Izhaja vsaki četrtek, Velja s poštnino vred in
v Mariboru s pošiljanjem ea dom
na celo leto . 3 fl. , pol leta . 1 fl. 50 k. . 'A n ■ — fl. 80 k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. , pol leta . 1 fl. 30 k.
• 'A ,V : -fl-7u0k-
Posamezni listi se dobijo pri knjigam Novaku na velikem trgu za 5 k.
SLOVENSKI
Poduciven list za slovensko ljudstvo.
Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne
prijemajo.
✓ ---
Oznanila se prijemajo ia splača se za navadno vrstico Če se oznanilo natisne enkrat, 10 kr., če dvakrat, 15 kr., če trikrat 20 kr., in vsakokrat za kolek 30 k.
„Poduk v gospodarstvu bogati deželo."
Stv. 6.
V Mariboru 10. februarja 1870.
Tečaj IV.
Kako zdaj ?
Dobila je neogerska polovica Avstrije tri nove ministre. Če v državi nastopijo novi ministri, poiueni to navadno novi način vladanja, novo politiko. Praša se, ali bo tudi ta naša ministerska prememba premenila način vladanja? Odgovor je: ne. Če se je kaj spremenilo z novim ministerstvom, se je nemškujoča vlada le poostrila.
Državni voz Avstrije se od 1.1848 predelava. Kde smo? Pravijo, da imamo ustavo, da velja ljudska volja, da zastopniki ljudski dajejo postave. Ali naše decemberske ustave največi greh je ta, da se ljudstvom neka volja podstavlja, ki je večina nima. Pod Šmerlingoin so hoteli vse narode pod nemški klobuk spraviti, zdaj hočejo zvun Ogerskega spraviti vsa kraljestva in narode pod nemški klobuk. To je misel Beust Giskrovega ministerstva in dotičnih ustavnih postav decemberskih.
To nemškujoče ministerstvo je vladalo dve leti, na videz po zborovih sklepih, po ljudski volji, tedaj ustavno, v istini pa proti volji večine ljudstva, tedaj neustavno. — 92 čeških deklarantov, dvakrat voljenih, 5 milijonov ljudi zastopajočih, je slovesno izreklo, da se ne pustijo niti po nemčiti niti češkega kraljestva potopiti v novoizmišljeni Cis-lajtaniji, in odrekajo ustavno sodelovanje, dokler stojijo take pogodbe. Enako so zahtevali Poljaki, Tirolci, Kranjci in drugi oddelki za svoje dežele večo samovlad), Daliuatinci so v krvavem boju se upirali novim vojaškim postavam: s kratka med 19 milijoni je 15 milijonov nezadovoljnih s tako neinškujočo centralizacijo.
Trije najbistrejši in najmirnejši udi istega ministerstva so po kratki skušnji sami sprevideli, da tako državni voz obtiči, in so svetovali kroni v tako zvani manjšinski spomenici, naj se sprava napravi z narodi. Nemškujoča večina ministerska pa je le gnala in gonila svojo decembersko ustavo, in da se protivni narodi tej ustavi imajo podvreči na vsak način, če ne z dobrim pa z hudim , s potrpljenjem in stanovitnostjo upa to svojo nemškajočo ustavo vsiliti vsem narodom, toda za vspeh noče biti porok. Tako po priliki se je glasila spomenica ministerske večine, Oiskra zasebno se je še ustil, da hoče 17 deželnih zborov pogoltnoti, ali kako se veli v slovenskem „aufiaumen".
Spravljivi ministri so z milostjo odpuščeni, ustavoverni, da ne rečemo nespravijivi, pa so ostali in se popolnili. Način nemškujočega iu centralistnega vladanja se tedaj ni spreme nil, ampak spravljiveiših udov vladnih se znebivši poostril, Giskra še posebej dobi policijo v roke , predsednik Hasner pa denar za prikupovanje časnikov. Iu tako se začne ta najnovejša ustavna vlada.
Kakor so se stvari razvile, se skoro kaže, ko da bi se hotela nemškujoči svojbini dati zadnja prilika, naj dokaže sama svojo sposobnost ali nesposobnost do vladanja. Bolj se ta dokaz pohitri, prej so narodi pri svojem cilju, da dobijo pravo ustavo, to je, vlado in postave po volji prave večine. Na narodnih poslancih je ta dokaz pohitriti.
