da bi podpisal svojega imena, da se je jeden naših tamošnjih naročnikov, čegar imena tudi ne navaja, preselil drugam. Ker človeških mi-slij še ne znamo brati, in to še najmanj iz pisem, prosimo dotičnika, naj bo toliko dober in nam pošlje ime preselivšega se naročnika. Mesa nimajo Nemci. Berolin, 6. sept. — Draginja mesa na Nemškem je tako velika, da stane sedaj funt govedine 15c. Sveža svinjina je po 14c funt. Mesarji po vseh mestih se obračajo na vlado s prošnjami, naj se razveljavi postava glede omejitve uvoza živega blaga, ker je stiska že nevar na zlasti v obrtnih mestih. Časnikarske vesti. —V Pueblo, Colorado, je začel izhajati nov sloveDsk list “Coloradske Novice”. Izdaja in urejuje ga g. Max Buh. —Rev. F. L. Kerže, urednik clevelandske “Nove Domovine” izjavlja v 121 št. svojega lista, da se je odpovedal uredništvu in pretrgal vsako zvezo z “N. D.”. Z nepremišljenim pisarenjem je zakrivil veliko prepirov med ameriškimi Slovenci, zlasti se je zameril našim roiSkom lani s svojimi besnimi na K. S. K. Jednoto. Zato bw., vsi z zadovoljstvom vzeli na znanje njegov odstop. Upamo, da bo novi urednik g. Dr. Jakob Seliškar mnogo previdnejši in delal v korist in blagor našemu narodu. 39 mož utonilo v vihri. Pegnaming, Mich., 5. sept. - Se 24 mož je doletela smrt in o nadaljnjih nezgodah bo menda kmalu čuti, ki iih je povzročil besen vihar v okolišu severnih velikih jezer v soboto in nedeljo. Doslej je znanih smrtnih slučajev devetintrideset, a bržkone jih no še vee. Parade nazadujejo. Chicago, 111., 5. sept. — Parad«, organiziranih delavcev letos ni bila tako veličastna kakor prejšnja leta, ker se je več delavskih društev ni hotelo udeležiti. Zlasti je bilo opaziti, da je paradarjem nedostajalo skoro vsako navdušenje. Tudi meščani niso več tako pozdravljali parade kakor nekoč. — Pisma na pošti imajo: Bandič Tomo, Drašler Frank, Golič Tine, Mikešič Mato, Munter Janko,Peton Franc m Petkovič Dane, pa gdč. Gnidovec Ana. VELIKI KNEZ, KI SE BORI ZA SVOJO ŽENO. Veliki knez Pavel, stričnik ruskega carja, baš sedaj spet namoč prosi Nikolaja II., da dovoli njegovi ženi dohod na Rusko. Pavel je pred nekoliko leti vkljub carjevi prepovedi vzel za ženo pl. Pistolkovo, in oba sta bila prognana. Ko je bil veliki knez Sergij umorjen z bombo v Moskvi, je car Pavlu dovolil vrnitev na Rusko. Sedaj upa, da carja omehča in dobi tudi svojo ženo k sebi. Joliet, 111., 6. sept. - Naša slo -venska šola se je otvorila zadnji torek dne 5. sept. Za zdaj so se sprejemali le oni učenci in učenke, ki so že lansko leto obiskovali šolo. Novinci bodo morali pa še dva meseca počakati, da se pripravi prostor za nje. Ko se preselimo v novo cerkev, bomo v stari cerkvi napravili takoj dve šolski sobi, kjer bo dovolj prostora za novince. Pričakujemo j ib okrog 80. Šola se bo grela s parno kurjavo izpod cerkve. — Kot razvidno iz uradnega poročila predsednika K. S. K. Jednote g. J. R. Sterbenz-a na peti strani tega lista, se je g. Mihael Wardjan odpovedal svoji službi kot glavni tajnik K. S. K. Jednote. Njegovo mesto prevzame s 1. okt. g. Josip Dunda, sedanji poslovodja naše tiskarne. — G. Josip Rus, trgovec iz Pue- ble, Colo. in gdč. Julija Horwat sta sklenila dosmrtno zvezo v torek do-poludne v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Poročil ju je domači č. g. župnik ob asistenci dveh čč. gg. duhovnikov. Družičevala sta brat in sestra novoporočencev, g. John Rus in gdč. Annie Horwat. Po poroki je bilo imenitno gostovanje na domu g. Antona Horwata in ge. soproge, ki sta priredila svojim gostom res izborno pojedino, med katero se je rekla marsikatera umestna beseda. Le prekmalu je prišla ura, ko se je bilo treba ločiti. Zvečer sta srečna novoporočenca odpotovala v St. Louis in dalje na zapad. In tako smo iz svoje srede izgubili en naj-lepših cvetov našega dičnega žen-stva. Še enkrat kličemo novoporo-čencema: Bilo srečno! — Slovensko pevsko društvo je priredilo v nedeljo zvečer v Golobičevi dvorani izvrstno uspelo zabavo v slovo dražestni hčerki svojega predsednika, gdč. Juliji Horwatovi. — Nova meščanska pivovarna je bila zadnji teden inkorporirana. Glavnica znaša $125,000. Med delničarji so tudi nekateri naši rojaki in sicer gg.: George Lopartz, z $5,000; Mike Kočevar, z $3,000; Math Ecimovič, z $2,000 in Kirin" čič, z $1,000. — 40 let stari Litvin Charles Lon-sargis, ki je v družbi s Steve Bur-doskijem imel mesnico pod h. št. 500 na Irwing cesti, se je v nedeljo proti večeru obesil istotam v prvem nadstropju, in sicer zaradi necega dekleta. Že dvakrat poprej se je -skušal obesiti, in vtretjič se mu je posrečilo, ker se je obešanja že naučil, nesrečnik. V nedeljo zjutraj je vzel k sebi $50 in šel v Rockdale na neki piknik. Yes denar so našli pri obešencu. — Koncem zadnjega tedna so se mudili med nami rojaki g. Mihael Zunič in g. Mihael Klobučar iz Calumet, Mich., in g. Anton Geržin iz Hibbing, Minn. Vsi so na poti v Cleveland, O., na zborovanje Jugoslovanske Jednote, ki se prične tam 11. t. m. Prva dva nameravata še pred začetkom zborovanja obiskati Buffalo in Niagaraske slapove, tretji pa svoje prijatelje v Pittsburgu. — Rojak Andrej Stariha, ki živi -pod h. št. 501 na Bluff cesti, je zadnji četrtek zjutraj šel ob kanalu se verno od Jackson ceste in zagledal v vodi neko reč, podobno človeškemu truplu. Stariha ni čakal pomoči, ampak se je slekel in je skočil v vodo, pa plaval čez sto čevljev od brega do sumljivega predmeta. In zadel je res ob necega utopljenca. Prijel ga je za roko in plaval ž njim do brega. Seveda to ni bilo tako lahko, no, Stariha se je izkazal res ničnega junaka. Utopljenec se je pisal David Roach in je delal ob kanalu v Lockportu. Pravijo, da se je zvečer šel kopat, a v vodi ga je zgrabil krč in mu prizadel smrt. — Neki Dan Daley je koncem zadnjega tedna skočil na tovoren vlak Rock Island železnice, da se zastonj prevozi malo razdaljo; a pa del je pod vagon in bil hudo ranjen. Sedaj ga pa čaka še kazen radi nepristojnega vedenja. j — G. Anton Nemanich je kupil vso grocerijsko zalogo tvrdke Ki-rinčič & Ecimovič, ki se je razdru žila. G. Math Ecimovič pojde v Texas k nekemu podjetniku za izdelovanje dog, kjer bo imel pod sabo 500 delavcev. — Ga. Barbara Butala, stara 24 let, je umrla zadnji četrtek zjutraj v domu svojih staršev g. in ge. Geo. Težaka pod h. št. 605 na N. Bluff cesti. Za njo žalujejo soprog in en sin, star 5 let, štirje bratje in tri sestre, Anton, John A., George J. ml., Joseph, ga. J. Stukel, ga. Johni Simonich in ga. A. Kozan. Pogreb se je vršil v soboto dopoludne od hiše žalosti v slovensko cerkev sv. Jožefa, kjer je č. g. župnik F. S. Šušteršič daroval črno sv. mašo, nakar so mnogobrojni sožalniki spremili zemskih muk rešeno rajnico na slovensko pokopališče. Svetila jej večna luč! — Hudo nevihto smo imeli na večer zadnjega petka. Grmelo in treskalo je tako silovito in neprestano, da se niso stresali samo mali, ampak tudi veliki otroci. Vmes je pa dež lil curkoma. In to je bilo dobro. Kajti drugače bi bilo zgorelo na tucate hiš v Ridgewoodu in vzhodnem delu našega mesta okoli takozvanega Midland-elevatorja. V tega je namreč treščilo krog 1. ure popolnoči in nastal je požar kot jih malo pomni jolietska zgodovina. Elevator je pogorel do tal. Ogenj je trajal čez tri ure. Vsa soseščina daleč naokoli se je obupno borila zoper goreče iskre in trske, leteče v velikanski množici naokrog poldrugo miljo daleč. Škode je napravil ogenj do $200,000, ker je bil elevator eden izmed naj večjih na osrednjem zapadu in je bilo v njem okoli 300,000 bušljev ječmena in ovsa; skupna zavarovalnina je znašala $146,000, torej ostane izgube še do $54,000. Ljudje, ki so ta ogenj gledali, četudi samo oddaleč, pravijo, da so bili očarani nad grozno divoto istega. Kakor mirijade zvezd so iskre letale visoko po zraku in ogromni zublji so švigali takorekoč do nebes. Ako ne bi bilo deževalo kakor bi lil iz škafa, bi bil ogenj še marsikatero sosedno hišo izpremenil v pepel. Nočni čuvaj je storil svojo dolžnost v polni meri in sklical na pomoč vse, kar je mogel. Mestni ognjegasci so bili kakor bi trenil na licu mesta in so ostali tam še ves drugi dan. Seveda niso mogli rešiti elevatorja, a so pa vsaj soseščino__ Tudi “Na hribu” je strela udarila v nekatera poslopja, a ti udarci so bili nedolžni. — V mesnici Grahek & Ferko na SO? Indiana street dobite različne vrste mesa kot govedino, bravino, šunke, klobase in suho meso po nizkih cenah. Velika zaloga kokošij in rac. Govedina za juho po 5c, 6c in 7c funt. Jetrne klobase po '8c funt, najboljše frankfurtce po 10c, šunka po 8c in 10c funt. d39t2 — Letošnja parada na Delavski dan ni bila tako velikanska, kakor so časopisi obetali, da bo. Uplivalo je nanjo menda' hladno vreme, ki nas je v nedeljo in ponedeljek kar rezalo v dušo. Parade so se pač udeležile vse jolietske unije, ampak večinoma le po več ali manj zastopnikih. — Na “Will county faiiu”, ki bo dne 12., 13., 14. in 15. t. m. v Ingals parku, bo samo umetalni ogenj stal $10,000. Drugih zabav bo vsepolno. — 5 let stara črnka Beatrice Goff je v ponedeljek trgala cvetice na bregu starega kanala nedaleč od mostu Cass ceste, padla v vodo in utonila. Čez 15 minut so jo našli, a bila je že mrtva. — Ob sklepu lista smo doznali vest, da je Janezu Nemanič, bi-atu Antona in Math. Nemanič, umrla žena Marija, roj. Muc, v stari domovini, v Gorenji Lokvici, v soboto dne 26. avgusta za vročinsko boleznijo. Ostavlja doma petero otrok, enega sina in 4 hčere, izmed katerih je -najstarejši sin star 17 jet, najmlajša hči pa 4 leta. Pokojnica zapušča tu v Ameriki v James- town, N. Dak., enega brata Johna, drugi brat Marko pa je pred kratkem dospel v staro domovino po 12 letnem bivanju v Aspen, Colo., a so ga tamkaj takoj vtaknili med vojake, še predno je mogel priti v svojo rojstno vas. Waukegan, 111., 4, sept. — Bla-govolite priobčiti par vrstic v priljubljenem nam listu “A. S.”