« II. fc. PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 20. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 6. do 17. septembra 1944 «e je tl- I •kal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebu-*i. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1946 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi primorski M dnevni | TRST "0 O o - m -J-.»• M io :r o :i> rnXK«^,ovn Cena 500 lir - Leto XL št. 42 (11.765) Trst, nedelja, 19. februarja 1 m-: ,T> :z 3> f-i n 2> Izgubili smo najbrž vsi LUCIJAN VOLK Nesrečni zaključek dolgotrajnih po-gajanj med vlado, sindikati in delodajalci o protiinflacijskih ukrepih navdaja delovne ljudi in demokratično Javno mnenje z upravičeno zaskrbljenostjo. Izid je namreč močno razočaral in razdvojil vse tri pogajalce jn pustil še odprte mnoge osnovne pro-nleme, tako da je več komentatorjev ugotavljalo, da ni zmagal nihče, pač Pa so vsi izgubili. Razočaranje in razdvojenost v vladi, ker ni dosegla »družbenega soglasja« za svoj gospodarski manever in j16,1" je med večinskimi strankami več "‘zko odpravljivih ugovorov o zadostnosti ukrepov (KD, PRI) ter nasprotovanj nekaterim obvezam za protivrednosti, zlasti glede zamrznitve ^tanarin (PLI, PSDI). Razočaranje ‘n razdvojenost v vrstah delodajal-*jtv> saj se je izvršni organ Conlin-dustrie ob sklepanju glede sprejetja Porazuma malone razpolovil, vsa o-tala združenja p<)d jetnikov pa krmila veleindustrijce »monopoliziranja« P°gajanj in so sporazum sprejela le 1 Ve|ikimi pomisleki, Največja sta pa razočaranje in razvajenost v sindikalnih vrstah, ker ■ eP učinek takega zaključka pogajanj že na popolno razbitje težko graje"* enotnosti med CGIL, CISL in •L in (kar je morda še huje) na Pfntrganje vezi zaupanja z bazo delovnih ljudi. zuh^k" *e m°g*0 Priti do takega reputata, ki ne zadovoljuje nikogar in J* nasprotno hkrati izzval val spon-jjJtn Protestnih manifestacij po vsej *avi, kakršnih ne pomnimo že dol-tro k? Ne da bi se spuščali v nepo-““e podrobnosti, bomo obnovili le avne fay^, ponesrečenih tristranskih „„8.aianj. Sindikati so šli sprva, po sani111 sklePu CGIL, CISL in LIL, Preverjat izvajanje sporazuma - *• januarja 1983, da bi dobil za JSiVce kakšne rjetno davčne) Je novtioi- protivrednosti (ve--, za kršitev vlade, ki v ^šala javne tarife in nadzoro-e cene krepko prek dogovorjenega. nJf,^.aj sploh ni bil govor o kakšni ki P/l1' krnitvi draginjske doklade, za .a J° komaj januarja lani znižali jp ““rog Ig odstotkov. Toda vlada se težav'l|?Vno znašla v hudih finančnih n i» j . zar»di nezadržnega narašča-El»tmi?avnega Primanjkljaja (ki je u ”", krivec za inflacijo) in je zače-Prjtiskuti na 0|je stranj| zlasti pa »dn-jIDJukute, da bi sklenili nekak k'»t D| Pukt« za zajezitev inflacije, darsji.Pugoj za ozdravljenje gos pobi (m,va 'U njegov nov zagon, kar naj Pereč “s<>ca*0 tudi postopno reševanje 'cga vprašanja zaposlovanja. da^t^'.kuti, ki so vedno priznavali, dj s uutacija najhujši sovražnik lju-tem **a“Jimi dohodki od dela, so pod da v ... k<>m izrazili pripravljenost, in si,.s|h Prispevajo k njeni zajezitvi je „ er z edinim sredstvom, ki jim tlraEin""1!,2^11801 z delnim znižanjem P'ač iv^e doklade, oziroma realnih ZU žrt<> ,, en°tno so pribili, da gre v*roV v 'ker draginjska doklada ni da i„’ij“ilpak posledica inflacije) in pravič„ sPrejeli le, če bodo žrtve Dre; ,.r|,.,Pj>razdeljene, če bodo torej največ Sl 1 ' tud' tiste sloje, ki imajo sploh ni'1? Prispevajo najmanj (ali bark,. lc'’ da pomagajo preokreniti Od Varnejšc tokove. p0KaiwSa zač‘‘tka in prav do konca h^tavliii-80 ,torei vsi trije sindikati “kih ur,. 1 Pogoje: obdavčitev vedrite« m°čenj in finančnih rent, za-ukrenj ,riust' cen in tarif, konkretni h^einosii1 2,'čutno zmanjšanje brezza jan j n. ' T°da v dolgih trdnih poda tem a vs.ch ravneh se je izkazalo, fhuia °!em vlada ni mogla ali ni i medij j„ost|ti: njeni odgovori so bilo drse|. Polovični. Pogajanja so za-lu Vedn,. V Postopen umik sindikatov E^Priivr I?0-’ težila k osredotočenju klade. Prav okrog draginjske do- , Llede , k*1!! nckoiif8 vPra^anja so bili sindi-5“ toliko ko drugačnega mnenja, a in lir, a "i upravičilo razdor: CI za vnaprejšnje določanje At)ALJEVANJE NA 2. STRANI .1 ',v :• V : ’ ■ -v' .. . - ""-k- '■vj.-..O , Po dolgih pogajanjih o spremembi lateranske pi Podpis novega konkordata, ki urejuje odnose med Italijo in Sveto stolico Pravica do pouka verouka - O cerkvenem premoženju bo razpravljala posebna mešana komisija - Sporazum bo moral ratificirati parlament BOJAN BREZIGAR RIM —- Pouk verouka v državnih šolah, cerkveno premoženje na italijanskem ozemlju in usklajevanje določil med cerkvenim in državnim pravom o poroki so bila osrednja sporna vprašanja med predstavniki italijanske vlade in Vatikana pri pogajanjih o spremembi lateranske pogodbe med Cerkvijo in državo iz leta 1929, oziroma konkordata —1 če naj uporabimo splošno poznan naziv. Te tri točke predstavljajo skupno z določilom, da katoliška vera ni več državna veroizpoved tudi glavno novost v reviziji konkordata, ki sta jo včeraj opoldne v Vili Madama podpisala predsednik vlade Bettino Craxi in državni tajnik Agostino Casaroli. S tem podpisom so se končala sedem let dolga pogajanja, priprave na začetek pogajanj pa so se začele celo desetletje prej, pred 17 leti. 0 treh spornih točkah so določila v novi pogodbi taka: Pouk verouka v državnih šolah Država se še nadalje obvezuje, da bo zagotovila pouk verouka v vseh državnih šolah razen na univerzah. Nobenih razlik ne bo med nižjimi in višjimi srednjimi šolami ter osnovnimi šolami in otroškimi vrtci, čeprav bodo učitelji, ki to želijo, lahko še nadalje poučevali verouk. Pomembna novost je odprava dosedanje »pravice do oprostitve«, ki jo bo zamenjala »pravica do pouka verouka«, ob strogem spoštovanju svobodne izbire in ne da bi zaradi take ali drugačne izbire prišlo do kakršnekoli diskriminacije. Vsekakor se bodo morale cerkvene oblasti izreči o usposobljenosti veroučiteljev. Zakonodaja o poroki Država še nadalje priznava civilno veljavnost zakonske zveze, sklenjene v cerkvi, vendar je to tudi edina pristojnost, ki jo imajo cerkvene o-blasti. Poleg tega, da je sedaj po- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Craxi j evo vlado čaka teden napornih razprav v parlamentu RIM — Teden, ki je pred nami bo zelo naporen za Craxijevo vlado. V sredo se bo v senatu pričela razprava o ustavnosti zakonskih odlokov, s katerimi je vlada okrnila : "etnično lestvico in komunisti napovedujejo zelo trdo opozicijo, katere namen je povzročiti preklic omenjenih zakonskih odlokov in morda v daljši perspektivi, padec Craxi je ve petstrankar-ske Vlade. V petek se bo začel kangres KD. Ponovna izvolitev De Mite je gotova, vendar pa bo imela razporeditev sil, ki bo izšla s kongresa, velik vpliv na nadaljnjo usodo vlade. De Mita je včeraj na skupščini tako imenovanih »zunanjih« članov KD dal zelo jasno oceno o vladnih odlokih: bili so kori stni ne samo zato, ker so odpravili 3 točke premične lestvice, temveč ker so vzpostavili gotovo ravnovesje. Odslej se bodo sindikalne organizacije spet ukvarjale z nalogami, ki so jim lastne, politikom pa morajo prepu-siti sprejemanje odločitev. Po osmih zaporednih zmagah Jadran klonil v Trevisu Stefanel TV — Jadran 70:67 (36:28) STEFANEL TREVISO: Gallina 6, Giorno 10 (2:2), Gregori 13 (1:1), Dei Rossi 5 (1:1), Corrò 12 (2:2), Metli ca 10 (2:4), Tinelatto 7 (1:1), Corrò 7 (5:6). JADRAN: Žerjal 10 (0:2), Starc 3 (1:1), Sosič 3 (3:5), Vitez 11 (5:8), Ban 36 (12:13), Daneu 2, Rauber 2 (2:3), Gulič, Kojanec. OSEBNE NAPAKE: Stefanel 25, Jadran 26. PROSTI METI: Stefanel 14:17, Jadran 23:32. SODNIKA : An toniceli! iz Chietija in Candelori iz Rosela degli Abruzzi. Po osmih zaporednih zmagah je sinoči Jadran klonil v Trevisu proti e-kipi Stefanela, ki je že premagala Ja dran v Trstu s kar 18 točkami razlike. Tokrat je razbka bila le tri točke in te točke je Jadran imel možnost prav v zadnjih petih minutah i-gre večkrat nadoknaditi. Prav te zad nje minute igre so morda bile. najbolj dramatične ne le za naše košarkarje, temveč tudi za številne navijače, ki so sledili Jadranu v tem težkem gostovanju v Trevisu in jih srčno bodrili skozi vso tekmo, posebno pa ko so v začetku drugega dela v 22. min. igre bili v zaostanku kar 11 točk NADALJEVANJE NA 14. STRANI Primorski dnevnik ima rednega dopisnika iz Rima Od minulega četrtka je Primorski dnevnik odprl redno dopisništvo v Rimu. Za ugledno, obenem pa tudi težko in zahtevno nalogo je bil zadolžen Bojan Brezigar, doslej zunanjepolitični urednik, ki pa je obenem tudi pozorno spremljal manjšinsko problematiko. Odpiranje uredništva v Rimu predstavlja za manjšinski časopis ket je Primorski dnevnik veliko žrtev, uredništvo in uprava pa sta menila, da gre za breme, ki si ga je v tem trenutku treba prevzeti, da bi kot glasnik slovenske narodnostne skupnosti v Italiji lahko kar najbolj pozorno in od blizu spremljali vse, kar zadeva globalni zaščitni zakon. In prav v spremljanje tega do gajanja (seveda pa ne bo preziral niti drugih važnejših dogodkov) bo Bojan Brezigar v skladu z mandatom uredništva u-smeril največje napore. SoUmpijsl^o^kj n v Sarajevo 84 Zadnji dan iger v Sarajevu S podelitvijo zadnjih kompletov kolajn bo danes padel zastor nad XIV. zimskimi olimpijskimi igrami v Sarajevu. Po smučarskem maratonu, moškem slalomu in hokejskem finalu se bodo tekmovalci iz 49 držav udeleženk zbrali zvečer na ledenem stadionu na Z etri, kjer bo ugasnil olimpijski ogenj, s čimer bo XIV. olimpijskih iger konec. Zadnji tekmovalni dan bo nadvse zanimiv. Slovenski smučar Bojan Križaj ima lepe možnosti za dobro uvrstitev v moškem slalomu (1. tek ob 10.30, drugi pa ob 13. uri, torej pol ure po prvotnem urniku). Poleg njega bo startal na sam vrh tudi Italijan Paolo De Chiesa. Včeraj so osvojili Finci kar dve zlati kolajni, s Hamdlainenovo v teku na 20 km in Nykànenom v skokih z 90 metrske skakalnice, ki si jih je ogledalo več kot 50 tisoč ljudi. Občni zbor SSO za enotni nastop V deželnem Avditoriju je bil včeraj občni zbor Sveta sovenskih or ganizucij, krovne organizacije, ki združuje kulturna, športna in druga katoliško usmerjena društva v naši deželi. V uvodnem poročilu je predsednik Damjan Paulin poudaril splošne smernice delovanja ustanovitve, ki ima za cilj krepitev in povezovanje društev, po drugi strani pa soočanje z večinskim narodom. Paulin je opredelil stališče SSO do najpomembnejših in najbu j aktualnih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, zlasti kar zadeva prizadevanja za dokončno izglasova nje zaščitnega zakona. SSO zavrača stališča tistih strank, ki stremijo za tem, da bi zakonski ukrepi predvidevali različne stopnje zaščite za Slovence. Paulin je nadalje poudaril po- men enotnega nastopanja Slovencev v odnosu do vlade in drugih dejavnikov, ko gre za zagovarjanje gavnih in skupnih življenjskih vprašanj. Pou daril je nenadomestljivo vlogo enotne delegacije, čeprav bi bilo treba njeno sestavo, zlasti kar zadeva predstavnike videmske