Češki poslanci že davno decemberskega zbora ne obiskujejo, če poljski, tirolski, slovenski poslanci tudi iz državnega zbora izstopijo, potem zastopa zaostali državni zbor še le 4 milijone ljudi, to je vso Cislajtanijo brez Češkega, Poljskega, Tirolskega, Slovenskega. Ugovor, da je Češko po nekterih nemških poslancih zastopano, mine vsakemu, kte-
remu je znano, da so ti poslanci prišli do Dunaja po onem volilnem redu, ki pravi: 9 Slovanov — 1 Nemec. Po takem izstopu bi bil formalen dokaz končan, dokaz da je le 4 milijonov ljudi za decembersko ustavo. Ob enem bi se pokazala v svojem zaostalem skupnem zboru nova cislajtanska, prava cislajtanska skupina, obstoječa iz Gorno- in Spodnjo-avstrijskega, Solnograškega in iz nemškega kosa koroške in štirske dežele. Da bi ta tako izluščena skupina v svojem nasledku le pospešila tudi našo slovensko skupino, je jasno, kajti nič bi potem ne motilo več, da se skupijo tudi slovenski kraji v zedinjeno Slovenijo.
Taka Cislajtanija s 4 milijoni ljudi bi pa se, kar je glavna stvar, imela ozirati po zaveznikih. Vsaj za se bi se morda vendar ne čutila zadosti izdatna velemoč. Prišli bi po taki zavesti — in zavest je začetek modrovanja — njeni zastopniki tje, kjer je treba bilo začeti, do onega, kar so najrajši skrunjali, psovali, tajili, prišli bi do državopravnega dela ustave. Iskaje vezi med kraljevino Ogersko, Češko, Poljsko, med Tirolskim iu tudi med bodočo Slovenijo, bi se imeli postaviti sami na predposmehovano stališče Belkredi-jevo, ki je hotel porazumljenje z vsemi narodi in kraljestvi, postavili bi se na stališče oktoberske diplome, na stališče zgodovinskih in narodnih pravic, s kratka na stališče federalizma.
Že so Tirolci izstopili oznanujoči:
„Mi smo proti (decemberskim) ustavnim postavam, ker smo prepričani, da rezno žalijo pravico, da se proti stavijo pravici, zgodovini in pravicam dežel, da so neizvršivne, da poskušnja izvršiti jih, spravi državo na kraj pogube. Nočemo na se vzeti suma, da podpiramo, vsaj trpevno, z nazočnostjo svojo, enodneven trpež novega ministerstva , kojega najbliži pad z očmi vidimo že pred rojstvom njegovim". — Zato so Tirolci izstopili, Tmtijevo razžaljenje je izstop le pohitrilo. Pa tudi Poljaki morajo izstopiti, kajti po spomenici večinski in v tem državnem zboru se jim dosledno resolucija ne more dovoliti. In potem bodo pa morali dosledno in dostojno izstopiti še Slovenci, če se še volijo imenovati opozicija te vlade, izstopijo — li tako ali postavivši kako resolucijo ze-dinjene Slovenije z ono samovlado, ki je bila zazuamljana v Kranjski resoluciji. Tako bo po izstopu Tirolcev, Poljakov in Slovencev navedeni formalni dokaz v dejanju končan
Mogoče pa, da sedanja vlada in zbor ravna nedosledno, in Poljakom, da bi le v zboru ostali, proti svoji spomenici in adresi, resolucijo izpolni. Kajti že je minister Hasner, ki je tudi nespravljivo spomenico podpisal, nove tri ministre predstavljajoč, vrgel nekoliko spravljivih besed. Seveda gledajočim očem mora biti vidno, da bi se s pomočjo Poljakov pod to ustavo pripogibali tem ostreje čebi, Tirolci in Slovenci, in ko bi se ti pripognoli, kar se pa ne bodo, bi še vrsta prišla potlej na Poljake. Tedaj mogoče je, da Poljaki v zboru ostanejo, ostanejo li v tem slučaju tudi Slovenci ?
Ministerska manjšina je cesarju samemu v spomenici izrekla, da če ona politika obvlada, ki je sedaj v istini obvladala, Poljaki in Slovenci zapustijo zbor. Dr. Maassen se čudi, kako je treba bilo poljskim iu slovenskim poslancem kaj takega še reči, in kako da niso sami prišli do te misli. Ali hočejo biti naši poslanci uiinisterskejši kakor ministri sami r Še nam zvoni po ušesih ona beseda, ki so jo češki listi povedali poljskim poslancem, da če se Poljaki družijo z njihovimi in slovanskimi sovražniki in pomagajo z nasoč-
OOBtjO svojo v državnem zboru tlačiti slovansko opozicijo, jih bomo se lahko zedinili. Zediniti z nami se je lebko, samo Cehi štejejo med svoje najhujše sovražnike. Ta kletev bi voljo mora imeti, kdor se namreč hoče zediniti, tako voljo, veljala v enakem slučaju tudi za nas Slovence, premda je kakor dr. Fischhof.
narod slovenski nekriv. Toman, Svetec, Črne, berite še en-| „Politika" je pravila: Nočemo tajiti, da so misli in prin-krat svoje lastne govore in ravnajte se tudi v djanju po njih!, cipi Fischhofove knjižice jako sposobne biti začetek sporaz-
. i:TXim j	lumljenja med Čehi in Nemci, s kterega bi se dalo priti na
¡poravnanje. — Kaj so k temu rekli Nemci? Kaj so rekli? i Ki so pametni in ljubeči mir in spravo, ki hočejo, da Avstrija še dalj obstane in spet močna postane? so rekli Fisch-
Knjižica dr. Adolfa Fischhofa.