. Rad bi poročal kaj veselega, ali žal, da mi ni mogoče; kajti nesreče so v tukajšnjem mestu na dnevnem redu in ni ga meseca, da ne bi imelo to ali ono društvo naše slavne K. S. K. J. kakega mrliča. Dne 15. avg. okoli 2. uri popoldne so našli v tukajšnji žičarni v basementu ali podtličju pod čistilnico (cleaning house) s prerezanim vratom na prsih ležečega mrtvega rojaka Andreja Hodnika. Rana je bila prizadeta od desne proti levi strani in nož, s katerim je bil umorjen, so našli pod njim,ker ga je sto rilec bržkone vrgel od sebe z namenom, da bi ljudje mislili, da se je Hodnik sam usmrtil; ali ogledoval-na komisija je dognala, da ga je umorila hudobna roka, o kateri ni dosedaj niti sledu. Rajnki je bil star 28 let in doma iz Vrhnike. Poročil se je pred kakimi tremi meseci ter zapušča tu žalujočo soprogo in enega brata, a v stari domovini starše in druzega brata. Bil je ud tukajšnjega društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J., katero mu jc izkazalo dne 18. avg. poslednjo čast, ko ga je spremilo iz slovenske cerkve na pokopališče, kjer smo oddali njegove telesne ostanke v krilo materi zemlji. N. p. v m.! Pozdravljam vse rojake širom Amerike, a tebi, vrli list, pa želim obilo uspeha. Franc Barle. Cleveland, 0-, 2. sept. — Janez Zaletel se je ponesrečil pri delu v Center Black-plavžu. Padel je nanj kos železa in ga poškodoval na glavi, a ne nevarno. V prodajalnico slovenskega urarja Frank Gorjupa na 1623 St. Clair cesti so zadnjo soboto ponoči vlomili tatovi in ukradli sedemnajst ur. Vlomilci še niso zasačeni. N. D. Brooklyn, N. Y., 3. sept. — Ponesrečil se je rojak Vekoslav Vrem-šak v sredo 30. avg. popoludne v mizarski tovarni tvrdke John Corbin & Co. na Nostrand ave. Delal je pri žagi, a prišel je z desno roko preblizu rezala in si odrezal dva prsta,kazalec in srednji prst. Odpeljan je bil v Kings County bolnišnico. Pri društvu ni bil nobenem. Bival je namreč šele par mesecev-tu, in ni mislil, da je v Ameriki nesreča tako hitra. Conemaugh, Pa., 3. sept. — Ponesrečil se je 24 let stari in neo-ženjeni rojak Anton Zupančič,doma iz Spodnje Drage pri Zatioini na Dolenjskem. Dne 26. avg. je šel čil in zdrav na svoje ponočno delo v premogov rov št. 1 “Cambria Steel”-kompanije,kjerga je zasačila smrt ob razstrelbi dinamita. Bilje na mestu ubit. Rajnik je bival v Ameriki šele 6 mesecev, a je bil skrben mladenič in član podpornega društva sv. Alojzija št. 36 J. S. K. J. V starem kraju zapušča starše in sestro. Ali se izprljamo? 1 kaj pa je z nami? Antropologi ali človekoslovci pravijo, da se naglo slabšamo na duhu in telesu. Dandanašnji ljudje hitro opešajo in niso za dolgo, težko delo; nekatere velike družbe so to opazile ter nočejo uposlovati moških nad 40 let, v kateri starosti bi človek moral biti najkrepkejši. Kaj je vzrok temu pešanju? Prehitro živimo, premalo počivamo in spimo, naši udje so zdelani. Delati ne moreš z opešanimi mišicami; jesti ne moreš, če imaš želodec opešan, izimši, če uživaš Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripravek ne deluje samo na želodec, nego na vsak telesni ud, ker čisti in obnavlja kri, ki dovaja hrano vsakemu delčku našega ustroja. S hrano donaša tudi moč in zdravje, ker nikdar ne dopušča, da ostane škodljiva primes v krvi. Uživaj to Vince, kadarkoli ti jed ne diši. V lekarnah. Jos. Tri-ner, izdelovalec, 799 So. Ashland ave., Chicago, 111. Nimate moči? Se-li počutite opešanega, se-li hitro utrudite po vsakem naporu, vam-li telesni organi ne opravljajo svojih dolžnostij, ali trpite vsled glavobola, bolesti v križu, vrtoglavosti in splosne opesanosti? Zdrava pamet vam pove, da mora biti nekaj narobe z vami. Vi potrebujete okrepčila. Ako vas je kaka bolezen pustila onemogle ali pa se že poznajo na vas sledovi starosti, tedaj ne morete dobiti boljše stvari, da vas ukrepi, pam povrne prejšno moč in čilost, oživi vašo kri in vsak organ vašega telesa kot je Cena 75 centov “Moj priletni oče postaja z vsakim dnem močneji kot posledica rabe Vašega čudovitega balzama življenja. Zdi se, da je ta lek pravi vir mladosti. Marie Tvrznik, Wallace, Mich.” zi¥lien|a. “Daši je bil naš sin dolgo časa bolan in je zelo opešal, vendar ga je Vaš balzam življenja spet kmalu spravil na noge, ter se Vam s tem srečno zahvaljujeva. John Bortel in soproga, Green Bay, Wis.” Nevarnost Nočni zrak I Hitrost. /t*-. dostikrat tiči v mali bolesti v križu, ker zna pomeniti, da se nabira v telesu vodna kislina, ki vodi do Bright-ove bolezni. Severov lek za ni dober za ljudi s slabimi pljuči. Prehlad, bolehavost pljuč in kašelj zna biti posledica malemu iz-postavljenju nočnemu vzdunu. Severov ledvice in jetra balzam za pljuča vam bo vstavil bolest in bo ojačil prizadete organe. Cena 75c in $1.25. je najvspešnejša straža proti temu. Uživajte ga ob času. Cena25cin 50c. Hitro ozdravljenje je zagotovljeno onim, ki trpe vsled bolestnega glavobola ali pa vsled glavobola, nastalega iz zaprtega želodca s pomočjo Severovih oblatov zoper glavobol in nevralgijo. Imejte jih zmiraj pri roki eno škatljico in oprostili se bodete te navadne bolesti. Cena 2oc. Dobri časi. Zavarujte si moč svoje ga želodca z uživanjem Ob žetvi hi moral hiti okus vsakega jako dober. Nikdar ne morete imeti dobrih časov, ako nimate okusa do tega kar jeste. Dober želodec pomeni dobro razpoloženje. Cena 50e in $1.00. V vseh lekarnah. Zdravniški nasveti zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA — Kadar nameravate potovati na kupčiji ali pa za zabavo od Chicage pa do Buffalo, New Yorka, Bostona ali drugih vshodnih mest, tedaj bo v vašo korist ako se nekoliko poučite o spretni zvezi, ki jo vzdržuje Nickel Plate železnica s svojimi tremi ekspresnimi vlaki. Zamorski strežaji so vslužbeni na vagonih,ko-jih dolžnost je skrbeti za udobnost potnikov na vlaku. Posebna pazljivost se obračana ženske in otroke kot tudi na priletne ljudi, kadar potujejo brez spremstva. Nikake preplače se ne zahteva od vas na nobenem vlaku Nickel Plate proge. Obedi po American Club načinu se servirajo v Nikel Plate obednih vagonih od 35 centov do $1.00. Jeden sam poskus vas bo uzadovoljil. Vsi vlaki odhajajo iz La Salle Street kolodvora, ki je jedina postaja v Chi-cagi, nahajajoča se ob progi nad-cestne železnice. Za nadaljne po drobnosti se obrnite,ali pa pišite na John Y. Calahan, General Agent, 113 Adams St., Room298,Chicago, lil. 34 — 38t5 Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Mtjnroe Bros. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20.55 100 kron, za $ 41.00 200 kron, za $ 204.50 .......... 1000 kron, za $1021.75 .......... 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam je poslati najpriličneje do $25 v gotovini v priporočenem ali re-gistrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, (Glas Naroda) 109 Greenwich Street, New York. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. 150 Slovencev si zamore še omisliti najpopolnejši s slovenskimi črkami opremljeni PISALNI STROJ (Typewriter) ker le 150 strojev, model 1904. je še v zalogi. Ti pisalni stroji so zelo priročni, tako da zamore i pisanja nevešč človek po par vajah hitro ic popolno pisati. Ker so to zadnji komadi, oddamo jih pod tovarniško ceno, komad p38t4 CO $12.00. Društveni tajniki dobe izdaten popust. Ker se zaloga hitro manjša, naj se z naročili ne odlaša. THE JERSEY SUPPLY COMPANY, P. O. Box 34. HOBOKEN, N. J. Ne pozabite na naš Električni mlin kadar imate za mleti kako žito za krmenje živine ali pa tudi za svojo uporabo. Prodajamo vsakovrstno mleto žito na debelo in drobno. Obila zaloga sena, slame in krme za živino in perutnino. V obilna naročila se priporoča John Pubentz, lastnik, 203-205 Division St., Joliet, 111. N. W. telef. 631. Vina na prodaj Naznanjam rojakom, da prodajam narav«a vina, pridelek vinograda “Hill Girt Vineyard” Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, ries-W ling vino po 55c galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino sinodo. Fino muf kal el vino r---DNa zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na tepiien Jakše, — Box 77— Crockett, Contra Costa Co., Cal. po 50c galon. Vprašajte svojegamesarja za katere je dobiti pri vseh mesarjih. J. C. Adler & Co., 112 Exchange Street Joliet R. C. Bertnik. L. B. Bertnil BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODE Naša posebnost: JUDGE, NEW CENTURY, 10 centov. 5 cento 403 CassSt., nadstr. JOLIES ANA VOGRIN, 603 N. Bluff St. Joliet, N.W. Phone 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) 8e priporoča Slovenkam in Hrvaticam. C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpreds. W. G. Wilcox, kasir. mi Kapital $100,000.00. BARBER BUILDING. JOLIET. ILL. Agent for Besley’s Waukegan Ale Bar Goods. and Porter. q J. C SKdZITH BOTTLER 414VanBuren St. Telephone 17 G. F. REIMERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah. Telefon 1343. N.229 Bloff Str., JOLIET. ILL. BRAY-EVA LEKARNA se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 J efferson St., blizo mosta. MAUSAR BROS.. 200 Jackson St., na voglu Ottawa, JOLIET, ILL... ...SLOVENSKA GOSTILNA... V zvezi je tudi zelo prostorno prenočišče, katero zlasti priporočamo na novo došlim rojakom. N. W. TELEFON ŠTEV. 1257. 8 — Posvečevanje nove cerkve na Bledu je bilo v nedeljo 27. avg. — Umrl je v Novem mestu Ra-deckyjev veteran g. J. Tirlik, star 78 let. — Obešenega so našli pri Kočevju posestnika parne žage J.Sum-pererja. — Novi kolodvor na Jesenicah je bil otvorjen in prometu izročen dne 18. avgusta na cesarjev rojstni dan. — Umrl je na Dunaju v 80. letu svoje dobe g. Lovrenc Jerovšek, bivši okrajni sodnik v Ilirski Bistrici. — Vipavsko železnico bodo v kratkem podaljšali do St. Vida; kakor se čuje, jo začno že v oktobru graditi. — Utonil je pri kopanju dne 15. avgusta v Bregu cerkniškega jezera 19letni Ernest Jurjevčič iz Laz,župnije starotrške. — Redek slučaj. V župniji Blagovica, ki šteje 941 duš, ni bilo letos od 29. marca do 17. avg. avg. nobenega mrliča. — Tat koles. V Gradcu je bil -obsojen 29 let stari Jožef Savine, ključavničar iz Ljubljane, na 10 let težke ječe, ker je ukradel bicikelj, vreden 423 kron. — Prememba posesti. Namor-ševo graščino pri Jesenicah na Dolenjskem sta kupila gg. Pirker in Hočevar za 100,000 k. — Posojilnica v Dolenjskem Logatcu je jela staviti lastno poslopje. Te dni so postavili temelj. Bo precejšnja hiša nasproti Tollazzija poleg velike ceste. — Toča v ljubljanski okolici. Dne 18. avg.popoldne so okoli črne vasi imeli nevihto s točo. Pobila je posebno ajdo, pa tudi na pesi in fižolu je škodovala. — Ogenj je dne 10. avg. napravil posestniku g, Engelbertu Stariju v Krškem 3000 k škode na njegovi hiši. Da ni zgorelo več, se je zahvaliti požarni hrambi. — Begunje pri Cerknici — žup nija in šola. Naučno ministrstvo je 4. jul. t. 1. Begunje pri Cerknici potrdilo kot samostojno župnijo. Tudi zidanje nove štirirazredne šole napreduje. — Japonec na Kranjskem. Te dni je prišel v družbi g. Andreja Gassnerja v Kočevje dr. jur. Maka-nome, Japonec,katerega je japonska vlada v svrho študij poslala na Kranjsko. — Novo mestno hišo v Novem Mestu so otvorili 18. avg. Vršila se je o tej priliki slavnostna seja obč. odbora. Cesarju se je poslala uda-nostna izjava, g. županu pa je bila izrečena zahvala za trud. V tej stavbi, ki velja 70,000 kron,bo tudi mestna hranilnica. — Vlak povozil. Dne 20. avg. je povozil gorenjski vlak med Šiško 'in Vižmarjem topničarja Valentina Bernika. Vračal se je iz Št. Vida od neke zabave in je baš v istem trenotku skočil na progo, ko je prihajal vlak. Stroj ga je zagrabil in povozil. Bil je takoj mrtev. Truplo so prepeljali v garnizijsko bolnico. — Nasilni vojak. Artiljerist J. Lokar, ki je nedavno v Ljubljani nekemu stražniku zlomil sabljo, je samovoljno zapustil svoj vojaški oddelek — in popival s fanti. Ko ga je orožništvo s Trebnjega hotelo aretirati — je postal nasilen. Orožnik ga je dvakrat zabodel v noge. Lokarja so prepeljali v ljubljansko vojaško bolnico. — Vse v Ameriki! “Slovenec” piše: Med 1700 rezervniki dež. brambovskega polka št. 27. v Ljubljani, ki so bili te dni poklicani pod orožje,je došlo samo 700. Vsi ostali so odsotni, večinoma v Ameriki. Izselaiško vprašanje vedno bolj sili k resnemu študiran ju in odpomoči, ker vedno bolj kaže svoje občutne posledice za našo državo. — Letina na Vipavskem. Tu je bila že huda suša, a 12. avg. smo dobili precej močnega dežja, ki je tudi prejšnjo neznosno vročino omilil. Vse se je lepo popravilo. Za sadje je cela Vipavska letos uboga kakor že zdavua ne. Pač pa obeta trta prav dosti pridelka, če nas Bog obvaruje nesreče, bo precej več in boljšega vina kakor lani. — Kupčija za Mirnsko graščino med gosp. univ. prof. Škedelnom in gospo Hočevarjevo še ni sklenjena definitivno. Baje se gospod Ške-del sedaj pogaja na Dunaju z nekim češkim konsorcijem, da mu ta odkupi premogovnik, ki je graščinska last. Dobiva se tu le rjavi premog,kojega morajo biti po izjavi strokovnjakov v tem kraju velike množine. — Poboj pri ponočevanju. Od sv. Vida nad Cerknico se poroča: V ponedeljek 14. avg. ponoči je šlo nekaj fantov iz vasi Otave v “Dolenji konc”, kakor so večkrat zaha jali. To noč trčijo skupaj s fanti “Dolenjci” pri vaseh Hruškarje iz Bečaje. Vname se prepir in tepež. 