pokrajine, izboljšati. Glede sodelovanja z matično domovino je Paulin ponovil že znano stališče, da bi morali razni forumi u-poštevati različno stvarnost v zamejskem prostoru. Občnega zbora so se udeležili tudi številni gostje, med temi župani občin Gorica, Doberdob in Sovodnje, predsednik in tajnik teritorialnega odbora SKGZ za Goriško, predstavnik republiškega komiteja SZDL Slovenije Štefan Cigoj, konzul Banko in številno predstavništvo SSk. Izgubili NADALJEVANJE S 1. STRANI največjega števila novih točk in pogajanja ob koncu leta, če bi inflacija presegla 10 odstotkov, CGIL pa za odložitev izplačila nekaj točk za 3 ali 4 mesece ob hkratni zamrznitvi cen in tarif in avtomatični povrnitvi izgubljenega po tem roku. Pogajanja so torej zašla na slepi tir, nakar so se dogodki razvijali z mrzličnim tempom. Komunistični tajnik CGIL Lama in njegov socialistični namestnik Del Turco sta 1. t.m. sklicala skupaj tiskovno konferenco, na kateri sta zatrdila, da so vladni predlogi nezadostni in da je treba zato za nekaj dni prekiniti pogajanja, da se izvršijo posvetovanja na delovnih mestih. CISL in UIL sta se temu uprla in zahtevala nadaljevanje pogajanj. Po pooblastilu tajnikov večine je 10. t.m. posegel sam Craxi in izročil globalni dokument za sporazum, ki sicer ni obravnaval dra-ginjske doklade. Nato je nenadejano prišlo 13. t.m. do razkola med komunistično komponento CGIL, ki je vztrajala na prejšnjih stališčih, in socialistično, ki je bila za podpis sporazuma, a se je formalno podredila volji večine, V noči med 14. in 15. zato ni prišlo do sporazuma (ker ni bilo nobenih podpisov), ampak le do dogovora med vlado, delodajalci ter CISL in UIL, ki sta s tem prekršila pravilo o soglasnem sklepanju v enotni zvezi. Neposreden rezultat sta bila zakonska odloka, ki omejujeta draginj-sko doklado na 9 točk, rast nadzorovanih cen in tarif na povprečnih 10 odstotkov, prilagajata dodatke k otroškim dokladam, odlagata višje samoprispevke pri zdravilih do 15. aprila ter uvajata »solidarnostne pogodbe« za nameščanje mladine. Posebej, z zakonskim osnutkom pa vlada predvideva zamrznitev stanarin. Ostale »protivrednosti« so na daljši rok: znižanje cene denarja za pospeševanje investicij (vlada je že znižala eskomptno mero za 1 odstotek), načrti na zaposlitev okrog 140.000 mladih (toda brezposelnih je več kot 2,3 milijona), strožji boj proti davčnim utajam neodvisnih delavcev. O učinkih takega manevra so seveda ocene zelo sporne. Vlada trdi, da se bo kupna moč plač kljub znižanju draginjske doklade letos celo povečala za 60.000 lir, CISL in UIL prav tako napovedujeta realno povišanje plač za 231.000 lir, oziroma za 128.387 lir v tem letu, medtem ko CISL zatrjuje, da bodo letos delavci izgubili v povprečju 163.200 lir, k letu pa še 176.800 lir. Vse to seveda, če se bo inflacija zares znižala pod 10 odstotki, v kar celo vlada dvomi, kot je slutiti iz njenega uradnega sporočila. Komentarji so ob tem skrajno tvegani in morda tudi nepotrebni, saj bo čas pokazal, kdo ima prav. Kot delovni ljudje in del demokratične državne skupnosti pa moramo tudi mi izraziti zaskrbljenost nad razbitjem sindikalne enotnosti, nad očitki, ki letijo zlasti glede domnevnih pritiskov KPI na CGIL, medtem ko sosledje dogodkov v zaključni fazi pogajanj utemeljuje domnevo, da niso bili nič manjši pritiski vladnih strank na »svoje« sindikaliste, kot nas upravičeno skrbi poglobitev razdora med naprednimi levičarskimi silami v lahko predvidljivi ogorčeni parlamentarni borbi za in proti vladnim ukrepom. Na srečo zadnji dogodki, množične delavske manifestacije po vsej državi, upravičujejo vtis, da je razdor mnogo manjši na bazi kot na vrhu in da so delovni ljudje sicer pripravljeni tudi na žrtve, toda le s ciljem ustvarjanja pravičnejše družbe. K temu teži tudi naša skupnost, ki ne bo niti v teh težkih razmerah štedila z napori, da prispeva k temu plemenitemu cilju. LUCIJAN VOLK Včeraj podpisali nov konkordat NADALJEVANJE S 1. STRANI stopek za sklenitev cerkvene poroke mnogo bolj podroben in obvezuje duhovnika, da spoštuje nekatera osnovna določila državne zakonodaje, je z revizijo konkordata izginila pristojnost Cerkve v zvezi z drugimi odločitvami o zakonskih zvezah. Tako je, na primer, veljavnost cerkvene razveze podvržena vsem določilom italijanske zakonodaje v zvezi s priznanjem tujih sodnih aktov. Cerkvene ustanove in dobrine To vprašanje je terjalo najbolj poglobljeno razpravo, ki se še ni končala, saj so včeraj ob podpisu revizije konkordata tudi formalno ustanovili mešano komisijo, ki mora v teku šestih mesecev izdelati natančna določila o cerkvenih ustanovah in dobrinah na državnem ozemlju ter o zadevnih finančnih obvezah italijanske države. Dokler komisija ne bo končala z delom, revizije konkordata ne bodo ratificirali. Osnovno načelo je vsekakor naslednje: vse dejavnosti Cerkve, ki niso izrazito verskega zna čaja, so podvržene redni italijanski zakonodaji. S preprostimi besedami povedano to pomeni, da bodo morale župnijske kinodvorane ter restavracije in hoteli v samostanih, pa tudi cerkvene zasebne šole plačevati davke^ kot ostale zasebne inštitucije. Katere ustanove so verskega značaja in katere ne bo morala določati komisija in če upoštevamo izredno razvejanost teh inštitucij v Italiji lahko sklepamo, da delo komisije nikakor ne bo lahko. Z včerajšnjim podpisom se je torej zaključilo dolgo obdobje, v katerem je katoliška Cerkev v Italiji imela vlogo uradne, državne veroizpovedi. Sedanji sporazum postavlja te odnose na drugačno raven, mnogo bližje odnosom v drugih izrazito katoliških dr žavah, kjer je Cerkev strogo ločena od države. To je bil pravzaprav osnovni cilj že ob ustanovitvi Italije (spomnimo se le Cavourjevega reka »libera chiesa in libero stato«), zgodovina pa je nanesla drugače. To je poudaril že sam predsednik vlade Craxi v svojem nagovoru po podpisu včerajšnjega sporazuma, ko je dejal, da se s tem dogovorom uresničuje celovita vsebina ustave o svobodi veroizpovedi. Craxi, ki se je seveda zaustavil pri ugotovitvi, da je katoliška vera globoko vkoreninjena v italijanski zgodovinski zakladnici ter da bogati kulturni in družbeni pluralizem v državi, je še poudaril, da se s tem podpisom končuje dolgo in marsikdaj težko poglavje v odnosih med Cerkvijo in državo ter se tudi utrjujejo odnosi med Cerkvijo in državo. Kardinal Casaroli pa je v svojem nagovoru poudaril, da se sedanji sporazum sklicuje tudi na duha drugega vatikanskega koncila ter je dejal, da prav iz tega koncila, kot že iz italijanske ustave, izhaja da sta Cerkev in država suvereni, vsaka na svojem področju. Namen konkordata je, da usklajuje to dvojno suverenost na skupnem ozemlju. Konkordat, pravi Casaroli, je orodje sporazumevanja, ne pa privilegijev, kajti priznanje tako pomembnega dejavnika, kot sta v Italije katoliška vera in Cerkev, nikakor ne predstavlja privilegijev in ne zmanjšuje vloge, ki jo imajo v pluralistični družbi druge veroizpovedi. Seveda pa je včerajšnji podpis sprožil že prve kritike in polemike. Ponekod — na primer pri liberalcih — obstaja bojazen, za kulturne dobrine, kot na primer nekatere pomembne knjižnice, ki so premoženjsko last Cerkve, kulturno pa last države. Drugačne so seveda kritike radikalcev in drugih malih levičarskih grupacij, ki načelno nasprotujejo sporazumu med Cerkvijo in državo ter namesto revizije predlagajo enostranski preklic konkordata in radikalci so včeraj v Rimu že uprizorili protestno manifestacijo. Pa tudi na drugi strani ni šlo brez pomislekov. Italijanska škofovska konferenca je namreč takoj po podpisu sporazuma izdala dolg dokument, v katerem sicer formalno v celoti podpira sprejeti dogovor, obenem pa o-požar ja na nekatere aspekte, med drugim, da se Cerkev ne odpoveduje svojim načelom, svoji doktrini o poroki in svojim prizadevanjem za uveljavitev družine. Za konec pa še to: med dolgo razpravo v ustavodajni skupščini je bila socialistična stranka edina levičarska formacija, ki je leta 1948 glasovala proti 7. členu ustave, tistemu, ki v celoti osvaja konkordat. Usoda je hotela, da je revizijo konkordata in torej spremembe vsebinskega pomena 7. člena ustave podpisal prav socialistični predsednik vlade. BOJAN BREZIGAR Sirija odbija saudske predloge in zahteva preklic pogodbe z Izraelom BEJRUT — Sirija ni sprejela načrta v osmih točkah za rešitev libanonske krize, toda prizadeti preučujejo nove zamisli v ta namen. Približno tako se je izrazil saudski zunanji minister Saud El Feisal po srečanju v' Damasku s sirskim predsednikom Ha-fezom Asadom, kateremu je predložil načrt. »Posredoval smo Siriji nekaj liba nonskih predlogov ter smo upali, da bomo naleteli pri arabskih bratih ter še posebej pri Siriji na stališča, ki bi prispevala pri uresničenju napredka za rešitev libanonske krize. Nismo dosegli sirskega pristanka, toda porodile so se nam nove zamisli, ki jih bomo posredovali Bejrutu.« " V kakšnem vzdušju so potekali razgovori zgovorno priča izjava sirske- ga zunanjega ministra Abdela Halima Hadama časnikarju radia Montecarlo: »Kar se tiče nas, obstaja samo en predlog : razveljavitev sporazuma med Libanonom in Izraelom«. Said El Feisal je že odpotoval v Saudsko Arabijo, v Bejrutu pa pričakujejo posebnega poslancu kralja Fuada, ki prav tako prihaja iz Damaska. Drugi važen člen v razpletu liba- Pritiski zakladnega ministra Gorie za znižanje bančnih obrestnih mer RIM — Zakladno ministrstvo skuša doseči, da bi banke znižale obresti in s tem pocenile kredite, kar bi pozitivno vplivalo na zniževanje inflacije. To vsaj lahko izluščimo iz pisma zakladnega ministra Gorie predsedniku Združenja italijanskih bank (ABI) Parravicini-ju. Minister Goria je včeraj navedel tudi Parravicini-jev odgovor, saj je pismo poslal že pred dvema tednoma. Minister se je v svojem pismu skliceval na dejstvo, da je država znižala dohodke svojih šestmesečnih zadolžnic za 5,6 točke in za 4 točke dohodke dvanajstmesečnih zadolžnic, medtem ko so italijanske banke le za 2,3 točke znižale obrestno mero na posojila in za 1,6 točke obrestno mero na vloge. Če je bil v preteklosti ta razkorak tned javnimi efekti in bančnimi obresti u-temeljen zaradi »konkurence« državnega zaklada, pa je danes po ministrovem mnenju čas, da se tudi banke prilagodijo in upoštevajo nižje dohodke državnih zadolžnic. Minister je v svojem pismu seveda poudarjal popolno avtonomijo bank in ni postavil ultimatov. Precej bolj kategoričen je bil podtajnik pri zakladnem ministrstvu Fracanzani, ki je precej jasno povedal, da bo morala vlada ukrepati, če se ne bo spremenilo zadržanje bank. Parravicinijev odgovor je namreč za vlado vse prej kot zadovoljiv. Predsednik ABI z vrača krivdo za razkorake na davčno politiko in na pasivne obresti, ki se po njegovem prepočasi zmanjšujejo. Seveda nista ne Fracanzani kot tudi ne Goria navedla ogromnega razkoraka med aktivnimi in pasivnimi obrestimi, ki nima primerjave v drugih bančnih sistemih. nonske krize je predlog, ki ga je pred-sirvočnjim Francija predložila var-nostnemu svetu OZN. Predlog predvideva