(Konec.),
Ko je dr Fischhof vse rečeno tako natanko razložil, začne pobijati ugovore, ki se sem ter t je čujejo zoper federativno preuaredbo Avstrije.
Nasprotniki federalizma trdijo, da Avstrija razpade, ako po samesne dežele postanejo bolj samostojne. Kako neki bode razpadla — pravi Fischhof — ako so najvažnejše pravice tudi v federativni vladi pridržane središni oblasti davkarske in vojaške zadeve, pravice vojsko napovedati, mir sklenoti, mednarodne pogodbe izvrševati, uradnike imenovati, sodnike staviti; pravica pomilostenja in pravica absolutnega ugovora. Razloček med zdaj in vprihodnje bil bi le ta, da vladar več pravic postavodajstva izroči deželnim zborom kakor dozdaj, ko jih ima državni zbor. Ker 17/17 zmiraj ostane celota in cesar avstrijski nič ne zgubi od tega, kar je prepustil kralju češkemu (ki je tudi on) ali pokneženemu grofu tirolskemu (ki je tudi on), tedaj bi cesarjeve pravice ne trpele najmanjše škode. In saj je celo tako že bilo v prvi polovici preteklega stoletja, ko je bilo na Dunaju 6 dvornih kancelij: oger-aka in erdelska, češka (za češko, Moravsko in Šlezijo), dol-nje-avstrijska (za Avstrijo pod in nadAnizo), notranje-av-gtrijska (za Štajarsko, Koroško in Kranjsko), gornjo-avstrij-ska in za Tirole in italijanski sovet. In vsaka dežela je imela svojo posebno ustavo. Po tem se je mnogo predru-gačilo in vlada cesarja Jožefa II. je vpeljala silo nemškega jezika (Sprachenzwang). Poslednje vprašanje dr. Fischhof ovo, pa je bilo to: Kako bi se dalo doseči porazumljenje in1 sprava med narodi avstrijskimi? On misli tako le: Skličejol naj se najveljavniši možje obojne stranke (nemške in slo-1 vanske) v posvet, to je, v svobodni zbor, da se razgovorih), kako iu kaj. Ako se na tej poti ne doseže porazumljenje,' ni ustava nikakoršne škode trpela; če pa so se porazumeli,I potem se mora začeti parlamentarna akcija; državni zbor j napravi postavo za narodnosti, predrugači ustavo v smislu tega porazumljenja in premeni volilni red. Ko je državni zbor to dovršil, skličejo se deželni zbori, da v mejah piedru i gačene državne ustave, predrugačijo deželne ustave.
Tako piše dr. Fischhof, in njegovi izvrstni nasveti so vredni , da se dobro prevdarijo, kajti le samo federalizem| more Avstrijo rešiti velikih njenih zadreg!
Da izvrstna knjižica dr. Fischhofa, ki nosi po pravici na-; slovje: „Avstrija in poroštvo njenega obstanka", i seje v vseh narodnih krogih v slovanskih deželah spre j jela z veliko radostjo, prinesla sicer ni nič takega, kar se nebi bilo že večkrat izreklo v federalističnih listih, in knji-; žica ima samo zato veliko važnost, ker ima vse skupej zbia-' no to, kar je že v večih in različnih časnikih rečeno, iti ker je spisana od poštenega Nemca. In čeravno še zd;ij ni vrgla Herbsta in Giskra iz ministerstva, kakor se je od nje pričakovalo, vendar je njih stanje tako podkopala, da pasti morata.
Zdaj še hočemo pogledati, kar so pisali češki listi o tej brošurici Fischhofovi.	j
„Narodni Listy" so pozdravili radostno ta prvi pošteni glas od Nemcev in pravijo, da je mogoče, da se po poti, ktero je pokazal Fischhof, poravnajo spet vsi narodi. Če pa drugi Nemci ne bodo sprejeli njegovega predloga, bode svet vendar videl, kdo je tisti, ki se noče poravnati, teuiuč tirja podvrženje. Fischhofovo temeljito in dobro spoznanje vzroka, zakaj se avstrijski Slovani borijo zoper centralizacijo, da hočejo namreč sami sebe ohraniti, imenujejo „N. L." „▼sem našim bralcem iz duše vzete". In čeravno Fischhof ne govori o celokupnosti zemlje češke krone, vendar govori o kronanju češkega kralja. Zato mislijo „N. L." da Fiscb hof razume v tem celokupnost, ker se kronanje ne more samo za eno češko deželo vzeti.