20 let starega Franceta Zalarja in Otav so tako pretepli, da so malo živega prepeljali drugi dan domov. V sredo dopoludne je pa že izdihnil. Dva izmed fantov, ki sta se udeležila tepeža in ki sta glavna krivca, ima že pravica v rokah. — 40letnica mašništva župnika č. g. Kozma Pavliča. Od Sv. križa pri Kostanjevici pišejo: Dne 16. avg. je obhajal tukajšnji župnik g. Kozma Pavlič v krogu svojih duhovnih sobratov in bližnjih sorodnikov slovesno štiridesetletnico svojega mašništva. Sv. Križ si je odel praznično obleko. V znak udanosti in v znak njegovega požrtvovalnega delovanja ga je imenoval občinski odbor častnim občanom. Najbolj se je proslavil gosp. župnik s tem, da je obljubil 20,000 kron kot temeljno glavnico za zidanje nove prepotrebne župnijske cerkve. — Nadepolni Ljubljančan. Se demnajstletni Franc Mrak iz Ljubljane je služil pri Dragotinu Šiško-viču v črnemkalu v Istri. Gospodar je zapazil,da Franc Mrak vedno hiti v podstrešje nekaj spravljat, ker je bil radoveden, šel je < pogledat. Debil je v eni nogavici okoli 500 kron denarja. O tem je Šiškovic obvestil žandarje, kateri so prijeli Mraka ter ga izprašali. Povedal je, da je denar ukradel, da more odpotovati v Ameriko. Ker je Franc Mrak še mladoleten ter ni bil še nikdar kaznovan, je sodišče vzelo v poštev to okolnost in obsodilo mladeniča v šesttedenski zapor in dva posta. —Zanimivo i pomembno slavnost je dne 20. avg. gledala bela Ljubljana. Po njenih ulicah so se pomikale deputacije Marijinih družb slaveč UOO letnico Marijinih družb na Kranjskem, spomin na dan, ko je pred 300 leti v ljubljanski jezu.cer-kvi 12 mladeničev ustanovilo prvo Marijino družbo na Kranjskem. Na stotine mož, mladeničev, deklet in žena je korakalo v najlepšem redu v izprevodu, ki je na mnogobrojne gledalce napravil kar najlepši vtisek. S ponosom so ta odposlanstva lahko med veselimi zvoki društvene godbe korakala po ulicah slovenskega središča, saj so se z njihovim delom Marijine družbe tako razvile, da šteje danes Kranjska že 388 Marijinih družb s 33,138 člani. — Hotel “Union”. Piše se: Bil sem pred kratkim v Ljubljani. Ogledal sem si tudi novo zgradbo hotela “Union”, o katerem se sedaj skoraj povsod govori. Reči moram, da sem bil iznenaden, ko sem gledal to krasno, praktično stavbo. Ljubljančanom je le častitati, da je dobilo mesto tako krasno poslopje. Radovednost me je tudi dalje gnala, da si ogledam notranjo uredbo. Nekaj tako praktičnega si nisem prej niti predstavljal. Posebno mi je imponirala krasna dvorana s prostorno galerijo, z odrom in vsemi postranskimi prostori. Restavracija in kavarna bo nekaj znamenitega. Hotelske sobe so prostorne, elegantno izdelane. Najbolj interesantna pa je klet. Tu se vidijo same moderne naprave z raznimi mašinerija-mi. Klet za plzensko in drugo pivo in shramba za jedila sta umetno hlajeni; tu je parna pralnica in sušilnica, impozantna vitoka klet,centralna kurjava, dvigalo za tovore in prtljago, dvigalo za osebe je v pritličju. Vse je električno razsvetljeno in betonirano,da je skrajna snažnost omogočena. Po vzorcu drugih mest je tudi tu vinska klet v originalnem slogu. — Ob cesarjevi petinsedemdesetletnici. Pod tem naslovom piše: “Slovenec” z dne 18. avg.: Danes praznuje naše cesarstvo pomenljiv dan — petinsedemdeseti rojstni dan svojega vladarja. Cesar Franc Jožef I. je sedaj najstarejši vladar v Evropi, vkljub teži let in bridkosti svojih žalostnih izkušenj še vedno čil in zdrav. Kaki spomini se mu obnavljajo, ko gleda naztfj na dolgo pot, ki jo je premeril v svojem sedeminpetdesetletnem vladanju, Jin ž njim cela država! Malo ljudi je na svetu, ki bi bili prestali toliko, kakor naš vladar. Saj so mu ustrelili ljubljenega brata v Mehiki,umorili soprogo cesarico Elizabeto in tragična je bila smrt prestolonaslednika princa Rudolfa. V strogi izvršitvi svojih vladarskih poslov in v delu je iskal in dobil naš cesar tolažbo za težke usodne udarce. Prerokovali so leta 1848. mlademu 18letnemu cesarju,da kmalu propade njegova država, a posrečilo se je udušiti vstajo na Laškem in Ogrskem. Poražene so bile tudi čete Piemontezov leta 1848. in 1840. Nesrečni sta bili res za Avstrijo vojski 1. 1859. in 1866, ko je izgubila Avstrija Lombardijo in Beneško. A izgubljeni sta bili, ker se je morala država boriti proti dvema sovražnikoma. V teh borbah je pokazala Avstrija svojo inoč kot velesila. Naš cesar je dal svojim narodom ustavo. L. 1867. se je pa zgodil usodepolni korak, ko se je razdelila država v dva dela. Mažari se niso izkazali hvaležne za milost, ki jim jo je izkazal vladar. In ravno ob petinsedemdesetletnici vladarjevi so razmere na Ogrskem take, da so slične tihi revoluciji. PRIMORSKO. — Letina v Istri. “Trščanski Lloyd” poroča, da je letos v Istri pridelkom zelo škodoval poletni dež. Dež je padal ravno tedaj, ko je grozdje cvelo in tudi tedaj, ko je odcvelo. Ravno tako je škodoval dež pšenici, ki pa je ponekod boljša kot druga leta. Nasprotno pa je dobro uspela koruza, tudi korenje dobro kaže. Graha bo letos dosti, kakor tudi druge zelenjave. Krma in seno bo letos istrske gospodarje zadovoljila, tako je vsaj deloma izravnana škoda, ki so jo slabe vremenske nezgode prizadele žlahtni trti. — V Rajhenburgu nameravajo ustanoviti “Čitalnico”. — G. dr. Ivan Benkovič je v Brežicah otvoril svojo odvetniško pisarno. — Kap je zadela dne 18. t. m. 28letno Rozo Leskovar, ko je v Mariboru škropila trotoar na cesti. Bila je takoj mrtva. — Nagla smrt. V Gradcu so našli mrtvega v postelji 24 let starega mesarskega pomočnika Fr. Vodnika. Srčna kap ga je umorila. HRVATSKO. KOROŠKO. > * USTANOVLJENO LETA 1893. yK SAKSEfi GLAVNA PISARNA- t 109 GREENWICH STREET, NEW YORK TELEFON 3795 CORTLANDT. A Podružnica : 1778 St. Glair St., Cleveland, 0. ZASTOPNIK VSEH PAR0BR0DNIH DRUŽB, á# A* v staro domovi- Vsakdo naj pazi na hišno Številko 109! Pošilja denarje no najceneje in najhitreje. Parobrodne listke Prodaja * * v i r n i h cenah. ■po i z- <4 VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York . __ je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad 10 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 3795 Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. Z velespoštovan jem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK. 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND. F J * Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju. f ► k ponemčenju, namreč posebno Slovence v Beljaku in Celovcu, kjer se jih je leta 1860. še naštelo 9000 proti 5000 Nemcev (!) in v Trbižu v | resničnem številu, dobili bi jih do : 150,000. Vladno štetje 90,000 podaja v resnici samo število zavednih med 150,000 celih 90,000. Smo lahko zadovoljni. Emil Bachman — Navadne vožnje cene so stopile zopet v veljavo na vseh progah med Chicago, Buffalo, New ¡York, Boston in drugimi vshodnimi točkami. Nickel Píate proga je še vedno pripravljena poslovati z najboljšo zvezo med Chicago iu vshodom s pomočjo svojih treh vlakov, vozečih naravnost do New Yrorka in Bostona, po cenah ravno tako nizkih kot so v veljavi po drugih progah. Na vlaku lahko dobite obed kakoršnega hočete v obednem vagonu, ali po a la carte, Club ali table de hote načinu, a v nobenem slučaju vas ne bo obed stal več ko en dolar. Naše cene vas bodo gotovo zanimale. Vse podrobnosti se vam z veseljem dajo na zahtevo na 111 Adams St., ali pa če pišete na adreso: Jobu Y. Cala- han, General Agent, 113 Adams St., Room 298, Chicago, 111. 33—38t5 — 42 hiš zgorelo. Požar v Lokvi pri Reki je uničil 42 hiš. Škode je nad 200,000 kron. Ne ve se še, kako je ogenj izbruhnil. — Koliko je Slovencev na Koroškem? “Mir” priobčuje članek, v katerem dokazuje, da je Slovencev na Koroškem najmanj 127,000. “Mir” pravi, da če bi hotel vračunati vse tiste, ki so že “na prehodu” Ne pozabite nas povprašati za cene premogu predno ga naročite za svojo zimsko potrebo. Mi vam bomo prihranili denar. Wilmington mehki premog v kepah in manjših kosih ter Scranton trdi premog. 580 South Center ave., Chicago, IH. Slovanski tvorničar društvenih odztiakov (toadges), regalij, kap,, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva. Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Katalog na zahtevanje zastonj. NAZNANILO. Sunny Brook žganje JE DOBILO in medi u razstavi f Si. Louis ZLATO IN SREBRNO kar dokazuje, da je neprekošeno. The Sunny Brook Distillery Co. CHICAGO, ILL. F. A. Barthelme, Urad:^tl4 E. Washington St. Oba telefona 198 Naročila se tudi »prejemajo 1141 N. Hickory St. Chicago telefon 2302. Joliet, 111. Nerver! wr A T 'ip7 rT'i"h To je Bauer-jev znameniti krepčilec. Človeka ^ M-* A vf • zbistri v eni uri ter ga napravi močnega in čilega. Neprekošen hranitelj za živce in želodec. “a^aubrT co. Na prodaj po vseh 142-148 E. Huron St., Chicago. slovenskih gostilnah. AfflRIAMlSLOm Ustanovljen 1. 1891. prvi in najstarejši slovenski katoliški lisi v Ameriki in glasilo K. S. K.Jednote. Izdaja ga vsaki petek SL0YENSK0-AM, TISKOVNA DRUŽBA, Naročnina zn Združene države le proti pred plači $100 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pišitjalve naj se pošiljajo na AMERIKANSKl SLOVENEC Joliet. 111. Tiskarne telefona Chicago in Interstate: 509 Uredništva telefon Chicago 1541. AMERIKANSKl SLOVENEC Established 1891. The first and oldest Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Siovenic -American Printing Co. Joliet. 111. Advertisi ng rates sent on application. TRADES fcjl COUNCIL^ CERKVENI 10 «sept. nedelja 31. “ pondeljek 12 “ torek 33. “ sreda 34. “ četrtek 35. ,, petek 36. “ sobota KOLEDAR. 