l umestitev v Libanonu oborožene sile OZN. Francoski predlog predvideva: 1; nujen poziv za prekinitev sovražnosti v Libanonu; 2. ukrepe, ki bi omogočil opazovalcem OZN izvajanje njihovih dolžnosti v Bejrutu in okolici; 3. takojšnjo ustanovitev oborožene sile OZN, ki bi bi'a sestavljena od pripadnikov, ki niso v sklopu oboroženih sil stalnih članov varnostnega sveta j® ki naj bi zavzeli položaje ob odhodu multinacionalnih sil iz Bejruta in o-kolice; 4. sile OZN bi morale skrbeti za spoštovanje premirja in za varnost civilnega prebiva'stva. Varnostni svet bo o tem razpravljal v najboljšem primeru šele pojutrišnjem. Sporočajo medtem, da bo večina v talijanskih vojakov zapustila Libano11 v teku 48 ur. Poveljnika AngionjJ® in njegove vojake pričakujejo v 1£ vomu. V Bejrutu bodo ostali samo nekateri oddelki za zaščito veleposlan* št va. Minister za obrambo Spade®1" je izjavil, da je Italija sprejela te krepe popolnoma samostojno. ItaUjm sko vojaško bolnišnico so že pred® šiitskim predstavnikom. V Ameriki kritizirajo Reagan^ politiko v Libanonu, čeprav mej®! ’ da še ni načela njegove priljubljen sti med volivci. S slavnostnim govorom Franca Šetinca Proslava 40. obletnice prvega zasedanja SNOS ČRNOMELJ — V slikovitem belokranjskem Črnomlju so včeraj slovesno pros avili 40-letnico prvega zasedanja Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Zasedanje je bilo tu 19. in 20. februarja leta 1944 in na njem so potrdili sklepe kočevskega zbora odposlancev. Čmomeljsko zasedanje je ppmenfilo začetek uresničevanja Protest francoskih avtoprevoznikov ggpis ~ V Franciji se nadaljuje protest avtoprevoznikov, ki zahtevajo od Mitter-randa znižanje cene plinskega olja in skrčenje birokratskih zapletov na francoskih mejah. Iz protesta so zaprli vse ceste, ki peljejo v tujino, pa nekatera ključna križišča v notranjosti Francije (Telefoto AP) sklepov AVNOJ o sistematični izgradnji ljudske oblasti. Slavnostni govornik na včerajšnji Prios'ayi, ki so se je udeležili tudi vsi najvišji predstavniki slovenskega javnega življenja, Franc Šetinc, je orisal Pomen tega zasedanja, na katerem so med drugimi številnimi sklepi regulirali gospodarsko področje, sprejeli pomemben sklep o spojitvi narodnoosvobodilnega sveta za Slovensko Primorje z organi slovenske ljudske oblasti, ustanovili versko komisijo itd. Šetinc se je zatem pomudil pri nekaterih odločitvah v obdobju gradnje nove Jugoslavije in ob njih poudaril, da je tudi danes treba zavrniti vsakogar, ki bi poskušal diktirati naj se spremenijo oblike družbenih odnosov in temelji družbene ureditve Jugoslavije. Za sedanje težave je dejal, da nikakor ne gre samo za krizo, temveč da so usodni izziv, ki ga je treba sprejeti, s katerim se mora spoprijeti vsakdo, predvsem z boljšim defom in manjšo porabo. Od tega kolikšen bo uspeh bo odvisen tudi odnos velikih sil in tujih finančnih virov do Jugoslavije. Šetinc se je zadržal tudi pri vlogi SZDL v teh naporih in kritiziral sedanje stanje, ko je delovanje te frontne organizacije še vedno čutiti predvsem na njenem vrhu, medtem ko v svoji osnovi še vedno ni dovolj utrjena in razširjena. JURE PENGOV Poseduješ preveč zemljišč in nameravaš katero prodati? Med našimi klienti je gotovo interesent za nakup. Telefoniraj nam. Zmenili se bomo! TRST ULICA C. GHEGA 8 aeiKszn tri e Posredovanje nepremičnin TEL.: 040/631792 PLOŠČICE IN SANITARNI MATERIAL R It ante =l i rolich Nabrežina 35/c Tel.: 040/20037 Zastopstvo za TRST in GORIC® posebnih lesenih oken in * Prihranek do 30<7o goriva Možnost državnega prispevka do 30% vrednosti naložb na podlagi zakona št. 308 z dne 29/5/1982. Včeraj v dvorani goriškega pokrajinskega sveta Na pobudo SSk javna tribuna o zaščiti slovenske manjšine GORICA — V dvorani pokrajinskega sveta v Gorici je Slovenska skupnost priredila javno tribuno o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, na kateri je vzbudil največjo pozornost senator Sergio Fontanari, ki je bil prvi Podpisnik zakonskega osnutka Slovenske skupnosti v senatu. Senatorja je pozdravil predsednik Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar, ki je srečanje tudi vodil. Senator Fontanari je prinesel pozdrave ostalih treh senatorjev, ki so tudi podpisali zakonski osnutek SSk >n to so: Graziano Girardi (Liga Veneta), Pierre Fosson (Union Valdotaine), Nanni Loi (Partito Sardo d'azione). V uvodu se je skliceval na ustavna določila o zaščitah etničnih manjšin in na svoje izkušnje iz bocenske pokrajine. Glede zaščitnega zakona za Slovence pa je senator opozoril na konflikt pristojnosti med senatom in poslansko zbornico (očitno še ni bil obveščen o zadnjem dogovoru predsednikov Cossige in Nilde Jotti o prednosti razprave v senatu) in na nevarno zavlačevanje. Zato je pozval slovenske predstavnike, da s telegrami in drugimi posegi opozorijo predsednika zbornice in predvsem ministra Romito na odprto vprašanje. Senator Fontanari je izrazil mnenje, da obstaja volja za reševanje tega problema, da je pa pogoj za to trdna vlada. O Craxijevi vladi je dejal, da je zelo dinamična in da so se ob njenem nastopu vzdržali, ker Craxi v uvodnih govorih ni upošteval avtonomije in problema etničnih manjšin. Sedaj so mnenje spremenili, ker se rešuje problem za manjšino na Južnem Tirolskem. V zaključku pa je izrazil mišljenje, da bo zakon kompromis, ker obstajajo tudi drugi predlogi. Prav zato pa je s strani Slovencev nujna demonstrativna akcija in sen-sibilizacija javnega mnenja. V razpravo sta med drugimi posegla tudi goriški župan Scarano in predsednik goriške pokrajine Cumpe+a. V začetku mirnega in.resnega posveta sta dva goriška šovinistična prenapeteža zakričala »Tukaj smo v Italiji in govorimo italijansko« in nato zapustila dvorano, (bs) Zemljarič obiskal Slovence v Porabju MONOŠTER — Predsednik izvršnega sveta skupščine SR Slovenije Janez Zemljarič se je predvčerajšnjim pogovarjal v Monoštru s predsednikom Železne županije (Madžarska) dr. Zoltanom Borsom. Zemljarič in Bors sta se pogovarjala o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Železno županijo ter o položaju madžarske manjšine v Sloveniji ter porabskih Slovencev na Madžarskem. V delegaciji SR Slovenije, ki jo je vodil Zemljarič, sta bila tudi predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje Jernej Jan in član izvršnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije ter predsednik sozda ABC Pomurka Gusti Grof. Slovencev v Porabju ni več veliko, saj so dolga leta, ko so bili prepuščeni sami sebi, precej izglodala njihova vrsta., Vendar pa jih še toliko, da se vedno bolj naseljujejo v Monoštru. Neprijazne vremenske razmere, splošno stanje kmečkega prebivalstva in drugi pogoji so vedno bolj narekovali slovenskemu življu pa tudi madžarskemu, da se čimbolj odprejo meje in poglobi gospodarsko sodelovanje obeh regij. Na tej poti so seveda še precejšnje ovire. Slovenci iz SR Slovenije lahko potujejo v Železno županijo z obmejnimi prepustnicami, toda ob vsakršnem prehodu meje morajo obvezno zamenjati v forinte več kot 100.000 starih dinarjev. Janez Zemljarič je v času svojega bivanja v Železni županiji obiskal tudi slovensko šolo v Gornjem Seniku Comellijev obisk v Celovcu Pozitivno sodelovanje F-JK s Koroško KOPER — v treh pršuta mah na tumorskem bodo letos posušili vse-^ °krog 235 tisoč pršutov, od katerih Ju bod0 nekaj več kot 70 tisoč pro-nki-na tuJe, večinoma v Zvezno re-y buko Nemčijo, Italijo in Avstrijo, na j večji pršutami na Primorskem, Sepuljah (pršutarna je v sozdu Ti-80 r ’ -S° doskj letno posušili okrog st Pršutov, s tehnološko rekon-rakcijo pa so konec minulega leta Povečali proizvodne zmogljivosti na ^ tisoč pršutov letno, dii 6 Pršutami vsako leto trgu ponu-J0 še okrog 180 ton posušene kraške pancete, po približno 100 ton vratovine ter še kakih 100 ton drugih suhomesnatih izdelkov. Lani so iz te pršutame izvozili okrog 8 tisoč pršutov, letos pa naj bi iz/oz povečali na številko 20 tisoč. Z enakim namenom so v Novi Gorici povečali zmogljivosti obrata mesne industrije Primorske, ki je doslej na trg plasirala letno okrog 60 tisoč pršutov, sušijo pa jih po več krajih na Krasu. Lani so namreč zmogljivosti povečali za 40 tisoč, torej lahko tudi oni proizvedejo okrog 100 tisoč pršutov letno. CELOVEC — Avtocestne in železniške povezave, ovrednotenje tržaškega in tržiškega pristaniša ter turistični razvoj obmejnih področij so bili v ospredju razgovorov med predsednikom deželnega odbora Antoniom Comclhjem in koroškim deželnim gla varjem Wagnerjem med petkovim o-biskom delegacije Furlanije - Julijske krajine v Celovcu. Uradni obisk predsednika Cnmelli-ja na Koroškem, ki sodi v sklep vrste stikov dežele Furlanije - Julijske krajine s sosednimi republikami (pred tem je bil Comelli v Zagrebu in v Ljubljani) je potrdil tradicionalno prijateljstvo med Furlanijo - Julijsko krajino in Koroško, obenem pa prispeval k razčlenitvi številnih problemov vzajemnega interesa. Nekatera od teh vprašanj že rešujejo, za rešitev drugih obstajajo dobre perspektive, ostale pa bodo morali še poglobiti. Z obeh strani so vzeli z zadovoljstvom na znanje, da dobro napredujejo dela za avtocesto Karnija - Trbiž - Kokovo, ki bo predvidoma končana do leta 1986, že letaš pa bo odprt prometu odsek do Bile. V okviru povezav med deželama so pozitivno ocenili dela za podvojitev tabeljske železniške proge, ki je bila doslej pravo ozko grlo in ena glavnih zavor za razvoj prometa iz Avstrije v tržaško pristanišče. Delegaciji Sta tudi pozitivno ocenili pogovore Craxi - Sinowatz na Dunaju zlasti glede vprašanja predora pod goro Monte Croce Carnico. Konec marca se bo na Dunaju sestala mešana italijansko - avstrijska komisija, ki naj bi poglobila, in po možnosti tudi rešila, vprašanje financiranja gradnje predora. Predsednika obeh dežel sta se dogovorila za skupno preučevanje pobud za turistično ovrednotenje vsega trbiškega mejnega pasu tudi z možnostjo uvedbe enotnega ski - pasa. Končno sta se predsednika lotila tudi žgočega problema mejne carinske službe, ki sicer ni v pristojnosti deželnih uprav a ki znatno bremeni razvoj prometa med državama. V tem pogledu se bo Comelli zavzel pri predsedstvu vlade in pri finančnem ministrstvu za rešitev nevzdržnega stanja. □ GORICA — Gospodarski problemi naše dežele s posebnim poudarkom na mejni pas so bili v ospredju seje deželnega vodstva PLI, ki se je sesta’o v San Vitu ob Tilmentu. Liberalci so mnenja, da je naloga stranke pritegniti pozornost vse države na problematiko vzhodne meje in predlagajo v ta namen posebno konferenco vsedržavnega značaja. Prodi 6. marca v Trstu zaradi kriznih območij TRST — Predsednik IRI Prodi je sporočil deželnemu predsedniku Concili ju, da se bodo IRI, dežela in sindikati pogovarjali o usodi podjetij z državno udeležbo na območju naše dežele, zlasti še v Trstu in Gorici. Prodi Je predlagal, naj bi bil prvi sestanek, posvečen kriznim sektorjem in pod M jem, že 6. marca. Na teh 'pogovorih, v katerih vidijo dežela, krajevne ustanove in sindikati priložnost za zajezitev industrijskega