„Pokrok" pravi, da je v tej knjižici ton zares liberalni, ki se celo loči od „cislajtansko" liberalnih glasov. Z glav nimi načeli, pravi se popolnoma zlagamo , ker so celo naši. Ako se okrog Fischofa nabere politična nemška stranka,
hof ima prav!
Gospodarske stvari.
Umni sadjorejec.
Hruške.
Med hruškami so sledeča plemena razun drugih najbolj pomnoženja in razširjenja vredne:
t. Nemška koza (Stutgarter Geisshirtenbirne) se sadi po navadnih krajih in vrtih. Drevo je lepo, piramidne podobe ah ostnega, špicastega vrha, visoko zdravega odrastka in skoraj vsako leto rodovitno. Sad dozori meseca avgusta ali velikega serpana; je majhen, rudečkast, pa zlo dober za jed ; za sušilo in sploh gospodarstvo, pa navadne dobrote in vreduosti.
Angleška poletna m a s 1 e n k a (Englische Sommerbutterbirne) raste po bregih, polju in vrtih. Drevo je veliko, čversto, zdravo in jako rodovitno. Sad ima srednje velikosti, sivo-zelen; je zlo dober za jed in priljubljen v gospodarstvu.
3.	Poletna sivka (gute, graue Sommer - Butterbirne) se sadi po višinah , polju in vrtih. Drevo je veliko in v vsaki zemlji čvrsto in zdravo raste. Ioia letni, nežni in čislan sad srednje velikosti, siv , prav dober za vžitek, pa tudi za gospodarsko rabo priden.
4.	Rimljan k a (römische Schmalzbirne) raste po bregih in vrtih. Drevo zraste v visok vrh in je sila rodovitno; v suhi, peščeoi zemlji pa slabo stori. Sad je veiik, ki meseca avgusta dozori, in je rumeno-rudeč: dober za jed, zlo dober pa za gospodarstvo, posebno za sušilo.
5.	Marian a (Prinzessin Mariane) se sadi po višinah in vrtih. Zraste v visoko drevo, ki je zlo rodovitno. Sad je slasten in jako čislan za mizo in sploh v gospodarstvu ; dozori pa meseca septembra ali oktobra, in dalje se zdrži; je srodnje velikosti, rumenorujav, jako dober za vžitek in dober za gospodarsko rabo.
6.	S v. Magdalena (grüne Sommermagdalene) raste po navadnih krajih ni vrtih. Drevo je srednje velikosti in zlo zlo rodovitno, ima pa najboljši in najugodnejši sad izmed letnih hrušk, ki že dozori meseca jnlija in avgusta, to je, malega in velikega srpana, kdaj še poprej; sad je majhen, zelen in jako dober za jesti.
7.	Redkvica (Leipziger Rettigbirne) se sadi po bregih in vrtih. Drevo je jako rodovituo in neeutljivo. Sad je majhen, zelen, ki dozori meseca avgusta in septembra; pa dober za jed in gospodaistvo.
8.. Ustna mreža (Sommer-Mundnetzbirne) po višinah in vrtih raste; drevo je navadno velike rodovitnosti in skoraj povsod dobro stori. Sad je letni, srednje velikosti, belo zelen, jako dober za jed in dober za gospodarsko rabo.
9.	Kapjanka (Capianmonts Herbst Butterbirne) raste po brežinah in vrtih. Drevo je prekoredne rodovitnosti v vsaki zemlji, ia zato zlo ljubljeuo, pa tudi razširjenja vredno. Sad je jesenski, srednje velikosti, rumeno rujav, izvrsten za vžitek in dober za gospodarstvo.
10.	K o 1 o m a r k a (Kolomar Herbst-Butterbirne) raste po navadnih krajih in vrtih, povsod zdravo, rodovitno in prekoredne lepote. Sad dozori v jeseni, srednje velikosti, zeleno-rumen, izvrsten za jed in dober za gospodarstvo.
11.	Napoleonka (Napoleonsbirue). Sadi se po navadnih krajih in vrtih, drevo ni zbirljivo, v vsaki zemlji rado raste, v mladosti že rodi, in je izvrstne rodovitnosti. Sad dozori v pozni jeseni do meseca novembra ali listopada; je skoraj velik, belo rumen in zlo dober za jed.
(Dalje prib.)
Pomoč proti goveji kugi.