13. Pobitnik. Proč1 j. Gvido, spoz. Mateomus. Povišanje Nikomed. Evfemija. Sovraštvo sveta do cerkve. Že od začetka je bilo nasprotje otrok tega sveta do božjih otrok. Ko je pa Simeon blagoslavljal Jožefa in Marijo, je rekel: “Glej, ta je postavljen v padec in v vstajenje mnogim v Izraelu, in v znamenje, ka te -emu s e bo zoper go vori lo. ”—To se pravi: Kakor učenik bode on znameuje — in njega nebeškemu uku, ki svari pred nevero in pred pregreho, bodo nasprotovali svetni modrijani in meseni ljudje. Njegovi uki in njegova dela se namreč ne strinjajo s tem, česar svet želi in ceni. Zato tudi svet, ki tiči ves v zlu, ni spoznal Odrešenika sveta, in ko je ta prišel v svoje, niso hoteli svojci ga sprejeti. Jezus Kristus je dejal apostolom: Vi ste sol zemlje: vi ste namenjeni liki sol ljudi na zemlji obvarovati gnjilobe t. j. dušne sprijenosti, notranje spačenosti, ter je Bogu storiti prijetne. Vi ste luč sveta: vi ste uamenjeni s svojim naukom svet razsvetljevati. Našega Odrešenika je svet sovražil zavoljo njegovega uka, in to osodo je Jezus Kristus tudi svojim učencem napovedal rekoč: “Ako vas svet sovraži, vedite, da je mene poprej sovražil. Ko bi bili vi iz sveta, ljubil bi svet svoje; ker pa niste iz sveta, nego sem vas odbral jaz od sveta, zato vas svet sovraži”. In to je bil de Jež vseh pravovernih kristijanov od početka do današnjih dni in bode do koncasveta. Svet je in bo sovražil papeža, škofe, duhovue in vernike. A tolaži r.aj. vse kristijane Jezusova beseda: “Blagor njim, ki zavoljo pravice preganjanje tipe, ker njihovo je nebeško kraljestvo.” Zakaj pa svet sovraži cerkev? To nam pojasnjuje sv. Pavel, ko pravi: “Mi pa oznanujemo Kristusa kri žanega”, t. j. mi učimo nauk o Kristusu križanem, ki je Judom pohujšanje. Saj Judje niso pričakovali Mesijo ponižanega do smrti na križu; nego v svetni mogočnosti in rasti. Narodom pa je križani nespamet. Nevernikom se ta nauk zdi nespameten., ker ne morejo poj miti križanega Boga in človeka. Sv. cerkev zahteva, naj človeški um sprejme tudi verske resnice, ki presegajo um in sv. veta zahteva santo-zatajevanje in zlasti vojsko zoper vsakovrstno poželenje, kakor pravi sv. Pavel: “Hodite po duhu, in ne boste izpolnili želj mesa. Kateri pa so Kristusovi, križali so svoje! meso t. grehi in željami vred.” Prevzeten človek in učen se mnogokrat protivi svoj um podvreči veri in njenim vzvišenim skrivnostim. In grešnik, zakopan v razne grehe poželji vosti, se brani nositi jarm Gospodov in se ustavlja božjim sapovedim. Naš Odrešenik tudi pravi: “Sleherni namreč, kateri, hudo dela, sovraži luč in ne pride na luč, da bi ne bila svarjena njegova dela.” Grešnik sovraži beli dan ter se boji, da bi na dan prišle njegove pregrehe. Prav tako sovraži oznanovalca božjih zapovedi. Zakaj? Ker mu oznanuje božjo voljo, ket ga svari radi grešnega živenja in mu napoveduje božje kazni. Že sama duhovnikova oseba ga bode v oči, kajti v njem vidi za stopnika in oznanovalca krščanske moralke. Zato često izraža gnev in stud do duhovnika na razne načine. Kolikrat se n. pr. koj na železnici napade duhovnik brez povoda le radi stanu, katerega zastopa. Prav tako se grešniki često zgražajo nad njim, čigar lepo živertje je sra moti in bode v oči. Dandanes se pojavlja, kar je pisano v bukvah Modrosti o vedenju krivičnikov do pravičnega. Tam se bere: “Zatirajmo ubozega pravičnega; ganimo ga, ker nam nič ne koristi in je našim delom nasproti, in nam grehe zoper postavo očita in nas razglaša zavoljo grehov našega vedenja.” Koliko jih je vselej,ki trpe radi pravice preganjanje! (Konec prih.) Kardinal Gibbons o podkupljivosti. Z guvernerjem Folkom in drugimi odločnimi nasprotniki takozvanega ‘grafta’ ali grabeža, misli kardinal Gibbons, da so sedanja tozadevna odkritja tolažljivo znamenje, znamenje zdravja in krepkosti,bolj nego narodnega propadanja. “Jasno mesto v celi mlakuži nravstvene izprijenosti,” pravi kardinal, “je dejstvo, da se je izprijenost dala na znanje.” Prikrivanje je, ne razglašanje, ki je nevarno. Moč časopisja, nadaljuje, je ne-preračuuljiva, in mogočno poroštvo varnosti za republiko ali ljudovlado leži v gotovosti, da se zlo početje prej ali slej odkrije in brez strahu izpostavi prokletju in sovraštvu. Dvomiti ni nad resnico, da strah pred takim izpostavljenjem obdrži na stezi poštenja marsikoga, ki bi sicer zavil na postranske poti gra beza. Veliki kardinal Gibbons zaklju-č to misli, da se pa časopisje ne bi smelo omejevati na to, da rabi svojo moč v naznačenem smislu. To je dobro, to je prav, to je potrebno, brzdati in pokoriti nezveste in nepo. štene uradnike. Ampak, kakor je previdnost boljša nego zdravilo, je potrebnejše sejati in v glavo vcepljati prave misli o osebni odgovornosti in osebni nravstvenosti. Znano je, kakor pravi kardinal, da ljudje delajo zadružno ali v prid združeb in držav, česar ne bi nikdar storili kot posantniki. Možje, ki uživajo čast in spoštovanje, so tupatam zapleteni v dvorane ali celo sramotne zadeve, in opravičujejo se, da je bil njihov delež premalenkosten, da bi se upošteval. “Ravnateljstvo” je napravilo tako in tako, dotični rav natelj je odobril, dasi on na svojo odgovornost ne bi hotel privoliti v stvar. Z drugimi besedami, dvojni merili nravnosti sta — eno za posam-nike, drugo za “brezdušna” telesa aii skupščine. To je moderna oblika macbiavelizma. Kakor ni bil “princ” n ivezan na nravstveno postavo, ki je vladala njegove podanike, tako nravstvena postava ne veže gotovih ljudij, kadar delujejo kot agentje ali upravniki umetne osebe ali kake skupščine. No, machiavelizem je slab dovolj v mednarodnih razmerah, a neizmerno nevarnejši v vsakdanjem prometu in političnih zadevah, in kardinal Gibbons je zadel podkupljivost v sredo ter odkril njen izvir. Samo eno nravstveno merilo je, samo ena nravstvena postava. Nikdar ni bilo bolj bistveno poudarjati ta smisel osebne odgovornosti. Dolžnost vseh ljudij in glasil prosvete ali časnikov je, namrdati se in po robu postaviti lažnemu modrijan stvu, ki opravičuje lomitev zaupanja in nravnosti, če jo izvrše kake združbe ali zastopniki istih. Premogarski štrajk? G. Baer, predsednik Reading železnice, pravi, da ne bo štrajka prihodnjo spomlad, ko poteče pogodba med lastniki rudnikov in pretnogarji. Ptedsednik Mitchell pravi, da ga ne bo — da so se operatorji in premo-garji naučili nečesa, na kar nikdar ne pozabijo. Vendar pa se obe stranki, dočim govorita o miru, vidno pripravljata za vojno. Operatorji gromadijo prebitek premogovih zalog. Nekateri izmed njih bodo imeli pri roki prihodnjo spomlad premoga dovolj, da bodo zadoščevali povpraševanju lahko eno leto. Premogarji, ki so zaostali s svojimi doneski, se sedaj vzpodbujajo, da doplačajo dolg in ostanejo člani unije. Ako to store, bo že itak velika svota v zakladnici organizacije “United Mine Workers” še povečana in V dobrem stanju za boj. Premogarji so dobivali dobre plače in so si lahko kaj prihranili. Pripravljeni so bolje za štrajk, nego so bili tedaj, ko se je zadnji začel. Operatorji izjavljajo, da so pripravljeni obnoviti sedanjo pogodbo. Morali bi biti. Od zvišane cene za premog, ki je sledila poravnavi štrajka, so nad dve tretjini vtaknili sami v svoj žep in ostanek so dobili premogarji. Železnice v okolišu trdega premoga plačujejo izvenred-ne dividende. Nikoli niso tako prospevale kakor prospevajo ravno sedaj. Premogarji bodo zahtevali dve stvari prihodnjo spomlad. Prva je osemurni delavnik. K temu operatorji odgovarjajo, da večina premo-garjev dela manj nego osem ur sedaj, in da se dade krajši delavnik vsem uposlencem, bo treba zvišati ceno premogu za 50c pri toni. Občinstvo ni pripravljeno plačevati teh 50c, od katerih bi operatorji dobivali svoj del. Druga zahteva je pripoznanje unije s tem, da se sklepajo pogodbe ž njo. To je nekaj, v kar ne bodo operatorji privolili pod nikakimi okoliščinami, kakor trde. Pravijo, da se razmere niso spremenile,odkar je štrajkova komisija rekla: “Sedanja naprava zveze ‘United Mine Workers’ ne ponuja' najvabljivej šib povodov operatorjem, da bi stopili v pogodbeno razmerje ž njo.” Ako bodo premogarji zahtevali pripoznanje unije, potem izbruhne štrajk. Odjemalci trdega premoga, zlasti na vzhodu, kjer se rabi za tovarniške kakor i druge svrhe, so v skrbeh. Žele si ne druzega štrajka, ki bi mu sledila druga pogodba in drugo zvišanje v ceni premogu. Mišljenja so,da se je dosegla točka, kjer se odjemalec ne bi smel podvreči zopetnemu obdačenju, da se zagotovi začasen mir med operatorji in premogarji. Mislijo, da čisto dovolj plačujejo za premog sedaj. Ce se bo zdelo, ko se približa spomlad, da je nevarnost za štrajk velika, se bodo odjemalci krepkeje branili, nego so se 1. 1902. Poreko namreč in pri besedi ostanejo,da ne sme biti štrajka, da se ne sme obrt-nija zaustaviti, kakor hoče naključje. Glasneje poreko nego kdaj po-prej, da imajo odjemalci pravice, koje prestopiti se ne sme dovoliti niti delodajalcem niti delojemalcem. Vzhodni tovarnarji poreko, da se operatorjem in premogarjem ne 'sme dovoliti niti, da prično “izbo-jevanje”. The Chicago Daily Tribune. Gdč. Ida Tarbell in John D. Rockefeller. Gospica Ida Tarbell in John D. Rockefeller obračata zadnji čas pozornost omikanega sveta nase, prva po svojem neprestrašenem razkritju kupčijske taktike Rockefellerjeve, drugi po svojem nenasitnem poblepn po denarjih. Gospica Tarbell je bila rojena in vzgojena pred kakimi 47. leti v Pennsylvaniji. Ko je dovršila “college”, se je kmalu posvetila novinarstvu, je stopila v štab časopisa ‘Chatauquau’ in postala urednica zadnjega. Potem je tri leta prou čavala zgodovino v Parizu, in spisala razpravi o Napoleonu in Lincolnu, kakor tudi zgodovino Stand-ard Oil trusta. Že izza-svojih otroških let se je zanimala' za oljni monopol, ker je imel njen oče sam čistilnico olja in tako ni čudno, da se je po mnogoletni izkušnji in mar-ni preiskavi usposobila, napisati knjigo o “kralju oljarju”, ki vzbuja pri vseh čitateljih občudovanje za njeno vedo in možato srčnost. Oglejmo si sedaj sliko Kookefel- lerjevo. Gospica Tarbell nam slika moža kot najuspešnejšega srečelov-ca Združ. držav, kot vzgled in vzor ameriške mladine. V svoji mladosti je bil Rockefeller miren in pri den farmarski hlapec; pohajal je v sosedno javno šolo in opravljal vse farmarske posle, ki so mu bili naročeni. Nič izvenrednega se ni moglo opaziti na njem. Kmalu je bil poslan v Cleveland, O., kjer je po stal klerk v neki trgovini in zaslužil prve tri mesece petdeset dolarjev. Hranil se je sam; živel je štedljivo (varčno) in izdal od dne 24. novembra 1855. 1. do aprila meseca 1. 1856. samo devet dolarjev za obla čila. To je štedljivi, lakomni mož, ki je začel 1. 