propadanja, bo predsednik Codili imel ob sebi krajevne ustanove, vsedržavni sindikalni voditelji pa svoje deželne zastopnike. V deželnih krogih ocenjujejo za spodbudno tisto vjadno odločitev, ki se nanaša na protiinflacijske ukrepe in na obveznosti vlade do našega prostora. Predsednik deželnega odbora Comelli bo sestanek 6. marca pripravil 13k°. da se bo poprej sešel s predstavniki krajevnih ustanov in sindikatov; sestanek je napovedan za 22. februar. Pršuti za izvoz Vrsta prireditev ob jubileju Unije Italijanov za Istro in Reko KOPER — Predsedstvo Unije Italijanov za Istro in Reko, ki se je sestalo včeraj v Kopru, je preučilo program prireditev v počastitev 40-let-nice obstoja te organizacije. Med pobudami, ki se bodo vrstile vse leto, so predvidene retrospektivne fotografske razstave na vseh sedežih Unije, literarni večeri in druge prireditve, na katerih bodo nastopali predvsem avtorji italijanske narod nostne skupnosti v Jugoslaviji. Glasilo »La voce del popolo« bo v okviru teh pobud organiziralo natečaj za poezije v istrobeneškem narečju, literarna revija -»La Battona« pa bo priredila tradicionalno mednarodno srečanje, ki bo posvečeno 40 letnici in katerega se bodo udeležili tudi številni slovenski zastopniki iz Furlanije - Julijske krajine. Jubileja pa se bodo spomnili tudi med Koprskimi srečanji. E. OPASSI V petek Gib v in soboto gostovanje plesalcev iz Zagreba ritmu v Križu in Gorici °blik-S dandanes zelo razšii Ue , a .zabave, ne moremo pa r obliliV^Ve’ da je to tudi najstai ry* a umetnosti. S plesom člove in t,duševno stanje, išče stanv?ravlja odvečno cner Predsta8^v°r,je bil P°treben' konci, , 1 Plesne skupine, ki b Gorici , na gostovale v Križi Pina a i .i Magreba bodo prišl dobne« i’ k* sestavlja ansam Po um8tJleSa Terpsihora, pri in nekaaiskem društvu Ognjen J Parov, ki delujejo v sekcije družabnega in športnega plesa pri skupini Jože Vlahovič. Plesalci bodo nastopali ob posneti glasbi, nekaj točk pa bo spremljal trio kitar Ad Libitum. Skupina Terpsihora deluje že vrsto let in dosega na hrvaških republiških srečanjih plesnih skupin najboljše u-spehe. Dekleta so stara od 15 do 18 let, s »sodobnim plesom«, kot to zvrst imenujejo na Hrvaškem, se pa ukvarjajo že skoraj 8 let. KUD Jože Vlahovič je sicer bolj znano zaradi folklorne skupine, ki deluje v njegovem okviru, vendar sekcije, ki se ukvarjajo z akrobatskim in športnim plesom, v zadnjih letih po uspehih skoraj prekašajo »folklorne« kolege. Izmenoma nam bodo skupine prikazale nekaj točk jazz plesa, akrobatski rock, južnoameriške plese. Izvajanja dopolnjuje dovršena igra luči, tako da je končni učinek naravnost presenetljiv. Nastop gostov iz Zagreba je še posebno zanimiv, ker so omenjene plesne zvrsti pri nas precej neznane. Skupine bodo nastopale v petek, 24. februarja ob 20.30 v Domu Alberta Sirka v Križu, naslednji dan ob isti uri pa v Kulturnem domu v Gorici. (nak) □ TRST — Spomladi prihodnjega leta bo dežela organizirala tretjo konferenco o emigraciji. Tako je sklenil v prejšnjih dneh deželni odbor na predlog odbornika Antonini ja. Za konferenco o emigraciji so se zavzela tudi združenja zdomcev. Portoroška marina se sin g^ditj*^ — V portoroški Marini so te dni začeli Ijivosti LUg? fazo športno - rekreacijskega centra. Zmog-Za ploy:i,1 danes predstavljajo 260 privezov in 150 mest banger: a.na Parkirnem platoju, 60 mest za plovila v fazan J la 220 privezov za manjša plovila v kanalu detienà ,6 d° že letos povečale, vsa dela, ki so razpne sc,V dve Podfazi, pa naj bi bila končana do po- leta 1985- za plovju “° Marina pridobila 160 komercialnih privezov aaj bi n, .12 do 25 metrov, vrednost te naložbe pa ^tiem dri nadrbb znašala 179.500.000 dinarjev. Po kon-86111 delu na hodni ymntdiivnfit.i Marino DO- delu pa se bodo zmogljivosti Marine pa P'tirnem i |3r'vczov v vodi in 200 parkirnih mest na 'Jivosti Za p ,’iu Povečale so bodo tudi parkirne zmog- iajanje v v°zila in prikolice, sedmim plovilom za od .arini načn^™ pa se 8° pridružilo še deset novih. V rivo, izpr.,C,i uieJ° Se nakup prepotrebne črpalke za ga pr*vezov.aanjo .kontrolnega stolpa, ureditev »komunalnih še ;ezav«. Sostinèv gradni° dvajsetih bungalovov ob kanalu in ° ' sanitarni objekt. Jubilejna aktivnost koprskega ZZB KOPER — V jubilejnem letu 1984 je pripravilo Združenje zveze borcev koprske občine obširen načrt prireditev in drugih dejavnosti. Ena izmed osrednjih prireditev bo v maju ob občinskem. prazniku, ko bodo proslavili 40-letnico prvega zasedanja okrajne skupščine Lopar. Razen tega pripravljajo proslavo 40 letnice požiga Gabrovice in s tem v zvezi ureditev spominskega parka. Ob Dnevu borca bodo organizirali prireditvi na Titovem trgu v Kopru ter v Poljanah pri Šmarjah, jeseni pa proslavo 401etnice skupnih bojev slovenskih, hrvatskih in italijanskih partizanov na področju Hrvoji-Kučibreg. Posebno pozornost bodo namenili zgodovinsko - publicistični dejavnosti. Posebna skupina je že začela zbirati spomine protifašistov, zaprtih v tržaških in drugih italijanskih zaporih v razdobju 1919-1945, druga skupina pa pripravlja zbiranje podatkov o življenju in delu predvojne protifašistke in prvoborke Zore Pereto. KRZNA PO MERI PRET A PORTER PROMOCIJSKA PRODAJA POPUSTI 20-40% Krznarstvo TRST - UL. S. NICOLÒ 33 - I. nadstropje "jfeitta CZolautti ARTIKLI ZA CVETLIČARJE • Keramika In vse za kompozicije • Velika Izbira trakov • Celofan — umetno cvetje • Celotne dobave za cvetličarje TRST — Ulica Rigutti 13 Telefon; trgovina 750-524 - stan. 52-143 Občinska uprava Devin-Nabrežina pred kočljivo izbiro glede urbanistične ureditve Sesljanskega zaliva Problem ureditve Sesljanskega zaliva je že večkrat pritegnil pozornost krajevne in širše skupnosti. Vsem je dobro znano, kako se za kulisami ostrih političnih debat in včasih tudi polemičnih izjav naravovarstvenih društev skrivajo gospodarski interesi investitorja, ki bi rad čimprej vnovčil, seveda pod najbolj ugodnimi pogoji, potencialno donosnost svojega imetja. V ta namen je sedanja lastniška družba vložila na devinsko - nabrežinsko občino osnutek načrta, po katerem lahko sklepamo, da je namen investitorja ne samo ta, da se Sesljanski zaliv spremeni v sodobno turistično naselje, ampak da se tudi tukaj dajejo možnosti za gradnjo trajnih re-zidenčnih poslopij, to se pravi, da se pod pretvezo turističnega razvoja zgradijo stanovanjski objekti. Logična utemeljitev tovrstnega predloga naj bi bila po mnenju marsikaterega gospodarstvenika neoporečnost ekonomskih računov, po katerih je razvidno, da je za lastniško družbo poseg v tem kraju donosen samo v primeru, da se nad Sesljanskim zalivom najprej zgradijo in nato prodajo po visoki tržni ceni stanovanja, tako za počitniško kot za stalno uporabo. Čeprav ni dvoma, da so taki pred- logi iz gospodarskega stališča neizpodbitni, se zlahka zavedamo, da nam postavljajo dogodki, ki se razvijajo o-krog Sesljanskega zaliva celo vrsto pomembnih vprašanj, katerim je vredno dati zadovoljive odgovore. Ne moremo torej mimo današnjih dogodkiv, ne da bi izrazili nekaj osnovnih misli to se pravi ugotovitev, načelnih postavk in sklepov, ki naj nas vodijo pri spremljanju ali pri reševanju navedenega problema. Ugotovitve Ni dvoma, da je Sesljanski zaliv pravi biser tržaške obale, ki ga je vredno ne samo ohraniti, ampak tudi ovrednotiti in olepšati. Ne preseneča torej dejstvo, da vzbuja problem urbanistične ureditve zaliva v javnosti ne samo veliko zanimanje: udob-tudi utemeljeno pričakovanje : udobnost in privlačnost v rekreacijske namene, ki ju nudi Sesljan, se zdaleč ne moreta primerjati z drugimi območji tržaške obede, katere je že zdavnaj spremenila in popačila rezidcnč-na poselitev. Iz tega sledi, da je v zmoti, kdor misli, da se lahko prepusti celotno območje zaliva privatni iniciativi. Obratno, ločiti moramo zasebno last od javne lasti tamkajšnjih površin in preprečiti, da se na kakršen koli način investitor polasti tistih površin, do uporabe katerih ima pravico celotna krajevna skupnost. Druga ugotovitev zadeva način in pomen urbanističnega načrtovanja v tem kraju. Za tako nalogo zadolženi urbanist ne sme spregledati dvoje dejstev: prvič, da se mora kakršen koli razvoj območja uskladiti z zahtevami krajinske zaščite in da je v tem smislu naloga načrtovalca izredno zahtevna; drugič, da se pri določevanju kvalitete in kvantitete predvidenih dejavnosti in struktur moramo obrniti na druge, sorodne načrte v tržaškem zalivu, ki prav tako predvidevajo nastanek novih marin, privezov in turističnih naselij. Skratka, lahko rečemo, da je problem urbanističnega u-sklajevanja obširen in da sega daleč preko ozkih občinskih mej devinsko - nabrežinske občine. Poleg urbanističnega načrtovanja lahko navedemo prav tako pomenljiv problem, ki zadeva poznejše faze u-resničevanja urbanističnih planov, to se pravi gradnjo in uporabo predvidenih objektov. Nihče nam ne mora zajamčiti, da se turistično naselje ne sprevrže, preko neopaznih sprememb prvotne namembnosti, v stanovanjsko naselje. Posledice trajne naselitve Se- sljanskega zaliva so vsem jasne, da ne bi bilo potrebno o tem niti spregovoriti. Na kratko lahko rečemo, da bi se v tem primeru politično in narodnostno ravnovesje v občini bistveno spremenilo in da bi se s tem v zvezi življenjski pogoji naših ljudi na nabrežinskih tleh dokaj poslabšali. Načelne postavke V povojni dobi smo bili večkrat priča vidnejšim ali pa bolj podtalnim gibanjem tržaškega prebivalstva iz jedra mesta na podeželje. Včasih je bilo to gibanje upravjčeno: mesto potrebuje v fazah demografske rasti nove površine, kjer naj se naselijo nastajajoča družinska jedra. Danes smo pa priča prav tako silnemu razmahu mesta, čeprav vsi dobro vemo, da njegovo prebivalstvo upada in da bo v kratkem prišlo do silovitega demografskega padca. Te ugotovitve nas zlahka privedejo do predpostavke, po kateri nam mora biti jasno, da mesto ne potrebuje nadaljnjih površin na podeželju in da morajo biti tam še obstoječe površine ohranjene v prid tamkajšnjih prebivalcev. Taki predpostavki moramo prilagoditi svojo kulturno in politično dejavnost, iz takih stališč moramo izhajati, ko govorimo Razgovor s pristojnim občinskim odbornikom Stojanom Sancinom Dolinski proračun ustreza potrebam krajanov kljub skromnemu prilivu iz državne blagajne Kot smo sporočili že včeraj, je dolinski občinski svet pred sinočnjim odobril proračun za tekoče leto. Kakšen je ta proračun? Obrnili smo se na zadolženega odbornika Stojana Sancina, ki je na tem položaju že od leta 1975, in ga najprej vprašali, katere so osnovne značilnosti proračunske listine. »To je težko reči«, je odvrnil Sancin in nadaljeval takole: »Splošna značilnost je ta, da občinska uprava letos razpolaga s precej manjšimi sredstvi kot lani. V številkah so vsote sicer večje, v resnici pa so se finančne razmere naše, kot tudi drugih občinskih uprav poslabšale, ker jim bo država prispevala samo nekaj manj kot 8 odstotkov, medtem ko inflacija znaša 12 odstotkov«. »ččmu ste dali prednost, ko ste snovali proračun?