Neki veliki posestnik v južni Ruski ima tudi zlo velika posestva v Krimu, t. j. tedaj v zibki goveje kuge, in ki ima na svojih posestvih više 80.000 ovac, 2000 do 3000 goved in 500 do 600 konjev; priporoča morsko vodo kot najboljšo pomoč proti goveji kugi in piše nekemu velikemu gospodarju na Francoskem tako le: „Naznanjam Vam, da med vsemi pomočki, ktere sem že rabi), da bi svojo živino obranil goveje kuge, mi še ni noben tako dobro služil, kakor morska voda, ktero sem ji daval mesto druge vode piti. Nobene živali, ki je pila morsko vodo, ni napadla goveja kuga, če sem jo ravno dal postaviti med za govejo kugo bolene živali."
Gos (goska)
izleže v spomladi v četirih tednih 15—20 jajec, se 20 let lehko rabi za pleme in doživi do 30 let. Za 5—8 gosi je potreben jeden gosak, ki je vendar samo 4 leta za pleme. Gos izvali v 28. dnevih 12 jajec, in da vsako leto 3/t funta perja.
Pod lipo.
(Zbrano je mnogo kmetov pri Ljubomiru.)
L j u b o m i r. Prav me veseli, da se Vas je danes spet tako mnogo sošlo, prav srčno Vas pozdravljam in naznanjam ob enem, da se hočemo odzdaj spet večkrat sniti pri meni in se pogovarjati o raznih političnih in gospodarskih stvareh, če Vam je namreč prav.
S e m e n k o. Sem prepričan, da je to vsem všeč. Zdaj pa nam najprej povejte, kaj Vi mislite o novem ministerstvu, ali imamo pričakavati nekoliko boljših časov?
L j u b o m i r. Glava starega ministerstva je ostala, in dokler ta ostane, ostane gotovo vse pri starem ; posebno pa ni upati, da bi se pod tim ministerstvom vlada porazumela s Slovani; kako pa bo v drugih stvareh šlo, bomo videli v kratkem.
Brezove c. Ce bi le cfelali do tega, da bi se le nekoliko znižale dače, ker teh ne moremo več zmagati.
S e m e n k o. Prav imate, dače so res prevelike, in bi sila potrebno bilo, da bi se znižale.
Iglič (Semenku). Pri vladi je pač tako, kakor pri naši srenji; vsako leto se nam pravi, da se bodo davki pomanjšali, in vsako leto se izvišajo. Zakaj pa srenjskih davkov ne znižate?
Žalec. Da, da, srenjski davki se morajo znižati, toliko ne sinemo dalje več plačevati, drugače pridemo vsi na boben.
Črtič. Prav imate, znižati se morajo srenjski davki, plačujemo preveč, da pa še vendar ne izhajam», je krivo to, da se slabo gospodari s srenjskim denarjem, to mora drugače biti !
S e m e n k o. Ali možaki, kaj pa hočete od mene? Ali mislite, da jaz le en krajcar izdam iz srenjske kase, o kterem nebi Vi vsi vedeli? Ali Vara ne položim od vsega celo natanko račun ?
Žalec. Da, to je res, mi pridemo skupej k srenjski seji vsak s tem namenom , da hoče vsak govoriti za to, da bi se manje plačevalo, ali kaj pomaga, Vi znate vsikdar toliko uzrokov nasproti navesti, da k slednjemu večina pri glasovanju vendar vsikdur za Vami potegne. Kar se tiče mene, moram reči, da se večkrat ne zlagam z Vami, ali kaj hočem, če so drugi vsi za Vas!
S e m e n k o. Kteri srenjski stroški pa tedaj so odviše po Vašem mnenju? Kje bomo tedaj začeti gospodariti?
Žalec. To Vam včasi hočem povedati. Mi smo prej zmirom imeli samo enega ponočnega stražaja, ta je služil vsak mesec dva goldinarja in neke naturske pridelke, zdaj pa ste mu pridali še četiri pomočnike, kterih vsak ima na dan 20 kr., to že seže globoko v žep.
S e m e n k o. Dobro tedaj , če jaz spet rečem , eden ponočni strežaj naj bo zadosti (k drugim) ali ste vi drugi sadovoljni?
Brezove c. Za božjo voljo g. župan, kaj Vam je prišlo na misel ? kaj nam pomaga samo eden stražaj, dokler je on na eni strani vasi, lehko se na drugi strani vse ob-ropa in pomori !
Črtič. Ali kaki berač, kteri se zmirom klatijo v okolici, bi lehko komu vžgal hram, če morebiti enkrat pri kteri hiši ni dobil toliko, kolikor je upal dobiti?
Žalec. No, zastran mene, pa naj ima ponočni stražaj enega pomočnika, ki naj straži na drugi strani vasi.
B r e z a v e c. Da, če pa tedaj kaki klatež napade strežaja na eni strani vasi, in njegov pomočnik je na drugi strani, ne moreta drug drugemu pomagati, ker drug drugega ne čujeta, če bi kteri z val na pomoč.