1860. svoje spekulacije. Redno je pohajal cerkev in nedeljsko šolo; ogibal se gledišč,kvar-tanja, plesa itd. Tedaj je stopil v obrt za čiščenje olja (Refintng Oil Industrie), ki je obljubljala velike dobitke, in je delal s pridnostjo od zore do mraka kakor navaden delavec, da ves dobiček obdrži samo zase. On in njegovi deležniki so opravljali vse posle sami, da ne bi kdo drug zaslužil kak cent na olju. Varčnost ga je takorekoč obsedla. Noč in dan jegruntal in tuhtal, kako bi si napravil denarja. Nikdar se ni nasmehljal, samo ce je naredil kako dobro kupčijo. Potem se je pa veselil kakor otrok. Cim bolj pa je njegovo bogastvo rastlo, tem bolj, da se hitreje, je rastel njegov pohlep po denarjih. Obogateti moram! je dostikrat vzkliknil, kakor zagotavljajo njegovi prijatelji. Smatral je za svojo dolžnost, napenjati se za bogastvo in kopičiti ves denar, ki ga je dobil. Ta strast mu je bila izza mladosti .prirojena, in rastla je z leti. Že 1870 je bil bogataš. Tedaj pa se je začela zgodovina ‘South Improvement’-kompauije,ko je Rockefeller prisilil železnice, dovoliti “rebates”, t. j. znižane voznine. Njegova vest ni bila izobra-žena. Smatral je dovoljenim vsako sredttvo za “narejanje denarja”. Njegova vera je obsegala samo obiskovanje cerkve. Ko je torej videl, da z “rebâti” lahko svoje tekmovalce v kupčiji z oljem uniči in si pridobi monopol ali samotrštvo oljnatih virov, je prijel za to sredstvo,ne da bi se brigal za pripustljivost istega. Strašen vihar je nastal v javnem mišljenju zaradi “rebat”. In kaj je storil tedaj “kralj oljar”? Dočim so se vsi njegovi tekmovalci v kupčiji z oljem trudili, odpraviti sramotno in krivično prakso ali nava do rebat, je on uporabljal vsa sredstva, da obdrži rebate v svojo lastno korist. Ali ga pri tem ni vest pekla? Nihče ne ve tega. Ampak ves svet ve, da je takisto vse svoje tekmovalce pritisnil ob steno,vkljub vsem ugovorom istih. Svoje namere je skrbno skrival, celo pred predstojniki “Standard Oil”-kompanije, da ne bi mogli ničesar izdati. (Konec prih.) Čista hrana in strup. Zdravstveni odseki vsepovsod ustanavljajo strogo nadzorstvo jestvin in skrbi se, da se vse nareja čisto in snažno. Posode, ki jih rabijo mlekarji in tisti,nam preskrbljajo živež, se čuvajo vestno čiste. Ampak, zakaj vsi tako skrbimo za vnanjo čistost, ko notranje posodje kar sopari umazanosti in stupa? Smrtonosna kiselina scalna zastrupl ja mar sikateri ustroj in jetra in mehur in črevesje in obisti, kjer se nabirajo škodljivi plini in strupi. Rmena koža, zlatenično oko, bolečine v hrbtu, potrti duh, vse izdaja navzočnost strupa v ustroju. Hrani izločila telesna čista, uporabljajoč Severovo zanesljivo zdravilo za jetra in obisti. Isto ublaži vnetje, izloči scalno ki selino, očisti in pomiri razdražene cevi in dovede organe do pravšega delovanja. Mrs. F. Knoll iz Grelne, Neb., piše: “Moj sin je imel nad- logo z obistmi, da je trpel neizrečeno. Dve steklenici Severovega zdravila za obisti in jetra sta ga ozdravili.” Cena 75c in $1.25. V vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Okoli 32,000 katoli-čanov je na otokih Hawaii, t. j. dve tretjini prebivalstva sta katoliški. Po mislih davčne oblasti je chicaška zemljiška lastnina poskočila za $20,000,000. Kralj Edvard dobiva n* dan nič manj nego 8,000 časopisov in 1,000 pisem. Nemški cesar je morda edini evropejski vladar, ki nosi pri sebi revolver. Francoska vlada n a -mera va večkratnega milijonarja Morgana imenovati vitezom častne legije- V W a r r e n u , Pa., je nekdo vrtal vodnjak, a mesto vode je začelo izvirati olje. Voda pride pozneje, ko srečni najditelj oljnatega vira ustanovi družbo na delnice. Mnogoterniki trde sedaj, da je predsednik Roosevelt naj -večji mož na celi zemlji. Ampak Japonci, ki pripisujejo krepostim mikadovim svoje uspehe,so druzega mnenja. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI a SIDRO” Pain Expeller kot najboljžt lek zoper EEUMATIZEM, POKOSTUICO, PODAGRO itd. in razne reumatično neprilike. SAHO: 25ct. in 50ct. v vseh lekarnah ali pri F. At Richter A Co. 215 Pearl Street, New York. Obvestiti želimo vse občinstvo, da smo se preseliti v novo začasno mesto 1212T. Chicago St., v Werner Hall poslopje, kjer ostanamo toliko časa, dokler Ga. Gondel, 45 let stara žena necega hamburškega milijo narja, je omožena petindvajset let in je obdarovala svojoga soproga s triintridesetimi otroci. Petkrat je imela trojčke. Kuga, ki je razsajala pred 500 leti v Evropi, je umorila 24 milijonov ljudi. Večina teh je pomrla, ker so se bali. Njega, ki se boji kake pošasti, ta navadno zgrabi. ne bo dokončano naše novo poslopje, ki se jame v kratkem graditi na našem prejšnem mestu. Izvršujemo kot po navadi še vedno vsa v zlatarsko in urarsko stroko spadajoča dela. Velika zaloga zlatnine in srebrnine. — Če rabite očala, pridite k nam. Preiščemo vam oči zastonj in povemo kaka očalapotrebujete. Zoper temperenčnike ali popolne zdržneže ali samovodo-pivce v Indiani, ki jih tamošnji republikanski guverner Hanley slie no podpira kakor v Missouri demo kratski guverner Folk, nastopajo krepko tamošnji Nemci. Poroča se, da namera va John D. Rockefeller darovati ne-broj milijonov za odgojne in dobrodelne namene. Njegov donesek bo baje prekašal vse znane v zgodovini. Morda se je “kralj oljar” na stara leta sam prepričal, da je njegov denar omadeževan, radi česar je morebiti sklenil, da se ga iznebi. W a s h i n g tonski “ C e n-sus Bureau” ali urad za popis ljudstva je izdal dnevno poročilo, ki kaže določno, da se število porodov naglo manjša v Ameriki kakor na Francoskem. To zlo je največje v velikih mestih in najhujše na severu, vzhodu in zapadu. Čudno ni, da predsednik Roosevelt tolikrat govori zoper plemensko uničevanje. Sedaj je vojska sklicana v boj zoper širitelje rmene mrzlice, t. j. moski-te; pa napoči dan, ko bo morda poslana v bitko s plemenskim samomorom. Robert Bout well, ki se je izkazal pravega junaka v miru, je umrl za ranami, zadobljenimi ob požaru hotela v Lake Maranooku, Maine, pri katerem so trije gostje iz Bostona storili smrt a mnogo drugih je bilo hudo ožganih. Mladi Boutwell, čegar oče je član posta-vodajstva v državi Massachusetts, je bil klerk v hotelu in je po odkritju ognja, ki se je naglo širil naokoli, nad šestdeset gostov vzbudil iz spa nja, da jih reši smrti v plamenih. Pri tem se je hudo opekel na glavi in rokah ter je vdihnil vase ogenj in dim. A šele potem je poskušal rešiti sebe samega. Russel Sage, ki je čez meje Wall Streeba znan kot zagrizen skopuh in z vsako branjevko baranta za penije, je razpisal deset dolarjev v zlatu za zopetno dobitev malteške mačke, izginole iz njegove hiše! Kako bridko morajo v domačiji milijonarjevi občutiti izgubo mačke, če hočejo plačati tako veliko nagrado zanjo. V palači na 5. avenue nasproti katedrali je zavladala žalost. Gospodinja se je zatajila vsem posetnikom in dajala opravičiti po služkinji. Vest o pojavu velikodušnosti v hiši Sagevi se je komaj raznesla po okolici, ko so dohajala cela krdela ljudij, donašajočih “izgubljeno mačko”. A žal, iskane ni donesel nihče. R0BT P. KIEP 121 N. Chicago St. JOLIET Dovršenost na polja lekarniškega znanja! FRANČIŠKANSKI želodečni grenčec Veliki krepčilec, oživljalec sistema in tvoritelj krvi. Nanraii slabotnega limfo močnega. Poveča apetit, ozdravi neprebavljivost, dispepsijo in vse želodeene neprilike, kakor tudi vse bolesti v jetrih, krvi in ledvicah. Cena eni steklenici $1.00, šest steklenic za $5. Mi plačamo vse pošiljavne stroške. Ledvični oH rdečei križa (Red Gross Kidney Plaster.) dvojna velikost in dvojna moč proti bolečinam v hrbtu, boku in v ledvicah. >a 35c.sggg3ap^ THE PALACE PHAMACÏ 104 Ottawa St., Joliet. S. F. SCHICK, lastnik ZASTONJ ! Da se naši občezuani “JERSEY ELEKTRIČNI PASOVI” tembolj udomači ja, oziroma uvedejo v one kraje in pri onih strankah, kjer so bili dosedaj še nepo-zuani, smo pripravljeni na željo vsakomur jednega zastonj doposlati. To je pomeuljiva ponudba od naše tvrdke. Zn pas nam ni treba ničesar pošiljati, ker to je darilo. Kedar zgubljate svojo telesno moč, ali ste utrujeni, obupljivi, slabotni, nervozni, ako se prenaglo starate, ako trpite vsled otrpljenjaživcev.Jbolečine na hrbtu, če ne morete prebavljati, imate sprideu želodec, ter ste se že naveličali nositi denar zdravnikom, ne da bi vam mogli isti pomagati, tedaj boste po uporabi “Jersey električnega pasa” ozdravljeni. Dobro vemo, da naš električni pas istiuito pomaga, ter smo prepričani, da ga boste po poskusu in uporabi tudi drugim tolniKom priporočali, da zadobimo s teip še večje priznanj«!, ko vas bode ozdravel. Občna priznanja. Vaš električni pas je torej vse učinil, kar ste mi obljubili, in še več, pas me je iznova zopet pomladil. Fran Jenčič, 30 Bryou Ave., Chicago, III. Kar govorimo, tudi držimo! Izrežite to ter nam dopošljite vaše ime in naslov ter pridenit«* zraven znamko za odgovor — in pas vam bode došel čisto zastonj. Pišite na naslov: Jersey Specialty Co., 121 Cedar Street.______New York, N. Y. mihočemottoTbenar, TI HOČEŠ NAŠ LES! Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli s najnižjimi tržnimi cenami Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa: Za stavbo hiš in poslopij mehki in trdi les, late, cederne stebre deske in šinglne vsake vrste. bas prostor je ua Desplaines ulici blizu novega kanala. Predno kupiš Ldhbe «glasi se pri nas, in oglej si našo zalogo! Mi le bomo zadovoljili in ti prihranili denar. W. J. LjFONS, Naš Office in Lumber Yard je na voglu DESPLAINES IN CLINTON ULIC. K. S. K. JEDNOTA Inkorporirana v državi Illinois dne 12. jan. D. A. 1898. Predsednik: John R. Stkrbrnc, 2208 Calumet ave., Calumet, Mich. I. Podpredsednik:'MiiiAEr, Skebe, Box R., Collinwood, Ohio. II. Podpredsednik: Frank Bojc,22 Messa ave., Pueblo, Colo. Glavni tajnik: Mihaet. Warojan, 903 Scott St. Joliet, 111. II. Tajnik: Josip Jarc, 167? St. Clair St., Cleveland, O. Blagajnik: John Grahek, 1012 North Broadway St., Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. JohnPlevnik, 620—lOthSt., Waukegan, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 360 Gartield ave., Chicago, 111. Anton Goi.obitsii, 805 North Chicago St., o J;c t. 111. Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, III. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Rudolf Moraž, 700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. George Laič, 167 E. 95th St., So. Chicago, 111. Joseph Dunda, 400 Collins St., Joliet, 111. Martin Kremesec, 503 VV. 18th Place, Chicago, 111. Rev. John Kranjec, 9713 Ewing ave., So. Chicago, 111. Jos. Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111 Frank Opeka, Box 477, Waukegan, 111. Rukole Moaž,700 S. Central Park Ave., Chicago, 111. Nadzor- niki: Finančni odbor: Pravni odbor: Prizivni odbcr: Pristopili : K društvu Marije Pomočnice 17, Jenny Lind, Ark., 8650 Mevžek Janez, roj 1873, spr. 5. sept. 1905. Dr. s. 61 članov. K društvusv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 8651 Škufca Jožef, roj 1887, 8652 Žarkovič Jakob, roj 1887, 8653 Šutej Janez, roj 1885, 8654 Medved Janez V., roj 1869, spr. 5. sept. 1905. Dr. š. 304 člane. K društvu Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 8655 Jeršin Janez, roj 1868, spr. 5. sept. 1905. Dr. š. 55 članov. K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 8656 Pezdirc Peter, roj 1884, spr. 5. sept. 1905. Dr. š. 53 članov. K društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 8657 Valk Janez, roj 1887, spr. 5. sept. 1905. Dr. š. 44 članov. K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 8658 Jurkovič Kazimir, roj 1887, 8659 Mamula Jožef, roj 1886, 8660 Kosonovič Jure, roj 1880, 8661 Bolf Matija, roj 1879, 8662 Butorac Jakob, roj 1867, spr. 5. sept. 1905. Dr. š. 80 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 8663 Sertič Daniel, roj 1887, 8664 Belavič Matija, roj 1887, 8665 Dragoš Franc, roj 1880, 8666 Spudič Jožef, roj 1876, 8667 Barkovič Anton, roj 1872, 3668 Skripelj Valentin, roj 1862, spr. 5. sept. 1905. Dr. š. 36 članov. Suspeudovani člani zopet sprejeti: K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 7888 Fak Jožef, 7893 Jakovec Anton, 38. avg. 1905. Dr. š. 75 članov. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 3398 Gliha Janez, 2. sept. 1905. Dr. š. 202 člana. Prestopili: Od društva V. sv. Jurja 3, Joliet, 111., k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 247 Butala Janez, 3. sept. 1904. I. dr. š. 71 članov. II. dr. š. 190 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., k društvu sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 7528 Žagar Jure, 2. sept. 1905. I. dr. š. 58 članov. II. dr. š. 107 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., k društvusv. Petra 30, Red Jacket, Mich., 6309 Maurin Janez M., 3. sept. 1905. I. dr. š. 57 članov. II. dr. š. 305 članov. Od društva sv. Petra 30, Red Jacket, Mich., k društvusv. Petra in Pavla 51, Iron Mountain, Mich., 7138 Plut Marko, 4. sept. 1905. I. dr. š. 304 člane. II. Dr. š. 34 članov. Odstopil: Od društva sv. Janeza Krst. 14. Butte, Mont., 6680 Turek Jakob, 28. avg. 1905. Dr. š. 106 članov. Suspeudovani: Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., 344 Sprajoar Jakob, 30. avg. 1905. Dr. š. 191 članov. Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 5366 Prijanovič Nikolaj, 2111 Ritmanič Janez, 2787 Okicki'Franc, 29. avg. 1905. Dr. š. 52 članov. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 7505 Lampe Peter, 7598 Brunat Franc, 5. sept 1905. Dr. š. 67 člauov. Izločeni člani: Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 5250 Černič Matija, 29. avg. *1905. Dr. š. 51 članov. Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 728 Stepan Janez, 687 Sila Jure, 26. avg. 1905. Dr. š. 273 članov. Pristopila člauica: K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 2554 Peršina Jožefa, roj 1877, spr. 5. sept. 1905. Dr. š. 50 članic. Suspeudovaua članica zopet sprejeta: K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 134 Plut Uršula, 6. sept. 1905. Dr. š. 103 članice. Prestopila članica: Od društva V. sv. Jurja 8, Joliet, 111., k društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 182 Butala Katarina, 3. sept. 1905. I. dr. š. 41 članic. II. dr. š. 59 članic. •Suspeudovani članici: Od društva sv. Cirila in Metoda, 4. Tower, Minn., 271 Sprajcar Katarina, 30. avg. 1905. Dr. š. 55 članic. Od društva Jezus Dobri Pastir 49, Sharpsburg, Pa., 2191 Ritmanič Doroteja, 29. avg. 1905. Dr. š. 6 članic. Izločeni članici: Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Col o., 473 Sila Marija, 26. avg. 1905. Dr. š. 153 članic. Od društva sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 678 Wala Elizabeta, 5. sept. 1905. Dr. š. 26 članic. MIHAEL WARDJAN, glav. tajnik K. S. K. Jednote, 903 N. Scott St., Joliet, Illinois Naznanilo iz urada glavnega predsednika K. S. K. Jednote. S tem se naznanja vsem društvom, spadajočim h K.S. K. Jednoti, da se je g. Mihael Wardjan, tačasni glavni tajnik K. S. K. Jednote odpovedal imenovanemu uradu, iz katerega izstopi z dnem 1. oktobra t. I. Zatorej opozarjam vsa društva, da naj doneske (ase3mente) za mesec september pravočasno odpošljejo na g. M. Wardjana, da bo mogel čist račun predložiti gg. nadzornikom K. S. K. Jednote na dan 2. oktobra t.l. Obenem dajem na znanje vsem društvom, spadajočim h K. S. K. Jednoti, da bo g. Josip Dunda, dosedanji pravni odbornik K. S. K. J., prevzel urad glavnega tajnika iste z dnem 1. oktobra 1.1., in društva naj blagovolijo na njega odpošiljali doneske (asesmente) za mesec oktober in zanaprej. Bratski pozdrav vsem članom K. S. K. Jednote. John Ji. Sterbens, predsednik K. S. K. J. 0440404044040404040404C 5 Iz Združenih Držav 5 I na Filipine. ♦ J (Piše Frank Oclasen — Okleščan.) * 0404 0404040404404040404040 I. Od San Francisco do Honolulu. (Dalje.) Od tu smo se podali zopet nazaj proti obali, toda vzeli smo sedaj glavno cesto, ki nas je imela peljati k nekdanji kraljevski palači, in po tem po sredi mesta, kjer se nahaja glavni trg in glavne prodajalnice vseh narodov, toda največ amerikan-skih. Ta ulica se imenuje Nuuanu cesta in je jedna uajlepših v mestu Honolulu. Tukaj se nahajajo pre bivališča vseh glavnih trgovcev in bogatašev, domačih, amerikanskih in drugih narodnostij. V kratkem času smo dospeli do palače, kakor se imenuje dandanes, ki je največje poslopje v mestu Honolulu in jo obdajajo krasni vrtovi, kjer se je sprehajala nekdaj kraljevska družina teh bujnih otokov Tihega oceana. Prijazno se nam je dovolilo ogledati si te vrtove in tudi notranjščino palače, kjer se nahajajo krasne slike mnogih umetnikov. Zares ni čudno da Lili-uokalani, zadnja kraljica teh biserov morja, ni bila voljna popustiti svojega trona za vedno, dasi je vendar morala to storiti v letu 1898, ko so se Havajski otoki združili z Združenimi Državami, in so ostali do dandanes in upamo, da bodo ostali združeni z nami za vedno. Od tu smo se podali v kitajski del mesta, ki izgleda zares po kitajsko. Podobno je nekoliko kitajskemu me-tu v San Franciscu, kojega je gotovo videlo mnogo mojih rojakov, samo da so tukaj hiše zgrajene po pravem kitajskem običaju, pol hiše viseč nad ulico in samo druga polovica na svojem pravem mestu, vrata in zunanje stene so polne različnih naznanil v kitajskem jeziku, pisane na rudečem in zelenem papirju, in Kitajci s širokimi višnjevimi hlačami in zeleno srajco, in s kitajsko pipo v zobeh, kadeč grenki opij, hite od hiše do hiše in črez ulico, njih dolge kite vihrajoč v zraku ali pa pomaknjene pod pazduho z jednim koncem v žepu. Več tisoč teh ljudij živi tukaj v Honolulu, in pravi se da so marljivi, toda znajo goljufati kakor Židje. Od tu smo se podali proti trgu ali glavni cesti, in tu se mi je zdelo, da sem zopet v kakem mestu v Ameriki; vse po našem običaju, prodajalnice, gostilnice (restavranti), šole in tudi tri cerkve, ravno tako kakor v Ameriki. Dve izmed teh cerkva so bile zgrajene od domačinov in jedna od Amerikancev, kakor sem slišal. A bili smo že utrujeni. Zato smo se povrnili zopet nazaj proti parobrodu, kamor smo dospeli nekoliko po dvanajsti uri, in kjer so imeli že vse pripravljeno za naše kosilo, na krovu parobroda. (Konec prih.) ►4040404040404040404040 Iz delavskih krogov, o 04404040404040404040 404040 Pueblo, Colo., 5. sept. — Dne 28. avg. je umrl mladenič Anton Lesar, star komaj 18 let in doma iz vasi Hrovače, pri Ribnici na Dolenjskem. V Ameriki je bival samo 4 mesece. Prehladil se je pri delu ter po lt lDevni bolezni, previden s sv. zakramenti, zaspal za ta svet. Pri društvu ni bil nobenem. Za pogreb, ki je bil dostojen, so skrbeli večinoma domači rojaki, ki so se istega tudi udeležili v obilnem številu. V stari domovini žalujejo po njem starši, bratje in sestre, a tu pa prijatelji, ki mu kličemo: Počivaj mirno v zemlji nove domovine, dokler te ne vzbudi glas angeljske trobente! Karočnik. Aspen, Colo.,3.šep, —Ponesrečil seje tukaj rojak John Kavšek, rojen 1. 1862. v vasi Kal, fara St. Vid, okraj Litija. V noči med 22. in 23. avgustom ga je ubila železnična lokomotiva. Bil je član društva sv. Barbare št. 47, J. S. K. J., ki mu je prireuilo lep pogred. N. p. v. m ! L. STERN & SON 1005 Collins St., Joliet, 111. in 903 N. Chicago St. Banka in parobrodna poslovnica. Denar p°Sil.iam° pri nas zanesljivo ceneno in hitro v staro domovino. — Amerikanski Slovenec je prvi slovenski list v Ameriki. Stane le $1 na leto. Poseljujemo denar ua «uijiik« lastnin, priiti „¡2kiiu 0bre8tim. Naprodaj hiše in lote v vseh delih mesta. Zavarujemo hiše in lastnino priti ognju in drugi škodi. Hiše, kijih imuna mi na prolaj se nahajajo na: Raubst., Cora st., Broadway, Chicago st., Jackson st., Indiana st., State st. Herkimer st., Chase ave., Francis st., Woodruff road in drugje Naprodaj imamo dve veliki loti na Cora st., po 1175 vsaka, in ¿0 vogalno loto ,na isti cesti za $200. Mnogo izmed hiš, ki jih imamo mi na prodaj, morete kupiti na lahke plačevalue obroke, skoro tako kot bi plačevali rental! najemnino. Pridite k nam kadar hočete kupiti hišo ali zemljišča. Naše cene so nai-nizje. IZVRŠUJEMO TUDI VSA NOTARSKA DELA. 04400404044040s*9*#4004**#4 MALI OGLASI. ♦40404040#«l#**#*‘4004044040 KAD AH IŠČETE SLUŽBE, svojega prijatelja ali kaj drugega, imate kaj naprodaj, želite kaj kupiti, i. t. d. denite to med male oglase v našem listu.ki vedno prinašajo uspeh. Cena za jedno uvrščenje, Se oglas ne obsega več ko 7 vrst, S5c, za hkratno pa 75c. Če obsega oglas nad 7 vrst, pa za jedno uvrščenje 50c, in za hkratno $1.50. Računa naj se povprečno po 6 besed na jedno vrsto. Svoto je poslali z oglasom naprej. NA STANOVANJE SE VSPREJ- me 10 fantov, ki se žele sami ‘koštati’ pri .Tos. Konte-tu, 909 Irving Street. Joliet, v Rudmanovi hiši. p39tl NAPRODAJ VSE POLICE ZA prodajalno, ledna omara, dva voza, dve vagi, en National register od lc do $9, ki sem jih kupil od Kirinčič & Eoimovič-a, skupno z vso njihovo gro-cerijsko zalogo. Vse je skoro novo, rabljeno samo leto in pol. Anton Ne-manich. Joliet, lil. d39tl PRODA SE TAKOJ POD UGOD- nimi pogoji cela zaloga grocerije in mešanega blaga (Dry Goods) na 1101 N. Hickory St., cor. Granite, Joliet, Ul. Več se poizve istotam. N W telef. 