« Sancin: »Ravnali smo se tudi po lanskem proračunu in preverili, katere so najnujnejše službe, ki jih moramo zagotoviti občanom. Kot primer naj navedem problem ogrevanja šol, refekcije v otroških vrtcih in redne dobave vode prebivalstvu. Zadevni u- krepi naše uprave so že prejšnja leta dali kar dobre rezultate in tako lahko tudi za to leto zajamčimo občanom neokrnjenost teh služb tako v količinskem kot zlasti v kakovostnem smislu. To pa nam je uspelo tudi zato, kei smo se na zdajšnje težave temeljito pripravili in poskrbeli za reorganizacijo in racionalizacijo notranjih služb«. »Ali bi nekoliko razčlenila proračunske številke?« Sancin je v tem doma in nam jih je stresel kot iz rokava: »Številke kot take so zelo relativne. Proračun znaša npr. kar 14 milijard lir in pol, v resnici pa Občina ne razpolaga s tem zneskom. V proračun je treba vnesti vse vsote, za katere je Občina zaprosila, a jih potem ni prejela iz deželne blagajne ali drugih virov, če torej izvzamemo plače za občinske uslužbence — in letos bo marsikatera občinska uprava imela težave glede tega, ugotovimo, da ostane naši upravi v rokah borih 900 milijonov lir. Če upoštevamo, da pojde za ogrevanje šol 100 milijonov, za sežiganje smeti 30 milijonov, za nabavo vode 320 milijonov, za javno razsvetljavo 55, za šolsko refekcijo 50, za prevažanje šolskih otrok nadaljnjih 20 milijonov lir in tako naprej, potem je jasno, da ostane upraviteljem res prav malo denarja«. »Vloga sodobnega občinskega upravitelja se je zadnja leta v marsičem spremenila, kajne?« Sancin : »Dokler je vloga upravitelja bila v tem, da skuša najpametneje in kar se da smotrno izkoriščati sredstva iz državne blagajne, je upravljanje bilo razmeroma lahko. Sedaj pa, ko država občinam ne zagotavlja več zadostnega finančnega priliva, si mora u-pravitelj dodatna sredstva priskrbeti na lastno pest; to je mogoče edino tako, da občanom nalaga razne takse in jim za javne storitve zaračunava določene tarife. Takšna dejavnost pa je že bolj podobna podjetniškemu delu: če ima podjetje dobrega managerja, bo uspevalo, če ima pa slabega, bo nazadovalo. Občinski upravitelj mora potemtakem biti že pravi manager, saj ne sme paziti le na to, kako bo v nečem ukrepal, ampak tudi na to, da bo v občinsko blagajno privabil' čim več denarja, in to v korist celovite skupnosti«. »Ob izglasovanju proračuna ste sprejeli tudi pravilnik o oddajanju občinskih zazidljivih zemljišč občanom. Kako je s tem?« »Ukrep je v neposredni zvezi s proračunom: dejansko smo določili, kakšna mora biti okvirna cena za prodajo občinskih zemljišč krajevnemu prebivalstvu«. Okrog tega problema se je v določenih krogih razvila nekakšna šušljajoča polemika, njeni okviri p>a so megleni. Kaj meni o tem odbornik Sancin? »Ničesar točnega ne vem. Znano mi je, da se širijo take in take govorice, toda v občinskem svetu si nihče ni upal z besedo na dan, le namigovanj je bilo nekaj. Če ima kdo kaj utemeljenega povedati, naj to pove.« Stojan Sancin ne vrši le dolžnosti proračunskega odbornika, ampak skrbi tudi še za šolski resor, za vprašanja javne higiene (kanalizacija) in probleme v zvezi z občinskim vodovodom. Manjše občine imajo enake obveznosti kakor velike, toda osebja imajo manj, zato je preč tudi posamezni odbornik bolj obremenjen. Drago Gašperlin o urbanistični ureditvi našega teritorija predvsem takrat, ko postaja leta posebno privlačen za interese večinskega naroda. Dalje se moramo zavedati, da je problem, s katerim se soočamo, to se pravi turistični razvoj Sesljana, docela pogojen od razpoložljivosti javnih sredstev. Investitor se gotovo ne bo lotil dela, če mu višji upravni organi, kot so dežela in drugi, ne bi brezpogojni nudili ustrezne finančne podpore. Državljan p>a ima pravico zahtevati, ko se uporabljajo javna sredstva v kakršne koli namene, da se istočasno pove, kakšne naj bodo koristi, ki jih bodo občani uživali, saj gre za denar, za katerega je prispevala celotna javnost. Brezpogojna podpora spreda torej pod tiste naspjrejemljive oblike delovanja javnih ustanov, katerim se moramo odločno zoperstaviti. Sklepne misli Vsem je jasno, katera bi bila naj-neprijetnejša rešitev urbanističnih problemov Sesljanskega zaliva. Ko bi bili sprejeti predlogi lastniške dru-šbe, ko bi se investitor s premočjo javne finančne predprere prelastil celotnega območja in ga spremenil v trajno intenzivno izkoriščeno stanovanjsko naselje, bi to premenilo največjo odpreved in najnevarnejšo žrtev, ki smo jo kdaj koli zamejski Slovenci doživeli v povojnem obdobju. Prav tako je vsem jasno, katera je najprepričljivejša rešitev. Ko bi krajevna uprava določi’a recimo preko razpisa javnega natečaja, ustrezno prostorsko ureditev kraja in ko bi se z u-stanovitvijo mešane lastniške družbe, v katero bi stopili krajevna in deželna uprava, preprečilo, da se upreraba turističnih struktur sprevrže v stalne rezidenčne namene, bi taka rešitev zadovoljila ne samo slovensko javnost, ampak tudi širše kroge vseh resničnih in dozdevnih uporabnikov zaliva. Problem ne obstaja torej v tem, da se sprašujemo, kaj hočemo, ampak da si razjasnimo, kako lahko pridemo do naših ciljev, to se pravi, da iznajdemo način, da bo zahtevam investitorja vsaj delamo zadoščeno in eia ne bo pretrebno, da se zaradi tega čemur koli odprevedujemo. Rešitev sedanjega sprernega stanja je možna samo v primeru, da se za projekt ureditve zaliva nakažejo izredna finančna sredstva in da se za uresničitev urbanističnih predvidevanj zadolžita tako zasebnik kot javna uprava. Naj torej Občina Devin - Nabrežina sproži problem, da se o tem debatira v javnosti. Gorska skupnost naj spreta-lja in koordinira razpravo ter naj iz razprave izluščene predloge posreduje višjim organom. Dežečna uprava naj določi potrebna tehnična in finančna sredstva. > Neprijetno bi bilo, da se ne bi nas upravni organi preslužili vseh možnin demokratičnih inštrumentov prostor skega urejanja, boleče bi bilo, ko 0 v bližnji prihodnjosti opazili, da n zelenih površinah sesjanskega zaliv ne rastejo več gobe, temveč železobe tonski nebotičniki. NABREŽINA 145 - TEL. 200181 & ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 KRZNA — JOPE — NAŠITKI PELLICCERIA CERVO Trst, Drev. XX. septembra 16 Telefon: 796-301 PELLICCERIA ALBERTI Ulica delle Torri 2 Priporočeni trgovini za vaše nakupe. Na vzhodnem Krasu Danes referendum za mir Na vzhodnem Krasu bodo danes, 19.2., izvedli samoupravni referendum za mir in za razorožitev, ki bo preteka! na prehudo vseh organizacij Trebč, Gropade, Padrič in Bazovice. Volišča bodo v Trebčah (Ljudski dom), na Padričah (Gozdna zadruga), v Gropadi (hišna številka 74, pri Walter ju) in v Bazovici (Bazoviški dom). Volilci bodo lahko oddali svoje glasovnice, ki so jih prejeli na dom, med 10. in 15. uro. Kdor ni dobil glasovnice na dom se danes lahko neposredno zglasi na zgoraj omenjenih voliščih. Samoupravni referendum prireja enotni odbor za mir in za razorožitev vasi vzhodnega Krasa, pobuda pa predstavlja zelo prememben prispevek pri splošnih prizadevanjih za uveljavitev miru in sožitja med narodi. Poleg dveh vprašanj, ki od blizu zadevata namestitev evroraket v Comisu, so na vzhodnem Krasu dodali še vprašanje: Si za to, da se odpravi vse jedrsko orožje na Vzhodu in na Zahodu? Referendum za mir bodo v prihodnjih dneh izvedli tudi drugod p» tržaški prekrajini. Od javnih uprav je prehudo doslej uradno podprla le dolinska občina, kjer bo referendum potekal prihodnjo nedeljo. Seja glavne skupščine KGZ V dvorani občinskega sveta v Nabrežini se bo 27. t.m. ob 18.30 sesta- la glavna skupščina Kraške gorske skupnosti. Na dnevnem redu je poleg drugih točk, tudi odobritev proračuna za finančno leto 1984 ter večletnega proračuna in načrtnega poročila proračuna 1984-1986, govor pa bo tudi o vprašanjih v zvezi z gradnjo avtocestnih povezav v tržaški pokrajini. Avtoprevozniške tarife narasle za 12 od sto Avtoprevozniki so z nedavno večdnevno vsedržavno stavko le dosegli, kar so hoteli, to je 12-odstotno previšanje obveznih tarif za njihove storitve. Kot znano, je navitje tarif minister za prevoze Signorile odobril že pred časom, ni pa bilo izvedeno, ker je skupina predjetnikov v Laciju vložila pn deželnem upravnem razsodišču (TÀR) priziv proti predražitvi ; no, podjetniki so sedaj priziv umaknili in nove tarife so že v veljavi, to pa retroaktivno, se pravi od 1. januarja letos. Avtoprevozniki, med katerimi je v naših krajih tudi kakšen Slovenec, čakajo sedaj še na druge ministrske odloke, ki naj rešijo najnujnejše probleme, s katerimi se ta delovni stan ubada. • V soboto, 25. aprila, zapade rok za vplačilo prispevkov za socialno zavarovanje INPS na račun letošnjega januarja. Pregljev Plebanus Joannes na Radiu Trst A Ob Pregljevi stoletnici je tržaška radijska postaja uvrstila v spored sateljevo delo Plebanus Joannes. Ivan Pregelj je bil na začetku let najbolj ploden, zanimiv, nemalokrat presenetljiv in za nekatere tudi i f ^ t-tri iiujuuij piuuvu, cununiu, /ttrmut-u/w fji uzeuvujiu m cu /tcivut-ci o i -pvO burljiv pisatelj. V obsežni povesti Plebanus Joannes, ki je gotovo Prf^s[0. najbolj značilno delo — po mnenju nekaterih kritikov pa eno najboljših venskih proznih del sploh — je osrednja ’oseba zgodovinska podoba, r sančni tip, vikar Joannes Potrebujež, ki se skuša otresti telesnega se rešiti v doživetje neke vesoljne duhovnosti. Povest je izraz ptsaleOe’ _ osebnega odpora proti zgodovinski resničnosti nasilno ustoličenega vers reda. Delo je za radio dramatizirala v 7 nadaljevanjih Zora Tavčar, K skušala ostati čimbolj zvesta pisateljevemu besednemu sporočilu. Za r je poskrbel Jože Babič, v naslovni vlogi nastopa Vladimir Jurc, poleg pa Glavko Turk, Matejka Maver, Tone Gogala, Drago Gorup, Maja Lap Ivan Buzečan, Adrijan Rustja, Alojz Milič in drugi. Izvirno glasbo je pripravila komorna skupina Gallus Consort, Peserngredu jaronike je podala Bogdana Herman. Povest Plebanus Joannes je na sj,.tnan trikrat tedensko: ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 14.10 v rubriki K v nadaljevanjih. Prvi del je tako na sporedu jutri ob 14.10. Sestanek v Boljuncu o občinski kanalizaciji ^ Uprava občine Dolina je izdelala splošni načrt za izgradnjo celotne^^ činske kanalizacije. Na predlagi tega načrta, je nato izdelala izvršilni jz. za kanalizacijo v Boljuncu, kjer se bodo v prihodnjih dneh začela d 'va5i bira je predla na Bol junec, kjer je položaj najtežji. Tu se na eni' str ^gj del odplak izteka v večji del leta suho strugo Klinšce pred Jamo, n strani pa v prav tako večji del leta suhi pretok pri tovarni GMT. p^ta Sedanji načrt predvideva izgradnjo dveh glavnih kolektorjev, Či" spieljala večji del odplak iz Boljunca do mosta čez Klinšco, v zac stilno napravo. . gjaVneža Trenutno je v teku prestopek za pridobitev sredstev za zgradnjo b kolektorja za Dolino in za spodnji del Mačkolj. 