Črtič. Zato morajo biti stražaji tudi v sred vasi.
Se m en k o (Žalcu). Glejte tedaj , po takem bomo spet imeli četiri strežaje ! Kako pa tedaj v tem hočete kaj prihraniti, ali drugače nesrečo odvrnoti.
Žalec. Kako? če so ti mnogi stražaji samo zato postavljeni, da varujejo vas soper potepuhe, tate, roparje itd. se mora ta bolezen celo odpraviti ; najprej se naj zato vsi potepuhi iz vasi spodijo, tako, da ne bo nobeden ostal, ki ne dokaže, da se s poštenim delom redi.
S e m e u k o. Prav lepo to, če bi mi res to v naši vasi dognali, ali pa tudi moremo dognati to, da bodo to storile tudi vse druge sosedne vasi? Če pa se klateži po dnevu zdržavajo tamo, kdo pa jim bo branil, da po noči ne bodo prišli k nam in nas obropali.
Žalec. Hm, zdaj pa se vendar že dolgo nič ni čulo, da bi se kaj nevarnega pri nas bilo zgodilo ; nikomur se ni nič ukralo, nikdo ni bil obropan in noben hram se ni požgal.
S e m e n k o. Ravno zato ne, ker klateži dobro vedo, da ima naša vas po noči in po dnevu dobro stražo, ne upajo se tedaj k nam.
Žalec. Tako tedaj! če se kje dajo videti tolovaji, moramo plačevati stražaje, in če se ne dajo videti, jo tudi moramo plaževati ? Tedaj celo ni upanje, da bi se kedaj ponižali srenjski davki. Zdaj pa mi povejte, kako se pravi takemu gospodarstvu?
Ljuboinir. Jaz vem, kako se pravi takemu gospodarstvu.
S e m e n k o. Kako ? Povejte g. učitelj !
L j u b o m i r. Pravi se oborožen mir. Kakor se godi vladi v velikem, tako se nam godi v malem, kakor vlada mora imeti mnogo vojakov, tako mi mnogo stražarjev, in zato ni, da bi res že bila kaka nevarnost pred pragom, temne.samo zato, ker se je bojimo.
Žalec. Tako ! tedaj pa se hode vladi v velikem ravno tako godilo, kakor nam v malem, in bo ona v velikem ravno tako prišla na kant, kakor naša vas v malem. Prav lepa prihodnost to!
Ljubo mir. Kako daleč bomo po takem gospodarstvu prišli, to ve sam Bog, kaj bi vendar najbolj bilo v tem storiti, o tem hočemo govoriti prihodnjič; za denes z Bogom!
-------f- -'Wiyja» i-
Dopis.
Iz Ljutomera. „Ljutomerska čitalnica" je imela 2. dan t. m. svojo glavno skupščino. Prišlo je od blizo in dalječ obilno kmetov in so se prav živo vdeležili pogovorov, ki se čitaloičnega delovanja in gospodarstva tičejo. To jim služi na slavo. V novi odbor so izvoljeui gospodje: Ivan Kukovec za predsednika, Mat. Zerulič za podpredsednika, Ant. Merčnik za denaruičarja, Drag. Huber za tajnika, dr. Ant. Kleuienčič, dr. Iv. Farlsos, A. Herzog, Ognjeslov Moba-rič iu Jože Gomilšek za odbornike. Ljutomerska čitalnica bo naredila sledeče zabave: 20. februarja toml>olo s plesom, 27. glediščno igro s deklamacijo in petjem in 29. šaljivo tombolo s plesom. K tem veselicam so od odbora uljuduo povabljeni udje od blizo in daljave.
—-c «nraf)g-?-----
Politični ogled.