815. p39t4 KJE JE JOHN GRAHEK? PRED 14 meseci je šel iz Eveleth. Doma je nekje od Črnomlja. Zanj bi rad zvedel Jacob Zalar, Box 855, Eveleth, Minn- p39t4 Nenavadno delavea ie slavni izumitelj Edison. Edison dela večkrat po 30 nr neprenehoma, potem se zgrudi na klop, zaspi za, par ur, ko se pa zbudi, zopet dela. V ečkrat se ne preobleče cel mesec, v posteljo se pa vleže le malokdaj. Seveda je zato tudi sila nervozen. Naj ljubša mu je zelo natančna ura, katero mu je podarila neka znanstvena družba. Vsakih štirinajst dni dobi kak patent za kako novo izumitev. Sedaj se bavi z t ’ek-trokemlškimi problemi. PRODA SE IZ PROSTE ROKE ali pa odda v najem prodajalna z me-1 šanim blagom •/. vso zalogo in opravo pod zelo ugodnimi pogoji. Prodajalna leži v sredi mestaob poulični železnici, nasp: oti gledišču in mestni hiši. Več pove lastnik: Jos. Sotlicii, 329 Sixth St., Oalumet, Micb. d38t3 Španski kralj obišče novembra meseca Nemčijo in Bero-li ti. SLUŽBO DOBI TAKOJ DEKLE, ki zna izdelovati avstrijske vir/.inke. Dobra plača in stalno delo v unijsk. dela niči. Več pove Anton Horvvati 407 N. Chicaga St., Joliet. Ili. d36t4 IŠČEM SVOJEGA BRATA JO- žefa Oguli l. Pred enim letom je bil v Eveleth, Minn. Kdor rojakov ve zanj ali njegov naslov, naj mi ga blagovoli naznaniti: John Ogulin, 21 N 2nd St.. Kansas Cii.v, Kans. p36t4 Kupujte svoje cvetlice in šopke pri ieSnot Cash na voglu Jefferson in Ottawa cest, JOLIET Izdelujejo se ukusni šopki in cvetlični okraski za poroke, pogrebe in druge priložnosti. Cene so vedno nizke ter cvetlice izbrane in sveže. Pridite in se prepričajte! ŽENA CHICAŠKEGA ŽUPANA. Žena cliicaškega župana, sodnika EdwardaF. Dunne, je s trinajstimi otroci obdarovala svojega moža. Kakor znano, se zadnji trudi, da pridejo javne koristne naprave chicaške v lastnino občinsko — po vzglelu dunajskem. POMORSKI ROPAR. Angleški spisal Captain Marryat. Poslovenil J. M. IX. Zajetje. (Dalje.) “Fantje,” je rekel ter nagovoril ®ne, ki so fe zbrali okoli Francisca, “nisem mislil, da bi bilo mogoče vreči bakljo razpora na to ladij o. Ker sem vaš kapitan, je bila samo moja dolžnost, vam nasvetovati, da se naše postave izvrže. Povejte mi toraj sedaj, česa želite. Jaz sem tukaj samo kot vaš kapitan in da »poznam, kaj mislite vsi. Nobenega sovraštva ne gojim proti temu fantu ral sem ga imel vedno,prav rad. V zahvalo zato pa se je zagnal proti meni kakor gad. Ali ne bi bilobolje, da se združimo,kakor pa da stojimo z orožjem v roči drug drugemu nasproti? Radi tega vam stavim sledečo ponudbo: Ako vam je prav, naj se izreče bad njim sodba z glasovanjem ali žrebanjem, in kakor-šnakoli že bode, jaz jo bom spoštoval. Ali morem reči kaj več?” “Fantje,” je odgovoril Francisco, io je kapitan prenehal govoriti, “jaz mislim, da bi bilo bolje, da sprejmete ta nasvet, kakor pa da se preliva kri. Moje življenje je prav malo vredno.| Povejte toraj, ali se strinjate s tem predlogom in se po lorite postavam, ki so določene na tej ladiji, kakor je rekel kapitan, da se vzdrži red?” Roparji, ki šobili na Franciscovi strani, so se ozrli okoli, in ko so videli, da je njihovo število mnogo večje, so pritrdili predlogu. Toda Hawkhurst je stopil naprej in dejal: “Kroumami seveda ne morejo imeti glasa, ker oni ne spadajo k ladiji. ’ Ta ugovor je bil važen, ktrjik je bilo kakih petindvajset, in ako bi odšteli njih število, bi bili Francis iovi privrženci najbolj gotovo v manjšini. Roparji, ki so bili zi Francisca, so radi tega ugovarjali in se zopet začeli pripravljati iza o-brambo. “Počakajte za trenotek časa,” je dejal Francisco in stopil naprej. “Predno se o tem dogovorimo, bi rad cul vaše mnenje o neki drugi -izmed naših neštetih postav. In jaz vprašam vas, Hawkhurst, in vse one, ki so zoper mene, ali nimate neke postave, ki se glasi: Kri za tri?" “Da — da,” so vpili vsi roparji. “Poleni naj stopi vaš kapitan naprej in naj odgovarja na mojo obtožbo, ako se upa.” Kajn je zaničljivo nategnil svoje astnice ter se približal Franciscu na äva koraka. “Toraj, fante, tukaj sem; kako se glasi tvoja obtožba?” “Prvič — vas vprašam, kapitan Kajn, ki tako skrbite za to, da se postave izvršujejo, ali pripoznate postavo: Kri za kri, kot pravično postavo?” “Jako pravično,” odvrne Kajn, “ako se prelije kri, se onega, ki se sa to maščuje, ne sme poklicati na »dgovor.” “Dobro, odgovori mi toraj, lo j>ov — ali nisi ti umoril moje ma Sere?” Kajn je bil ves osupnjen pri tej obtožbi. “Povej resnico ali pa laži kakor strahopetec!” je nadaljeval Francisco. “Ah nisi ti umoril moje matere?” Kapitan se je stresnil po vsem životu in ni mogel odgovoriti ničesar. “Kri za k r i!” je zavpil Francisco, ko je ustrelil s samokresom pToti Kajnu, ki je. padel zadet na krov. Hawkhurst in nekateri roparji so prihiteli h kapitanu ter ga vzdignili. “Ona sama mu je morala to po vedati zadnjo noč,” je dejal Kajn ter težko govoril, ko je vrela kri iz rane. “On sam mi je to povedal,” je ;zekel Francisco ter se obrnil k o sim, ki so bili okolo njega. Kajna so prenesli doli v kabino. Ko so rano preiskali, se je dognalo, da m smrtua, akoravno je izgubil mnogo krvi. V malo minutah je bil Hawkhurst zopet pri svojih ljudeh aa zadnjem delu ladije. Našel je, da stoji stvar sedaj bolj ugodno za Francisca, kakor je pričakoval. Postava ‘kri za kri’ je bila pri roparjih posebno sveta. In v resnici je bilo le to splošno in svečano priznanje postave, da sme vsakdo usmrtiti onega, ki ga je ranil, ne da bi se mu bilo treba bati kazni, ki je prepre čilo vsak krvavi prepir med temi ljudmi, ki so pri vsaki žalitvi prijeli za nož. Samo s tako postavo je bilo mogoče vzdržati red med tako sodrgo. Ker je sedaj Havvkhurst spoznal, da so bili tega mnenja tudi oni, ki so bili zoper Francisca, se mu je zdelo najbolje, da se zopet dogovarja. * ‘Havrkliurst,” je dejal Francisco, “samo eno prošnjo še imam,ki bode naredila konec vsem tem prepirom, ako jo uslišite. In ta je, da me pustite na suho na prvem obrežju, h kateremu pridemo. • Ako ste vi in vaša stranka zadovoljni s tem, bom gledal na to, da se oni, ki so sedaj z menoj, zopet povrnejo k pokorščini?” “Zadovoljen sem s tem,” je odgovoril Hawkhurst, “in tudi ostali. Ali ne,možje?” “Velja — velja za vse!” so kri oali roparji ter vrgli proč orožje in se družili med seboj, kakor da bi ne bili nikdar bili nasprotniki. Star pregovor pravi, da drže tatovi mtiogo na svojo čast; in zelo pogosto je resničen. Vsakdo na ladiji je vedel, da se bodo vsi držali tega ugovora natanko. In Francisco je bodil sedaj po krovu tako varno in mirno, kakor da bi se ničesar ne Zgodilo. Hawkhurst je vedel, da mora izpolniti svojo obljubo. Sel je toraj v notranjo ladijo in skrbno ogledoval zemijevid. Vrnivši se ua krov, je obruil tek ladije za dve črti bolj severno. Prihodnjega jutra se je podal vrh jambore, kjer je ostal skoro pol ure, in se potem zopet vrnil doli in zopet spremenil tek ladije. Okolo devete ure se je prikazal nizek peščen otok. Ko je bila ladi-ja nekako pol milje oddaljena od njega, jo je obrnil naravnost proti otoku in je spustil mal čoln v morje. Nato je sklical vse može na krov. “Fantje, držati moramo svojo obljubo, da pustimo Francisca na suho na prvem obrežju, do katerega pridemo. Evo ga tukaj!” In zloben nasmeh se je prikazal na obrazu lopova, ko je kazal na nerodovitno peščenino, kjer se ni mogel človek nadejati ničesar druzega kakor lakote iti poč .sne smrti. .Nekoliko izmed mož je začelo godrnjati.Toda IIawkhursta je podpirala njegova stranka i« vrhu tega je bil on toliko previden, da je neopaženo odstranil vse orožje razun onega,ki so ga ime. li njegovi privrženci. “Pogodba je pogodba; sam je zahteval to in mi smo mu obljubili, da se je držimo. Kje je Francisco?” “Tu sem, Havvkhurst, in p vem vam popolnoma odkril osrčno, kakor tudi je ta kraj zapuščen, ga imam vseeno muogo rajši, kakor pa vašo družbo. Takoj prinesem svoj zaboj.” “Ne-- ne; q tem se nismo ničesar dogovorili,” je zavpil Havvk-liurst. “Vsak človek ima pravico do svoje lastnine. Obračam se do vseh, ali nimam prav?” “Resnica — resnica,” so odgovorili roparji, in Hawkburst je spoznal, da je zopet v manjšini. “Naj bode toraj.” Franciscov zaboj so prenesli v čoln. “Ali je to vse?”je zaklical 11 awk-hurst. “Fantje, ali naj dobim živeža in hrane?” je vprašal Francisco. “Ne,” je odvrnil Hawkhurst. v “Da — da,” so vpili skoro vsi roparji. Hawkhurst se ni drznil dati to na glasovanje, in se je jezno obrnil proč. Kroumani so prinesli dva soda vode in nekoliko kosov svi njine. “Hvala lepa, Pompej;toda nekaj sem pozabil — ono knjigo v kabini — ti veš, katero mislim.” Pompej je prikimal z glavo ter šel .zopet doli. Precej časa je preteklo, predno se je zopet vrnil in Hawkhurst je postal jako nepotrpežljiv. čoln, ki so ga spustili v morje, je bil jako]majhen. Imel je jadra in dva para vesel, in je bil popolnoma poln, ko so položili vanj Franciscov zaboj in ostale stvari. “Naprej,” je dejal Hawkhurst, “nimam časa čakati. V čoln!” Francisco je segel mnogo roparjem v roke in se poslovil od vseh. In v resnici, sedaj ko so videli, da mora mladenič na tako zapuščen otok, so čutili usmiljenje z njim celo oni, ki so bili njegovi največ]i nasprotniki. Akoravno so priznali, da je treba, da odide z ladije, so vseeno poznali njegov odločen po gum in to lastnost so vedno močno •cenili. “Kdo bo peljal ta čoln tja na suho in zopet nazaj?” “Jaz ne,” je odgovoril eden, “pozneje bi me morebiti vedno strašil.” In zdelo se je, da mislijo tako vsi, kajti niti eden se ni oglasil. Francisco je skočil v čoln. “Tu notri ni za nikogar druzega več prostora kakor zamejzaradi tega bom veslal sam proti suhem,” je zaklical. ‘Dobro se imejte, fantje, dobro se imejte!” “Stoj! Tako ne gre; on ne sme imeti čolna — potem lahko uide z otoka,” je zavpil Hawkhurst. “In zakaj bi ne, ta ubogi človek?” so odgovorili možje. “Naj ima čoln.” “Da — da, naj ima čoln,” so vpili in Hawkhurst je bil zopet premagan. Tukaj, Massa Francisco — tukaj je knjiga!” “Kaj je to,mož?”je zavpil Hawk-hurst in iztrgal Pompeju knjigo iz rok. “To je njegovo, Massa, sveto pismo.” Francisco je čakal na svojo knjigo. “Odveslaj!” je zakričal Hawkhurst. “Daj mi mojo knjigo, Mr.Hawkhurst!” “Ne!” je odvrnil zlobni lopov ter vrgel knjigo v morje;“nesme je imeti. Cul sem reči, da so v njej — tolažila za nesrečne.” Francisco je odveslal s svojim čolnom za knjigo, ki je še vedno plavala na površju ter jo vjel in položil na zadnji konec čolna, da se posuši. Nato se je obrnil proti suhem. Mej tem časom je roparska ladija razvila vsa svoja jadra in pustila čoln že četrt milje za seboj. Predno je dospel Francisco do pe šeenega otoka, je že ladija izginila za obzorjem. X. Na peščenem otoku. Prvo polovico svojega bivanja na zapuščenem otoku je prebil Francisco s tem, da je gledal za roparsko ladijo, ki je izginila na obzorju. Razne čudne misli so mu rojile po glavi. V duhu se je še enkrat spomnil različnih prizorov, ki jih je doživel na krovu te ladije, in si predstavljal različne značaje na njej. In kakor si je že tudi želel zapustiti jo — kakor malo so mu dopadali oni ljudje, s katerimi je bil primoran živeti skupaj — je.sedaj, ko mu je ladija izginila izpred oči, čutil, da bi bilo vseeno bolje, ako bi ostal na ladiji, kakor pa da biva na tem zapuščenem kraju. “Ne, ne!” je vzkliknil po kratkem premišljevanju, “bolje zame, ako poginem tu kaj, kakor pa ako sem še nadalje priča prizorov, kakor sem jih bil primoran doživeti.” Še enkrat se je ozrl proti onemu kraju, kjer je ladija izginila, potem pa se je vsedel na mehki pesek in se uglobil v žalostne in otožne misli, dokler ga ni žgoče solnce spomnilo na njegov