0bčin- Občinska uprava priredi, v torek, 21. februarja t. L, ob skem gledališču F. Prešeren v Boljuncu, informativni sestanek z j^nila-da seznani javnost o navedenih delih in da nudi vsa pretrebna Občinska uprava vabi na sestanek vse občane. • Raztresene avtomobiliste opozarjamo, naj nikar ne prezabijo plafiati za takse na vozniško dovoljenje. V trafiki naj brž kupijo ustrezni ko ^esto vozniško dovoljenje tipa B stane 15.000 lir, ga prilepijo na zadevii ^yeno v knjižici, čezenj pa zapidšejo datum. Rok za vpjlačilo takse zaprede nep sredo, 29. februarja. Občinski svet odobril dokument o gospodarstvu Tržaški občinski svet je na petkovi seji, posvečeni predstavitvi proračuna za leto 1984, odobril tudi resolucija o problemih tržaškega gospodariva, ki jo je pripravil občinski odbor na osnovi zaključkov razprave na Prejšnji občinski seji. Resolucija izhaja iz ugotovitve, da bi Trst v nekaj desetletjih utegnil zdrkniti, ko bi sedanji trend nadaljeval, na bo-. “ 100 tisoč prebivalcev, prav zato je treba mestu omogočiti, da opravlja svojo mednarodno povezovalno funkcijo. Resolucija v tej zvezi obvezuje občinski odbor, da sproži ustrezne korake pri vladi — na primer v zvezi z vprašanjem prisotnosti industrije z državno udeležbo — izraža pa tudi željo, da bi začela končno delo-yati delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki vlade, krajevnih ustanov, sindikatov in delodajalcev in ki naj preveri vse možnosti izhoda iz krize. Za resolucijo so glasovale vse stranke razen KPI in svetovalca Tržaškega Kihanja Parovela. Tako komunisti kot rarovcl so se vzdržali glasovanja, ker večina ni sprejela njihovih popravkov, arovel je med drugim predlagal, naj * v resoluciji vzeli na znanje pripravljenost, ki jo je izrekel minister Andreotti, da se obnovijo pogajanja o nekaterih spornih točkah gospodar-, ,®Sa dela Osima, česar pa niso ho-tc" Predstavniki večina niti slišati. Praznovanje dneva slovenske kulture je letos zelo občuteno med ljudmi Prav gotovo ni bilo že dolgo pri nas toliko in tako dobro uspelih Prešernovih proslav, kot letos. Tu so se izkazala ne samo društva, šole in druge organizacije, tu so dali svoj delež tudi ljudje sami, ki so vse prireditve polnoštevilno obiskali in ki so pokazali tudi svoje zadovoljstvo nad izbiro programov, ki niso potekali tokrat po že ustaljenem modelu, temveč so bili povsod drugačni, bolj pestri, bolj izvirni. Po več kot desetih letih so ponovno obudili Prešernovo proslavo v kulturnem društvu »Valentin Vodnik«, ki je bila v petek zvečer v Dolini, Nastop otrok iz Silvana na proslavi v Devinu Dramska skupina iz Povirja danes na Opčinah V Prosvetnem domu na Opčinah bo danes ob 16.30 spet v gosteh dram-_ J} ;SuP'n? KUL) »Franc Žiberna« iz Povirja pri Sežani, ki je v obdobju on jih petih let pod mentorstvom gledališkega umetnika Aleksija Pregarca •"erasla začetniško fazo amaterskega igranja in se predstavlja to pot z v<> uspelo igro, z Moličrovo najboljšo farso »Zdravnik po sili«. Po Sofoklejevi »Antigoni«, ki je na Opčinah žela nedeljivo priznanje Po lanskoletni mladinski igri »Hodi de Bodi« je upati, da bodo tokrat uspešnejše predstavil Molièrovega »Zdravnika za zaljubljene in zdrave«, ; K; ,s skupnim naslovom obeh tekstov. Scena je delo scenografa Demetri-eJa> kostume je zasnovala letošnja prešemova nagrajenka Marija Vi-aau- izbor glasbe Miloš Pahor. Za enakopravnost umsko in telesno bolnih tete Včeraj opoldne se je v konferenčni dvorani tržaške ekonomske fakul-Jtj? zaključil tridnevni seminar o pravnem položaju umsko bolnih in pri-aetih, ki so ga priredili Pravni inštitut omenjene fakultete. Oddelek za ref« ° zdrav->e Pri Krajevni zdravstveni enoti ter študijski center »Država orm«. Na sporedu je bila razprava o zakonskem osnutku, ki predvideva tek jf-v P°scbne kazenske zakonodaje za umsko bolne in prizadete. Osnu-s k t ' JC bU ,v*ožen v senatu 29. septembra lani, včlenjuje vrsto določil, nr.„,aterimi naj bi bila v duhu psihiatrične reforme priznana enakoprav-st umsko in telesno bolnih. Finančni problemi zdravstvene oskrbe v v?HŽe,ni obborn*k za higieno in zdravstvo RenzuUi se je včeraj sestal je _ 'P1?.s predsedniki in upravniki krajevnih zdravstvenih enot Furlani-enote ubjske krajine. Obravnavali so finančna vprašanja, s katerimi se ke. FinP°?adajo še zlast.i po zaostritvi restriktivne vladne finančne politi-za Zf]t.nann Sjc ko sta bili drugi dve osebi, Tržiča ter .Romeo Sbroglio iz lz Trsta r^4 Cetili Luciano Toncheha Povedanih L^eni, da sta pri teh prevala. hazardnih igrah sodelo-VSa Riniu °5garazacija ima svoj sedež v kaPilamn°J0 mpežo P3 je razpredla hedovoiin- P0 vsej Italiji. Denar od Po poštn i!1 st"av se je stekal v Rim Pa so » “. nakazilih, posredovalci držali s P|? posameznih stavah pri-Primern odstotkov igrane vsote, v Pa 10 odstotiafa^eT0 disciplino bi izbrala za *\rlV? ^Pskega smučanja?« »Vsekakor slalom.« »Zofcaj?« naiw-, ** najlepša, ker jo je na TV ssrna^* gledati in ker jo gojim tudi bn^v°i dosedanji največji uspeh je šavnpj, prvo mesto na lanskem dr-nov « m Prvenstvu smučarjev mešča- 9a vadbo moškega in ženske- J anja tok razloček?« n0 vaH-tUdi J92 kot tekmovalka ved enako ur\S*mPai s fanti in to povsem »P« . oni « »DaZn°' - ^a0°nijeuo?« njo.« ’ ve<-krat sem že tekmovala z »JeUlo d6kle je t0?« čudim c 23Prta, ni družabna. Prav no, saj *?3 je osvojila zlato kolaj-kih v,;.,1' bistvu ni nikoli dosegla ka-»Bo< JSlh rezultatov.« ^r*2ujqv m°^em slalomu navijala za »Kafc-3 vsekakor.« v tv.delež zavzema smučanje »ZekT? 2?uljenjU?« °Uk. Po maturi bom šla na ISEF in se usmerila v poklicno smučarsko življenje. Rada bi učila smučati mladino.« »Ali imaš v svojem okolju razumevanje za svoje udejstvovanje?« »Doma veliko, v šoli pa bolj malo.« »Ali obžaluješ te napore in izgub Ijeni čas mladosti, ki si ga vložila v to dejavnost?« »Ne, če bi izbrala še enkrat, bi izbrala enako!« Danes vprašanj našim bralcem ne bomo zastavljali več, saj bi nam nanje ne mogli pravočasno odgovoriti, glede na to, da naš časnik jutri ne izide, igre se pa zaključijo prav jutri. Danes objavljamo le lestvico, kot je videti po predzadnjem kolu: 1. Može 20, 2. Grgič in Košuta 19,5, 4. Skupek 18,5, 5. Gerdol in Oblak 17.5, 7. Milič 16,5, 8. Čuk 15, 9. Vitez in Križman 13, 11. Pertot in Piccini 12.5, 13. Tence in Blažon 12, 15. Grizo-nič 11, 16. Mcrmolja 8, 17. Jančar 7, 18. Finžgar 5,5, 19. Kofol 3, 20. Gregorič 2,5 in 21. Starec 2. Kakšna bo lestvica po zadnjem kolu pa bo v glavnem odločal - Križaj. Specializirana športna trgovina _ SEM - SURE - TEmS W,ca Dragotin Kette 2 - Tel. (040) 226515 - Bazovica - Trst Bolj kot hiše prodajamo \ storitve. K«!* Prodajamo hiše, predvsem pa nudimo naše storitve. Našim klientom pomagamo pri vseh fazah nakupa in prodaje: od poštene ocenitve hiše in urejanja uradnih aktov do pridobitve posojila. To so bistvene storitve, ki jih lahko zagotovijo samo ljudje z velikimi izkušnjami. Obrnite se na agencijo Domus, kadar potrebujete popolne storitve. EDINI SEDEŽ: TRST — GALLERIA TERGESTEO TEL 69210 - 61763 stran 10 olimpijski primorski dnevnik 19- februarja IX Športnice cesto poleti zamenjajo panogo Smučarke m drsalke tudi odlične kolesarke TAKO PO TV Kot pri glasbeni vzgoji, kjer študirajo poleg glavnega še stranski instrument, se tudi športniki ne ukvarjajo zgolj z eno panogo, pač pa si izberejo še postransko, ki je v največ primerih povsem različna od glavne. Toda v največ primerih postranska ostane v glavnem le hobby na stopnji netekmovalnega udejstvovanja. In vendar ne manjka izjem, še predvsem v zimskih športih. Vse večje število zimskih športnikov zamenja v poletnih mesecih smuči, drsalke, sanke ali bob s kolesom. Zakaj prav kolo, ni znano. Prav kolo pa je bilo v žarišču polemik v italijanskem taboru. To je bilo tudi pričakovati, ko je odbor za teke črtal s seznama MARIO CANINS, ki je sicep doma iz Ampezzo, vendar živi že več let z možem Paolom Bo-naldijem v Corvari. Maria Canins ima sicer že 35 let, vendar je brez dvoma najboljša tekačica. Na lanskem državnem prvenstvu je osvojila vse tri naslove (5, 10 in 20 km), na »Marcialongi« pa je bila prva v ženski konkurenci in 45. na skupni lestvici, kar pomeni, da je pustila za sabo preko 3.950 moških. Njen mož je smučarski učitelj Pred meseci je pisala smučarski zvezi, da se zaradi družinskih obveznosti ne bo mogla udeleževati skupnih priprav, vendar je obljubila, da bo nadaljevala s treningi pod mo ževim vodstvom. Mož je zahteval za delo hcmorar, ki pa mu ga zveza ni hotela priznati. Spor se je končal s črtanjem tekačice s seznama olimpijskih kandidatov. Maria Canins pa ni le odlična smučarka - tekačica, pač pa izredno solidna kolesarka, Na zadnjih dveh svetovnih prvenstvih v cestni disciplini je bila namreč enkrat druga, enkrat pa tretja. Še več je primerov odličnih kolesark v drsalnem športu. Pred štirimi leti je v Lake Placidu sicer ostala bolj v senci BETT HEIDEN, čeprav je bila na 150 m tretja. O njej mediji javnega obveščanja niso toliko pisali in govorili, ker je bil v o-spredju njen brat Eric Heiden, absolutni protagonist moškega hitrostnega drsanja. Bett pa se je bratu — družina- Heiden je slovenskega porekla po babici — oddolžila z naslovi v kolesarstvu. Klasično smučanje (Igman) ob 8.00 50 km moški Hokej (Zetra) ob 10.00 Kanada - Švedska Alpsko smučanje (Bjelašnica) ob 10.30 Slalom moški Višek vsekakor predstavlja Američanka SHEILA YOUNG, ki je točno programirala svoje življenje vse do olimpijskih iger v Innsbrucku. V neparnih letih se je ukvarjala zgolj s kolesarstvom in zbirala svetovne naslove v hitrostni vožnji, v parnih pa svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah v hitrostnem drsanju. Tudi v tem je bila najboljša na svetu. Svojo kariero je končala v Innsbrucku z zlato kolajno na 50 m in srebrno na 1500 m. Po zmagoslavju je izjavila, da je tudi za prihodnja leta točno planirala svoje življenje: »Poročila se bom in imela kopico o-trok, vsako drugo leto«. Kaj je na povseirr planirano zakonsko življenje dejal njen zaročenec in kasnejši mož ni znano. SAŠA RUDOLF Hokej (Zetra) ob 13.30 SZ - ČSSR Umetnostno drsanje (Zetra) ob 18.00 . Ekshibicija Zaključek iger (Zetra) ob 20.00 TRIESTE AUTO najboljši HI-FI brezplačna montaža Ul. Geppa 12/a TRST Tel.: 69358 Dober sprejem vam želi Danes ITALIJANSKA TELEVIZIJA Drugi kanal 10.20 Bjelašnica : moški slalom - 1. tek 12.20 Bjelašnica: moški slalom - 2. tek 16.00 Blitz sport: olimpijski pregled JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 10.15 Bjelašnica : slalom za moške - 12.15 Bjelašnica: slalom za moške -13.30 Zetra: hokej SZ - ČSSR 19.55 Zetra: zaključek XIV. zimskih olimpijskih iger Oddajnik II. mreže 7.55 Veliko polje: smučarski tek na 50 km 11.30 Zetra: hokej Švedska - Kanada 17.55 Zetra: umetnostno drsanje - zaključna revija Koper 10.25 Bjelašnica: slalom za moške - 13.30 Zetra: hokej SZ - ČSSR 17.00 Veliko polje: tek na 50 km 17.55 Zetra: umetnostno drsanje 19.50 Zetra: svečani zaključek ZOI 21.00 Bjelašnica: slalom moški 22.00 Zetra: hokej SZ - ČSSR »Slano« striženje »Uradna kozmetična služba« ZOI ima na razpolago celo potujoči salon za lepotičenje. Vanj zahajajo tudi moški na striženje las. Tarifa je 60 dolarjev za tujce, 300 ND pa za Jugoslovane. »Uradno« striženje velja gotovo več kot kolajna. Coca Cola v Moricehanu V najbolj priznanem sarajevskem lokalu Moricehanu pred dnevi, ni bila prosta niti ena miza. Večino so zasedli funkcionarji in gostje Coca Cole, toda na njihovih mizah so bile le steklenice žilavke, postupa iu dingača, na koncu, po turški kavi, pa slivovke in lozovače. 