Ministerska kriza je vendar po dolgem času enkrat končana, in po dolgem in triylneiu iskanju so našli spet tri druge može, ki so stopili mesto izstopivših treh ministrov v minister8tvo. — Ministerstvu pa je sostavljeno tako le : Hasner je prvosednik ministerstva in voditelj časnikarstva; G i s k r a je minister notrajnib zadev in policije; Ilerbst, minister pravosodja; Plener trgovinstva, Brestel minister finance, ti so bili že prej ministri; na novo pa so ime, novaui : Wagner za deželno hrambo, dr. S t r e m a y e r za
uk in bogočastje in Banhans za ministra kmetijstva. Stari ministri so nam že tako dobro poznani. Izmed novih nam je znan Wagner iz Dalmacije, kjer je bil deželni poglavar, in da se je pod njegovim vladanjem tamo rodil oni strašni krvavi npor, ki je požrl mnogo ljudi in strašno mnogo de narja. Dr. Banhans je minister kmetijstva, kaj je vendar že v kmetijstvu dobrega in koristnega storil, to bi morebiti znal povedati samo grof Waltstein, kteri se še gotovo dobro spominja nekih prav dragih skušenj v gospodarstvenih stvareh, ktere je novi minister pri njem delal. Ali pa ga je on za ministra priporočil, še ni znano! pa to tudi ni bilo potrebno Banhans je zvest ustavi in Giskretu in s tem je za avstrijsko kmetijstvo zadost storjeno, Dr. Stremayer je sicer po šten, učen in prav delaven mož, bil je deželni odbornik v Gradcu blizo 10 let, in še le lani je prišel za ministerskega svetovalo na Dunaj, V Gradcu se je tudi nekoliko slovenščine naučil, v graškem deželnem zboru je vendar vsikdar Slovence pobijal. Ker je mož pravičen , bo morebiti tudi nekoliko pravičen Slovanom. ■— To imate zdaj naše novo staro, ali staro novo ministerstvo. Stari ministri si niso mogli boljših tovaršev voliti, kakor ravno teh, ktere so volili, ker, če bi volili prav izvrstne može, bi spet znal biti prepir med njimi, in zato so volili take, ki jim ne bodo v ničem ugovarjali. Enako pišejo mnogi časniki o novem ministerstvu, in celo stara „Presse" pravi, da to novo ministerstvo nima tal niti zaupanja tudi pri tisti stranki ne, iz ktere je izšlo. Pristaviti še moramo, da ni nobenega časnika , ki bi prav s srčnim veseljem pozdravil novo ministerstvo. Novo ministerstvo se je pokazalo v državnem zboru po svojem predsedniku gosp. Hasnerju, ki je pri tej priliki govoril. V svojem govoru polnem retoričnih fraz, je povedal, da so vsi ministri enega prepričanja. Hasner misli, da je stališče ministrov resnično in pravično. Razkladal je to resnično stališče, ktero ni drugega kakor ustava. Prejšnja manjšina mi-nisterstva je pač hotela varovati formolno pot ustave, zadr-žaja ustave pa ne. V tem pa ima zdajno ministerstvo spet to-le stališče. Prepričano je, da v zadnji ustavi nimamo niti centralizma niti federalizma. Ministerstvo pa misli, da je ne bo nihče tožil sovraštva do autonomističnih teženj. Sicer pak je ustava človeško delo, čeravno ima polno mero pravic v narodnih in vseh zadevah! Vlada obeta da bo delala poprave, samo nasprotniki ustave naj žrtvujejo neizpeljiva stališča. V verskem vprašanju bode vlada s tem večo odločnostjo delala dalje, čem veča nevarnost ji morebiti proti. Hasner je končal svoj govor s tem, da je prosil državnega zbora pomoči.
Gospodske zbornice odsek na Dunaju je spri-jel vladni predlog postave , po kteri se smejo osebe ženiti, ki niso nobeue postavno priznane vere.
B e u s t je za skupnega denarnega ministra nasvetoval Ogerskega ministra Lonyaya.
V	zbornici poslancev je predložil Rechbauer z večimi tovarši, naj se celo odpravi konkordat.
V	ogerskem državnem zboru se je sklenolo dovoliti 22,010.700 gld. za zidanje železnic.
Poljska r e z o I u c i j a se bo pre v državnem zboru rešila celo po volji Poljakov, samo da še Poljaki dalje ostanejo v državnem zboru.
Ker so T i r o I c i izstopili iz državnega zbora , se je sploh govorilo, da ho tirolski deželni zbor razpuščen , zdaj pa se čuje, da sta tirolski dež. poglavar Lasser in glavar Grebner svetovala, naj se to ne stori, ker bi ne prineslo nobene koristi.
V	Pragi so pretekli teden nabili na stene po noči puntarske oznanila s podobami ministrov Giskra, Herbsta in Hasnerja obešene.
Med bavarskim kraljem in obema zbornicama poslancev je še zuiirom prepir. Kralj zbornične adrese ni hotel sprejeti.
Napoleon spet boleha.
Turčin je skupčil 42.000 vojakov na mejah Črne gore.
Novičar.
(Vladika Strossmaijer) je odgovoril iz Rima enim varaž-dinskim mestjanom, ki so mu poslali pismo, v kterem so mu vošili srečo med drugim to : „Najgorkejšo hvalo za srčno vošilno pismo, Bog Vas vse blagoslovi! Ostanite mi prijatelji in |>reprič«ni. d* hode tudi od zd;ij vsaka moja beseda
odjek vesti in prepričanja. Jaz sem zdrav, niti sem dozdaj v Rimu doživel nič zvun javnega in slovesnega priznanja slabih mojih dozdanjih činov. Nisem po ničem v nevarnosti, zato ostanite vsi, prijatelji moji mirni in prepričani, da jaz, kakor svoje poštenje, tako in svoje življenje zvesto varujem. S posebnim spoštovanjem in pozdravom Vam vsim prijatelj.