položaj. Vstal je in začel premišljevati, kaj hi mu bilo najbolje,'storiti v sedanjem položaju. Potegnil je čoln še bolj na suho in privezal z vrvjo za veslo, katero je zasadil globoko v pesek. Nato je začel ogledovati peščeni otok ter je spoznal, da samo mal del ni bil zalit z morsko vodo; kajti kakor tudi je bila plima majhna, je bil otok vseeno tako nizek, da ga je voda skoro popolnoma preplavila. Najvišji del otoka ni bil več kakor petnajst čovljev visoko nad vodo in ni STOJ IN POMISLI! Cesa potrebuješ za življenje? JOSEPH THIN Eft'S „ OF '\JL , Te r Y/iJ REGISTERED- ZRAK IN HRANO!! brez tega ali onega ne moreš nikakor živeti. — Kar se tiče zraka si gotovo toliko pameten, da ga dobiš, kolikor ti ga je sploh mogoče. — Kaj pas brano? — Znano ti je, da želodec večkrat ne mara za živila, ne glede na to da so dobra. TO NAZNANJA BOLEZEN V VSAKEM Sllir.Aln__________ Kakor hitro se ti okus povrne, si zopet popolnoma ozdravljen. Trinerjevo zdravilno grenko vino je edino zdravilo, ki se zamore v takih slučajih popolnoma varno vporabljati. _ Ono spravlja zopet pokvarjen želodec v svoj pravi tir, ter pospešuje prebavanje v želodcu in črevah. — Ono vpliva na te organe, da vsako hrano, katero dobijo, lahko prebavijo. Sam dobro veš, kako prijetno je življenje takrat, kidar laHo — in kolikor hočeš — ješ to, kar ti ljubiš in sicer brez kakih posledic. Trinerjevo zdravilno grenko vino Daje se lahko otrokom, nežnim ženskam, trdnim možem m starim ljudem. — Pri vseh nered-nostih želodca, živcev in krvi, je to vino najbolj zanesljivo in najboljše zdravilo na svetu zavaruje Ti zdravje, zavaruje Tvojo moč, zavaruje Tvojo srečo, zavaruje Tvoje življenje za več let. Dobiva se v lekarnah in boljših gostilnah. JOS. TRINER, 799 South Ashland Avenue CHICAGO, ILL. SVARILO Mnogo ljudi ponareja to zdravilno vino pod raznimi in «ni. Kadarkoli kupuješ kako čisto zdravilno vino, zahtevaj TRINERJEVEGA! postaja z vsakim dnem bolj priljubljen, deli, da je najmočnejši in najčistejši. zato ker so naši ljudje sprevi- Anton Terdič 200 RDBY STREET, JOLIET, ILL, I N. W. Phone 825. Rojakom priporočam svojo 5 \ SLOVENSKO GOSTILNO 3 kjer jim postrežem poleg drugih J t pijač tudi z najboljšim domačim S 5 vinom, ter finimi smodkami. f l Prodajam trd in mehak premog po j 5 nizki ceni. Rojaki, dobrodošli. J 3£H04»0+00+o to knjig-o ! Ako ste bolni, to na vsak način poprej nego se obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod, pišite po to knjigo, v njej bodete našli natančno opisano svojo bolezen in uzroke radi katerih je bolezen nastopila ker se potem, ko vam je vse natanko znano, veliko lažje izzdravite. Zato smo dolžni veliko hvalo PROFESORJU COLLINSU ker je to koristno knjigo napisal m to tem več ker je tudi preskrbel tla se: 30 tisoč linjig- 25.-1^1011 j razdeli med na« narod, po celi Ameriki. Zato pišite po knjigo dokler ne poide zaloga onih 30.000. vsak kateri želi knjigo, plača samo poštnino, zato kadar pišete po knjigo priložite pismu nekoliko poštnih znamk, kolikor je potrebno da se plača poštnina — in takoj se Vam knjiga pošlje zastonj. . Edino Profesor Collinsu je bilo mogoče napisati tako sijajno m koristno knjigo, ker je ni bolezni, katera bi njemu ne bila natanko in temeljito znana. Berite knjig-o pazljivo in bodete sprevideli kako zamorete v slučaju bolezni najhitreje zadobi nazaj prvotno ZDRAVJE. Kateri piše po knjigo jo dobi precej in zastonj. Pisma naslavljajte na sledeči naslov; Dr. E. C. COLLINS 3IEDICAL INSTITUTE, 140 W. 34th Street, NEW YORK, N. Y. POZOR! Rojake, kateri so knjige že naročili, tem potom prosimo, da nam oprostijo [ da so mogli toliko časa čakali za nje, kajli nam ni bilo mogoče poprej postreči, ker so knjige j še le sedaj gotove. Ali se zanimate za južne kraje? Zelite-li izvedeti o čudovitem razvoju, ki se zdaj dogaja po velikem osrednjem jugu? O brezštevilnih priložnostih za mlade in stare može—da se obogate? Sobe 201 in 202 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS. Ali želite izvedeti o bogatih poljedelskih zemljiščih, rodovitnih, ugcdro ležečih ob večji železnični progi, ki obrode dve, tri ali štiri letine na istem polju vsako leto, katere lahko kupite po zelo nizkih cenah in pod ugodnimi pogoji ? Ali morda, o živinoreji v krajih kjertraja z'msko krmljenje kratkih šest (6) tednov? Okrajih, kjer prinaša pridelek zelenjadi in sadja vsako leto velike dohodke? O deželi, kjer se lahko živi na prostem vsaki dan leta? O priložnostih za vstanov-ljenje dobičkonosnih izdelovalnih industrij; o bogatih rudninskih legah in ugodnih mestih za kupčijo? Ako želite 'zvedeti podrobnosti o jednem ali o vseh gori navedenih vprašanjih, pišite name. Z veseljem vam bom sporočil natanino in resnično. G. A. PARK, General Immigration and Industrial Agent. LOUISVILLE & NASHVILLE RAILROAD CO. LOUISVILLE, KY. Ua prodaj še 4 lote na voglu Hutchinson in Center Streets po najugodnejših pogojih. Plača na obroke ali pa v gotovini s 5% popusta. Piši ali na se oglasi pri JOHN GRAHEK-U, kjer točim vedno sveže pivo, fino kalifornijske vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Telef. 2252. 1012 N. Broadway, Joliet, ills. F. KORBEL BROS. prodajalec "vina od trte in žganja Sonoma Oo. Caliiornia. Vhodna zaloga vina in nrad: 684-686 W 12 St. TELBFONt HO CANAL. 11 E.PORTER BREWING COMPANY Pivovarna: South Bluff Street. EAGLE BREWERY m Izdelovalci ULEŽANE PIVE PAL ALE IN LONDON PORTER *** Posebnost je Pale Wiener Bier. JOLIET, ILLINOIS JA VIVI NOTAH Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeljuje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. A. Schoenstedt, naslednik firmi Loughran & Schoenstedt Posojuje denar proti nizkim obrestim, Kupuje in prodaja zemljišča. Preskrbuje zavarovalnino na posestva. Prodaja tudi prekomorske vožne listke. Cor. Cass & Chicago Streets, I. nadstropje, Petrič & Legan * 209 Indian^ Street, Joliet, Illinois N. W. Phone 703 iSlovenska » gostilna. Naznanjena rojakom, da sem prevzel pred kratkem že dobro-poznano gostilno ter se priporo-fčain vsem v obilen tbisk. ! 8 Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slo- | venske Katoliške Jednote. s (>KHCH<»(H00000000000000(xi000000000a000(x3000000000000000000000 “Fantek, tvoje delo mi nikakor ne zadošča. Ali misliš, da sem popolnoma neumen?” “Ne morem povedati, g’epud. Prišel sem semkaj šele včeraj.” Devoe-barva je dobra. Na vsaki konvi Devoe-barve je brati garancijo izdelovalcev,ki pravi, da lahko zahtevate nazaj denar, ako niste z njo popolnoma zadovoljni, potem ko ste jo rabili natančno po navodilu. Kaj več morete še želeti? Devoe-barvo dobite pri nas. vsako drugo nedeljo v mesecu. 84. Društvo 'Marije Sedem Žalosti, Trimountain. Mich. Predsednik: John K. Grenc; tajnik: Vinko Černič, Box 161. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 85. Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, O. Tajnica: Mrs. J. Virant, cor. 10th ave & Globe st. 8K. Društvo sv. Srca Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica: Frančiška Selak: tajnica: Terezija Uršič: delega-' tinja: Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsakdo prvo nedeljo v mesecu. Jouet., ill. FINO PIVO V STEKLENICAH. Bottling Dept. Scott and Clay Sts. Ota telef. 26. NOVELTY DRY GOODS CO. 307-300-311 INortli Chicag'o SSt. Velika hranilna prodaja za soboto, pondeljek in torek. Sivi calico in tndi druge Indigo plave barve, yard zdaj le po .... n Beljeni muslin po en yard širok, jako voljan, le po 15 yardov vsakemu kupcu, yard le po. Deski šolski čevlji iz samega usnja in garantirani vse velikosti do 54, povsod drugje hočejo za nje 11.50 in $1.75, pri nas pa jih dajemo par ie za..................... i juao $1.25 Ženski $2 čevlji iz prav finega usnja, novega, kroja, vseh velikostij, po posebno $1.45 nizki ceni, par za., Moške črne nogovice trajne barve, vredne par loc, pri ti prodaji par le ..... n Žepni robci, bele barve, lepo obrobljeni in zelo trpežni, kos le po....... 2C Y soboto — velika otvoritev naše nove mesnice na 2. nadstropju. Tu je navedena velika izber svežega, snažnega in ukusnega mesa po cenah, ki prav občutno zmanjšajo vaše živi jenske stroške. Naš namen je priskrbeti delavcem najboljše meso kar ga je dobiti po cenah, ki jih jim je mogoče plačati. Govedina za juho, funt po Pot Roast, funt po 7^c in 64c Rib Roast, funt po 9£c in 8ic Mutton Stew, funt po Mutton Shoulder Roast, funt po. . 7c Mutton Chops, najboljše vrste, funt po 7 c Leg of Mutton, funt po «. . 10c j Bravina (Pork Roast), prav nežna in okusna, funt lic Porkloin Roast, fijnt po.............................13c Spare Ribs, funt po...................................8c Klobase, katerekoli hočete, funt le po...............8c Shoulder Steak, funt po...............................8c Round Steak, funt po ................................lOc Okusni Sirloin Steak, funt po................. 1 l£c Tečni Porterhouse Steak, funt po...................12£c Picnic Ham, funt po...................................8c Bacon, prav lep in tanek, funt po...................12|c Mast (lard), funt po.................................7$c Hranite na svojem živežu. Opozarjamo vas na to, da si. to soboto, pondeljek in torek lahko mnogo prihranite ako kupujete svoje grocerije od nas. Old Countrj žajfa, 5 kosov za...............19c Fairbanks American Family žajfa, 5 kosov za.19c Izbrana nova Santos kava, funt le po........14c Naša posebna in fina Peaberry Santos kava, funt po..22C 7 1 OTH 1 ( Šest dobrih malih žlic z LnulUflJi vsakim funtom te kave. MOKA. Crosby's No. 1, najboljša patent moka, vsaka vreča garantirana, 49 funtna vreča—J barija..................$1.28 Japonski sejani čaj, funt za........................8c Posebno fini mešani čaj, sušen na solncu, funt po — 21c American Cream ali Brick-sir,.......................14c Fini namizni Butterine, v 2funtnih ovitkih, funt.....9c SLADKOR. H. & E. najboljši zdrobljeni sladkor, z vašim grocerijskim naročilom, 19 funtov »a................. $1.00 Alaska fini salmon, Tonka Brand, konva za.............9c Domače oljnate sardine, 3 konve za..................10e Fine domače gorčične (mustard) sardine, kouva za.. .. 6c Fini junijski grah, konva za...........................6c 10c Cigare. “Lillian”, “Cremo”, “Blaine”, “Portuondo”, “Owl” ali “Henry George”, drugje vsaka po 5c, pri uas pa 3 za.......... Aurora Dinner Pail ovalne oblike, navadna 50c vrednost, iz močnega pleha, v bargain basementu, komad P°..................... KROMPIR. Fini letošnji krompir, en peck za.. Novi lepo rdeči tomatoes, zelo mesnati, 3 funtna konva za........7c Fini kalifornijski riž, funt za . . 3£c Nove kalif, plive, 3 funte za.. . 10c Velike kisle kumarce, ducat za.. 5c ČEBULA. Nova suha čebula, za 20c, funt po.;..... peck ... 2c Jabolčni jesih, galona za.....1 ¡>C Krhki Ginger Snaps, funt po. . 4£c Searchlight žveplenke, 3 škatlje lOc Sveže rozine, funt po...........6c