3A sport C.so del Popolo 45 — T R Ž I Č — Tel. 0481/40195 ŠPORT — REKREACIJA — RIBOLOV posebna ponudba smuči z vezmi od 95.000 lir dalje Kosmina Sergij Barvni TV SPREJEMNIKI — vse, kar najboljšega nudi nemška In Italijanska tehnika ITT SCHAUB-LORENZ, TELEFUNKEN, PHILIPS. REX NABREŽINA CENTER Telefon 200123 Spored 14. ZOI Danes HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH VSE BANČNE USLUGE MENJALNICA HRANILNE VLOGE NA KNJIŽICE IN TEKOČE RAČUNE POSOJILA VSEH VRST SPECIALIZIRANA POSOJILA PO ZNIŽANI OBRESTNI MERI: OBRTNIŠKA KMEČKA TRGOVSKA MALOINDUSTRIJSKA LJUDSKE GRADNJE OPČINE Bazoviška cesta št. 2 Tel. 211-120 — 212-494 URNIK: 8.30 - 12.30 in 14.00 - 15.30; ob sobotah zaprto ob nedeljah od 10. do 12. ure izredna promocijska prodaja v Trstu NAJBOLJŠA KVALITETA PO NAJUGODNEJŠIH CENAH V DEŽELI ! ZAKAJ? ZATO, KER Tl SAMO ŽE NEKAJ GENERACIJ NUDI NAJBOLJŠE USLUGE NEKATERI PRIMERI IZ NAŠIH TRGOVIN: V ULICI CARDUCCI 20 Servis Iz porcelana »Eschenbach« 41 kosov za 12 oseb, dekoracije pod glazuro Servis za kavo, 15 kosov za 12 oseb Servis za čaj, 15 kosov za 12 oseb Servis za kavo iz porcelana, 7 kosov 21 kosov Iz porcelana za 6 oseb 6 kozarcev iz kristala »Boemia« z rumenim robom za vodo ali vino ali »flute« 6 belih skodelic za kavo Iz porcelana 6 skodelic za kavo, dekoracije pod glazuro SERVIS 41 KOSOV, ROČNA DEKORACIJA, ZA 12 OSEB Originalni lonec na pritisk LAGOSTINA od 5 I Originalna kozica LAGOSTINA 3,75 I od 149.900 lir dalje od 61.800 lir » od 72.800 lir » od 15.000 lir » od 47.000 lir » od 18.000 lir » od 13.800 lir » od 17.400 lir » od 199.000 lir » od 54.000 Mr » od 44.700 lir » V ULICI VIDALI 9 Prenosni barvni TV sprejemniki METZ, GRUNDIG, PHILIPS, TELEFUNKEN Novi modeli barvnih TV sprejemnikov 22" z daljinskim upravljanjem Pralni stroji CANDY, REX, INDESIT, IGNIS, SAN GIORGIO, RIBER od 480.000 lir dalje od 720.000 lir od 275.000 lir Hladilniki IGNIS, REX, INDESIT, CANDY od 183.000 lir Hladilniki z ločenim zmrzovolnlkom od 330.000 lir Bell štedilniki IGNIS, CANDY, INDESIT, LOFRA od 163.000 lir Štedilniki Iz nerjavečega jekla od 330.000 tir V ULICI MADONNINA 5 Kristalna ogledala za kopalnice Kompletna oprema za kopalnico iz čistega kristala Armature za kopalne kadi Armature za umivalnike Plinske peči Bojler «Rheem Radi» 12 I Bojler «Rheem Radi» 50 I s stekleno oblogo Omarice za kopalnice Kuhinjsko pomivalno korito 80 cm, nerjaveče jeklo 18/10, komplet z omarico Iz formlke od 49.900 lir dalje od 129.000 Ur od 49.000 lir od 25.900 lir od 125.000 lir od 59.500 Ur od 93.300 Ur od 82.600 lir od 139.000 Ur radia telerisi j a Nedelja, 19. februarja Ponedeljek, 20. februarja ITALIJANSKA TELEVIZIJA ITALIJANSKA Prvi kanal 10.00 Risanke 10.10 Disneyland : 25. obletnica 11.55 Sledovi časa 12.15 Zelena linija 13.00 Dnevnik ob 13. uri 13.30 Dnevnik 1 - Vesti 14.00 - 19.50 Domenica in ... Vodi Pippo Baudo 14.20 Športne zanimivosti 15.00 Discoring 15.45 športne vesti 18.30 90. minuta 20.00 Dnevnik 1 20.30 La Bella Otero - po romanu Massima Grillandija 21.45 Dnevnik 1 21.55 športna nedelja 23.20 Dnevnik 1 - zadnje vesti vremenske razmere Drugi kanal 10.00 Veliki izvajalci: pianist Nikita Magaloff 10.20 ZOI - moški slalom 1. tek 11-40 Tednik o zdravju in estetiki 12.20 ZOI - Slalom za moške, 2. tek 13.00 Dnevnik 2 ob 13. uri 13.30 - 19.45 Blitz - spektakel, šport 16.00 ZOI - tekme dneva 18.50 Dnevnik 2 - gol flash TELEVIZIJA 19.00 Italijansko nogometno prvenstvo 19.50 Dnevnik 2 20.00 Dnevnik 2 - Domenica sprint 20.30 Ci pensiamo lunedì - spektakel 21.50 Hill Street giorno e notte - TV film 22.40 Dnevnik 2 - večerne vesti 22.50 Dnevnik 2 - Trentatrč - tednik o medicini 23.20 Šola in vzgoja 23.50 Dnevnik 2 - zadnje vesti Tretji kanal 10.45 Ancona : Odbojka Gradi Ancona - Libertas Calta-girone 11.30 Varese - lahka atletika 12.15 Disco sprint 14.10 - 17.20 Neposredni šport 17.20 II padrone del mondo - film Igrajo: Vincent Priče, Charles Bronson, Henry Hull 19.00 Dnevnik 3 19.20 Deželni šport 19.40 Concertone 20.30 Domenica gol 21.30 La frontiera quotidiana 22.05 Dnevnik 3 22.30 Nogometno prvenstvo A lige 23.15 Jazz klub Prvi kanal 12.00 DNEVNIK 1 - Kratke vesti 12.05 Halo... Raffaella? 13.30 DNEVNIK 1 14.00 Halo... Raffaella? - zadnji poziv 14.05 II mondo di Quark znanstvena oddaja 15.00 Posebna oddaja iz parlamenta 15.30 Šolska vzgoja 16.00 SecKt Valley - 3. epizoda 16.30 Športne vesti 17.00 DNEVNIK 1 - Kratke vesti 17.05 Problemi gospoda Rossija 18.00 Osmi dan - kulturne aktualnosti 18.30 II giovane dottor Kildare 19.00 Italia sera 19.40 Almanah in Vremenske razmere 20.00 DNEVNIK 1 20.30 Un dollaro d’onore - film Nastopajo: John Wayne, Dean Martin, Angie Dickinson 22.45 DNEVNIK 1 23.00 Posebna oddaja Dnevnika 1 23.55 DNEVNIK 1 Drugi kanal 12.00 Che fai mongi? - odd. o prehrani 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 I re della collina - TV film 14.20 Tandem - prvi del oddaje 14.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti 14.35 Tandem - drugi del oddaje 16.30 Šolska vzgoja 17.00 II western di ieri e di oggi TV film 17.30 DNEVNIK 2 - Kratke vesti 17.35 Vediamoci sul due 18.15 Programi pristopanja 18.30 DNEVNIK 2 - Športne vesti 18.40 Cuore e batticuore - TV film 19.45 DNEVNIK 2 - Vesti 20.30 DNEVNIK 2 - Dogodki tedna 21.25 Le sconfitte di un vincitore Winston Churchill 1928-1939 La difesa dell'Impero TV nadaljevanka 22.35 DNEVNIK 2 - Nocoj 22.45 Sereno variabile 24.00 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Tretji kanal 14.40 ZOI - hokej 16.00 Italijansko nogometno prvenstvo A lige 18.25 Glasbena oddaja 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Deželne športne vesti 20.30 Lo spettacolo più grande Dentro la pubblicità - 3. del 21.30 DNEVNIK 3 22.10 Ponedeljskov proces 23.15 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.45 Poročila 8.50 živ žav - otroška matineja 9-35 Modro poletje - mladinska nanizanka 10.05 Propagandna oddaja 10.15 ZOI: Bjelašnica - Slalom za moške - 1. tek 11-30 625 Oddaja za stik z gledalci ji.50 Domači ansambli : Štirje kovači 2.10 Propagandna oddaja £■15 ZOI: Slalom za moške - 2. tek 13-30 ZOI: Hokej ALBI 16.00 Poročila 16-05 Dogodivščine psa Gora - japonski film 19 10 " ameriški film te 1 o or in radio nocoj Zrno do zrna Dnevnik io o bremenske razmere •25 Propagandna oddaja ■65 Zaključek XIV. olimpijskih igei . - prenos ^5 Šoferja - nadaljevanka 2Ide te10 tedna l-45 Poročila Zagreb 9.55 Poročila 10.15 ZOI 84 - Slalom za moške -1. tek 11.30 Glasbena oddaja 12.15 ZOI Bjelašnica - slalom za moške - 2. tek 13.30 Zetra: Hokej - finale 15.45 Nedeljsko popoldne 17.45 Velika tatvina - ameriški film 18.55 Pred festivalom animiranega filma Zagreb 84 19.30 Dnevnik 19.55 Zaključek XIV. olimpijskih iger -prenos 20.35 Šoferja - nadaljevanka 21.30 Dokumentarna reportaža 22.00 Dnevnik Koper 10.25 ZOI Sarajevo: Slalom moški 13.30 ZOI Sarajevo: Hokej - finale 15.50 Glasbena oddaja 16.20 Lucy in njeni - serijski film 17.00 ZOI Sarajevo: Tek 50 km moški 17.55 ZOI Sarajevo: Umetnostno drsanje - olimpijska revija 19.55 ZOI Sarajevo: Svečani zaključek 21.00 ZOI Sarajevo: Slalom moški 22.00 ZOI Sarajevo: Hokej - finale Ljubljana 8.50 in 10.35 TV v šoli 17.00 Poročila 17.05 Meseček, otroška serija 17.35 Podravski obzornik 18.00 Sklepni olimpijski pregled 19.15 Risanka 19.20 Cik-Cak 19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zma 19.30 DNEVNIK 19.55 Vremenske razmere 20.00 R. Duncan: Dva na izbiro drama 20.55 Spoznano, neznano 21.55 DNEVNIK Zagreb 16.10 Videostrani 16.20 Poročila 16.25 Prehodna postaja 16.40 Ilustrirane zgodbe 16.55 TV koledar 17.00 Kronika občine Varaždin 17.25 Zdravo mladi 18.00 Sklepni olimpijski pregled 19.30 DNEVNIK 20.00 Razkolnikov iz študentskega ser-vija - drama 21.20 Izbrani trenutek 21.25 Meridiani, zunanje politična odd. 21.55 En avtor, en film 22.10 DNEVNIK Koper 14.00 in 16.30 Odprta meja V današnji ODPRTI MEJI bodo tudi naslednji prispevki : GORICA — Občni zbor Sveta slovenskih organizacij DOLINA — Občinski proračun in predstavitev proračuna za tržaško občino ZGONIK — Odobritev občinskega proračuna GORICA — Zakonski osnutek Sloven- siki» sk n i> il ovti GORICA — 20-letnica goriških stavtov ter ŠPORTNI PREGLED 17.00 TV D - Novice 17.05 TV šola 17.30 Film - ponovitev 19.00 Risanke 19.30 TV D - Vse danes 19.50 Deset minut glasbe 20.00 človek in zemlja - dok. oddaja 20.30 Veliki detektiv - serijski film 21.20 TV D - Nocoj 21.30 Jazz na ekranu 22.00 Nočni film ZASEBNE POSTAJE ZASEBNE POSTAJE CANALE 5 8- 30 Enos - TV film ia ._ Ralphsupermaxieroe - TV film 12 Sport li no Sport - ameriški nogomet 14 on Superclassifica show •60 Un affare di cuore - filmska 16 on {«»medija ,uu De avventure di Tom Sawyer -film te Ancibaldo - TV film 20 ^ Love Boat - TV film 6 Alla conquista del West - TV 22,, fUm te Flamingo Road - TV film 6 Entrate senza bussare - filmska i , *°medija 6 II canale della morte - film RETEQUATTRO 9 k Bisanke 9- 40 v r'e buffe in TV - risanke 10.3o x Uom° ragno - risanke U 30 ~)Port - rubrika o boksu A tutto gas - kronike in zanimi- 12.00 6°Sti motorjev 13.00 r.por*: " nogomet - ponovitev ascianation : Speciale ballo - z 16 2n rVauriziom Costanzom 17.20 ptekl roam ugni, pupe e marinai - filmska komedija grata: Ugo Tognazzi in Gloria 19 30 naul 20.25 m Hlstero di Jillian - TV film tirletto di mezzanotte - film 'grata Doris Day in Rex Har-22 in £Son TV film ,, ^LIA 1 io'15 jeSti* !» si™* «32 16.00 Charlie Brown - risanke 16.30 La fuga di Logan - TV film 18.00 Magnum - TV film 19.00 Supercar - TV film 20.00 I puffi - risanke 20.25 Beauty Center Special - variete 22.00 Giovannona coscialunga disonorata con onore - filmska komedija - Edwige Fenech in Pippo Franco 24.00 L’attimo della violenza - film -Lesile Caron TELEPADOVA 12.00 Risanke 13.00 Catch - svetovno prvenstvo 15.00 Doc Eliot - TV film 16.00 11 cacciatore - TV film 17.00 Medicai Center - TV film 18.00 - 19.30 Risanke 19.30 Doc Eliot - TV film 20.20 Signore di Ballantrey - nadaljevanka 22.00 Film 23.30 Medicai Center TV film 0.30 Ellery Queen - TV film TRIVENETA 8.30 Cowboy in Africa - TV film 9.30 La baia di Ritter - TV film 12.40 Sport e brivido - dokumentarec 13.00 The Bold Ones - TV film 14.00 La baia di Ritter - TV film 14.30 Asta di tappeti 20.30 II ladro della Gioconda - film 22.00 Tuttomotori 23.00 Film 1.10 Film TELEFRIULI 10.30 Regione verde 11.00 Si o no 13.00 Un vero sceriffo - TV film 14.00 Fogolar 19.20 Friuli sport 20.30 II cammino delle stelle - film 22.15 Ciò Èva, dall’Italia con amore 23.30 L’uomo che doveva uccidere il suo assassino - film CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 9.00 Una vita da vivere - TV roman 10.30 Alice - TV film 11.40 Help! - glasbena igra 12.15 Bis - nagradno tekmovanje 12.45 II pranzo è servito 13.25 Sentieri - TV roman 14.25 General Hospital - TV roman 15.25 Una vita da vivere - TV roman 16.50 Hazzard - TV film 18.00 II mio amico Arnold - TV film 18.30 Popcorn - glasbena oddaja 19.00 The Jefferson - TV film 19.30« Zig Zag - nagradno tekmovanje 20.25 Alla conquista del West 22.25 Flamingo road - TV film RETEQUATTRO 10.00 La famiglia Fitzpatrick TV film 11.00 II segreto di Agatha Cristie film 12.20 M'ama non m’ama 13.20 Maria Maria - novela 14.00 Magia - novela 14.50 II leone d’inverno - 1. del filma 16.20 Ciao ciao - otroška oddaja 17.20 Cuore - risani film 17.50 La famiglia Bredford - TV film 18.50 Marron Glacé - novela 19.30 M’ama non m’ama 20.25 Mezzogiorno e mezzo di fuoco film 22.15 Maurizio Costanzo Show ITALIA 1 8.30 Hello Spank - risani film 8.50 Carovane verso il West TV film 10.15 Sogno di prigioniero - film 12.00 Gli eroi di Hogan 12.30 Strega per amore - TV film 13.