Stro8smayer, biškop.
(Častno srebemo svetinjo) je podarila c. k. kmetijska družba v Gorici g. župann Antonu Logarju v občini Sr-penici, in sicer v spomin posebne zasluge, ker se tako marljivo trudi za pogozdovanje tamošnih kamnitnih neobrastenih krajev. To javno počastenje in hvala služi gotovo v veliko čast gospodu županu pa tudi Srpenici, ki se zamore ponašati s takim skrbnim in delavnim županom. To pa naj bo tudi v posnemanje in izgled drugim občinam. Res prav lepa ljubezen do domovine!
(G. VratiS,) c. k. glavar celjskega okraja, se je po ukazu ministerstva moral preseliti v Sloven-Gradec. Bil je jako ljubljen, posebno v celi celjski okolici kot pravičen uradnik, ki je tudi slovenski uradoval, če je stranka to zahtevala, in sicer prav rad. Ljubljen je bil od Slovencev, in zato je moral dalje iti. Prej ko je odšel, je še poslal poslovno okrožnico na vse občinske predstojnike, v kteri hvali celi okraj v kterem je lep red in se zahvaljuje za zaupanje, ktero je imel pri vseh ljudeh.
(Tabor na Dolenskem) se bode napravil po nasvetu dr. Bleiweisa prihodno spomlad, in sicer ga bo napravilo slovensko politično društvo v Ljubljani. Spet se bo na taboru govorilo o „zedinjeni Sloveniji". — Ali samo na taboru V
(Srebrne šestice) od leta 1848 in 1849 se še dalje pre-jemljejo pri vseh c. k. kasah do zadnjega -tega meseca; kasnej pa v glavni kasi v Gradcu.
(Maribor) ima po zadnjem popisovanju ljudi zdaj 14.116 |>rebivalcev; tedaj je od leta 1357 številka narastla za 5928, in od leta 1867 za 2217 oseb.
Letni in živinski sejmi na spodnjem Štajarskem
od 15. februarja do 1. marca 1870.
(Sejmi brez zvezdice so letni in kupčijski, z jedno zvezdico zaznam-njani (*) so živinski, 8 zvezdicama (**) so pa letni in živinski.)
16. februarja v Voču** okraju Kozjem; v spodnji Kostrevnici** v
okraju rogaškem; na vranski gori** v okraju Kozjem. 19r iebru arj a v Pišečah** v okraju brežkem.
22. februarja pri št. Filipu** v verački srenji v okraju Kozjem; v
Teheijih**" okraju celjskem. 24. februarja v Kamnici* okraju mariborskem; v gornji Sušici**, v okraju brežkem; v Vidmu*, v okraju brežkem.
Tržna cona	] 'M C3 E «	s a	>	s h o .a	t>	&	3 > "s?	
pretekli teden.	>	-3 >			'ÏH 03 a		O		P*
	fl-1 k-1		11. | 3.		fl.	k.	fl.	1 k.
Pšenice vagan (drevenka	4	10	4	55	5	—	4	20
Rži „	2	65	2	85	3	30	2	70
Ječmena „	2	60	0	00	3	60	0	—
Ovsa „	1	80	2	10	2	—	2	—
Turšice (koruze) vagan .	2	50	2	90	2	80	2	50
Ajde ' ,	2	40	2	80	2	75	2	20
Prosa „	2	70	2	80	3	50	2	70
Krompirja „	1	20	1	25	1	25	1	15
Govedine funt ....	—	19	—	25	—	24	—'	25
Teletnine ....	—	24	—	26	—	24	—	26
Svinjetine črstve funt . Drv 36" trdih seženj (Klafter) .	—	26	—	26	—	24	—	26
	10	—	10	50	9	—	11	—
n 18" „ „	_	—	6	20	0	00	—	—
„ 36" mehkih „	4	—	0	00	6	70	8	50
n 18" „ „	—	—	0	00	—	—.	—	—
Oglenja iz trdega lesa vagan .	—	80	—	60	—	55	—	60
„ „ mehkega „ „	—	50	—	50	—	50	—	50
Sena cent . /	1	85	1	90	1	30	1	50
Slame cent v šopah	1	40	1	30	0	85	1	10
„ „ za steljo	1	10	0	90	0	65	—	80
Slanine (špeha) cent	40	_	27	00	36	—	28	—
Jajec pet za	—	10	—	10	—	10	—	10
Cesarski zlat velja 5 fl. 81 kr. a. v. Azijo srebra 120.90. .Varodiio drž. posojilo 70.30.
Loterij ne srečke.
V Trstu 5. februarja 1870: 58 3» 57 61
Prihodno srečkanje je 19. februarja 1870.
73