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 14.00 Operazione ladro - TV film 15.00 Harry 0’ - TV film 16.00 Bim Bum Barn - otroška oddaja 17.40 La fuga di Logan - TV film 18.40 L’uomo da sei milioni di dollari TV film 20.00 II tulipano nero - risani film 20.25 Beati i ricchi - film 22.30 New York New York - TV film 23.30 Samurai - TV film 00.30 La noia - film TELEPADOVA 10.00 Peyton Place - TV film 11.00 Toma - TV film 12.00 Buck Rogers - TV film 13.00 Tigerman - risani film 13.30 Lupin III - risani film 14.00 Peyton Place - TV film 15.00 Toma - TV film 16.00 Medicai Center - TV film 17.00 Super robot - risani film 17.30 Voltus 5 - risani film 18.00 Lamù - risani film 18.00 Lupin HI - risani film 19.00 Tigerman risani film 19.30 Buck Rogers - TV film 20.20 II signore di Ballantrey TV nadaljevanka 23.30 Toma - TV film TRIVENETA 12.40 The Bold Ones TV film 14.00 Penelope - risani film 14.30 Bolero film 16.00 Kinematografski program 16.30 The Bold Ones TV film 17.30 Penelope risani film 18.00 Birdman & Galaxy Trio risani film 18.30 Ispettore Bluey - TV film 19.30 Oddaja o fotografiji 20.30 Le coll cantarono la morte... e fu tempo di massacro - film 22.00 Sherlock Holmes - TV film TELEFRIULI 18.30 Un vero sceriffo - TV film 19.30 Anche i ricchi piangono TV film 20 00 Permette? Harry Worth TV film 20.30 In due è un’altra cosa - film 22.15 Detective anni 30 - TV film 23.15 Horoskop 23.30 I pirati della Croce del Sud film BABIO Nedelja, 19. februarja RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 14.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja ; 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu; 9.45 Veliki orkestri ; 10.00 Poslušali boste; 10.30 Mladinski oder: »Zaljubilo se je Sonce«; 11.00 Melodije od včeraj in danes - za jutri; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 12.30 Glasba brez meja; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Nediški zvon; 14.40 - 19.00 Nedeljsko popoldne: Šport in glasba ter prenosi z naših kulturnih prireditev. RADIO OPČINE Do 13.00 Jutranji val radia Opčine; 13.00 Oddaja SKD Tabor; 14.00 Glasba po željah; 20.00 Radio Opčine je glas, ki povezuje vas; dalje glasba za vsakogar nonstop na našem Radiu Opčine. RADIO KOPER (Slovenski program) 8.00, 13.30, 15.30 Poročila; 7.00 Jutranja kronika ; 7.15 Otvoritev jutranjega programa - Glasba, napoved programa - Radijski koledar; 7.30 Za zdravje - Prometni servis - Objave; 8.15 Polje, kdo bo tebe ljubil - kmet. oddaja - Napoved radijskega in TV sporeda; 13.00 Otvoritev - glasba za prijetno popoldne - Objave, kin os porod; 13.40 Sosednji kraji in ljudje; 14.25 Ekonomska priporočila; 14.30 Glasba po željah; 15.35 Radio Koper na obisku ; 16.30 Primorski dnevnik -Objave, EP, glasba; 17.30 Upoma Primorska. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 17.30 Radijski dnevnik; 10.30, 13.30 Poročila; 6.00 Jutro ob glasbi; 7.00 Buongiorno giorno; 8.45 Siamo tutti nel pallone; 9.30 Cucianovi dopisniki; 10.00 Pošta; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Dogodki in odmevi; 11.30 Svet mladih; 12.00 Radijski in TV program; 12.10 Glasba po željah; 14.30 Glasbeno popoldne; 14.30 Plošče; 16.00 RK Count down; 16.30 Kaj je novega; 17.15 Sergej Prokofijev: Romeo in Julija; 18.00 Zaključek sporeda. Ponedeljek, 20. februarja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.10 Almanah : Sedma stopinja sreče. Svoje podvige opisuje Igor Škamperle; 8.45 Glasvena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja: Peter Iljič Čajkovski : Evgenij Onjegin (prvo dejanje) ; 11.25 - 13.00 Opoldanski zbornik; 11.30 Literarni listi; 12.00 Slovenski umetniki na Montmartru -Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Gospodarska problematika; 14.10 Roman v nadaljevanjih : Ivan Pregelj : »Plebanus Joannes«; 14.35 Jugoslovanska diskoteka; 15.00 »Ko trkam na nebesna vrata...«; 15.30 Ever-greeni; 16.00 Prigode navadnega vojaka; 16.15 Tja in nazaj; 17.10 Mi in glasba : zbor »Consortium musieum«, ki ga vodi Mirko Cuderman, v Kulturnem domu v Trstu; prvi del koncerta, ki ga je priredila Glasbena matica 19. januarja letos; 13.00 Pod Matajurjan, posebnosti in omika Nediških dolin; 18.30 Glasbene podobe: ljudski zvoki, RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro - Jutranji koledar ; 6.15 Vremenska napoved - Cestne razmere; 6.45 Prometni servis - Napoved radijskega in TV sporeda; 7.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev - Danes na valu radia Koper -Glasba, reportaže, pogovori, koledar dogodkov ; 13.45 Glasbene šole: Oktet violončel; 14.00 Oddaja brez naslova; 14.40 Iz filmskega sveta; 15.00 Glasba; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Objave; 17.00 V podaljšku; 17.35 Slavko Zlatič o istrski glasbi; 18.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 15.30, 17.30 Radijski dnevnik; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.00 Jutro ob glasbi ; 7.00 Buongiorno giorno; 9.00 Štiri četrtine; 9.32 Cucianovi dopisniki; 10.10 Zdravo otroci; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Glasbeno popoldne; 15.00 Zdravo otroci - ponovitev; 16.15 Edig Galletti; 16.55 Pismo od...; 17.00 Glasba; 18.00 Zaključek sporeda. Na predsinocnji seji občinskega svela Sprejete smernice za obnovo zgodovinskega jedra Gorice Z izjemo liberalca Fornasirja, ki se je vzdržal, je občinski svet predsi-nočnjim soglasno sprejel smernice za obnovitev zgodovinskega jedra Gorice, tako da bi ta predel ne bil prepuščen zobu časa in izseljevanju prebivalstva. Želja občinskih mož je tu di, da bi prek ovrednotenja zgodovinskega jedra bil utrip gospodarskega, kulturnega in družbenega življenja v središču Gorice ponovno čvrst in živahen. Poglejmo neKoiiko podrobneje sprejeti dokument. Predvsem je v prc misah poudarjena potreba, da se pri izdelavi podrobnega obnovitnega načrta, ki je poverjen trem priznanim arhitektom, uprava posvetuje z vsemi kulturnimi, gospodarskimi in dru žbenimd dejavniki, ki so neposredno zainteresirani pri obnovi. Istočasno pa si je svet zadal cilj, da z raznimi posegi privabi k akciji in sodelovanju tudi privatni sektor, ki naj bi po stal subjekt preporoda zgodovinske ga središča. Podrobni načrt obnovitvenih del mora spoštovati sedanje razmerje med rezidenčnim prebivalstvom, produktivnimi dejavnostmi (trgovina, o-brtništvo, uprava) in javnimi storitvami, obenem pa je treba v njego- vem okviru določiti prostor ali nepremičnine za ljudsko gradnjo. Vse spomenike in druge urbanistične značilnosti, ki so pomembne za vso skupnost, mora načrt primemo urediti in čimbolj ovrednotiti. Ena izmed najpomembnejših točk nadalje določa, da se v okviru načrta zajamči določeno število stanovanjskih prostorov za priletne osebe in mlade zakonske pare, tako da se ohrani sedanje družbeno tkivo. Da bi zgodovinsko jedro bilo čimbolj uporabno vsem, bodo poskrbeli tudi za odpravo arhitektonskih pregrad tako v notranjosti kot zunanjosti javnih poslopij. Na pobudo komunistov ;e svet nato sprejel še obvezo, da se posvetuje tudi z rajonskimi sveti in da periodično preverja potek del. Svet je v nadaljevanju seje odobril kupoprodajne pogodbe z lastniki zemljišč na področju avtoporta pri Štandrežu in novi pravilnik za krošnjarje. Razstavo o restrukturaciji Palače De Bassa pa so zaradi pozne ure predložili na prihodnjo sejo. DEŽURNA LEKARNA V GORICI »Villa San Giusto«, Korzo Italija 244, tel. 83-538. Stranke nasprotne komisarski upravi KZE Treba se je izogniti komisarski u-pravi, najbolj zapletena vprašanja bo skušala rešiti posebna komisija, predsedniško mesto naj bi, v primeru da je Martinova ostavka dokončna, zaupali drugemu članu upravnega odbora. To do konca junija, ko naj bi dokončno razrešili vse dileme in dvome glede preureditve javne zdravstvene službe v goriški pokrajini. Rešilo naj bi se namreč vprašanje, če bo zdravstvo v pristojnosti ene ali dveh krajevnih zdravstvenih enot. Tako bi lahko na kratko strnili vsebino petkovega srečanja predstavnikov petih strank, ki so zastopane v upravnem odboru KZE. Sestanek je bil sklican po hitrerfi postopku, da bi našli sprejemljivo rešitev za premostitev težke, mogoče najtežje krize v treh letih obstoja KZE. Petkov sestanek ni bil odločilnega pomena, kajti v prihodnjih dneh bodo nova srečanja. Šlo je bolj za izmenjavo stališč raznih strank, pri čemer je pomembna u-gotovitev, da vse odklanjajo možnost komisarske uprave. Pomembno je tudi to, da so se sporazumeli za ustanovitev komisije, ki naj bi skušala rešiti najbolj zapletena vprašanja, pri čemer je tisto finančnega značaja (govori se o primanjkljaju 20 milijard lir za leto 1983) najbolj resno. Razprava v IO Medobčinske gospodarske zbornice Strožja merila za podjetja ki trgujejo po avtonomnih računih Blagovne izmenjave med obmejni mi območji Jugoslavije in Italije je treba prilagoditi spremenjenim gospodarskim razmeram in težnjam v obeh sosednjih državah, zlasti še v obmejnih krajih. O tem so razpravljali tudi na seji izvršnega odbora Medobčinske gospodarske zbornice za severnoprimorsko območje, ki je bila v petek v Bukovici. Jugoslovansko - italijanska meja mora ostati povsem odprta gospodarskim izmenjavam in tokovom, toda je slednje treba dvigniti na višjo raven. Tak naj bi bil tudi pomen določila v razvojni resoluciji Jugoslavije za letošnje leto, po katerem naj bi blagovne izmenjave po avtonomnih računih znašale največ 15 odstotkov skupnih izmenjav z ustrezno tujo državo. Podjetje naj bi ob pospeševa- nju izvoza skratka bolj skrbela tudi za razvoj višjih oblik gospodarskega sodelovanja, kot so na primer proizvodne kooperacije med partnerji iz obmejnih krajev obeh držav, skupna vlaganja v gospodarski razvoj, pa ustanavljanje podjetij z mešanim kapitalom, kakršnih je nekaj že v Beneški Sloveniji. Na seji so poudarili nagel razvoj obmejnih izmenjav po tržaškem in goriškem avtonomnem računu, ki so lani znašale že okrog 700 milijard lir v obe smeri. V Jugoslaviji je kar tisoč 89 podjetij, ki trguje ob meji. Pri tem pa razna podjetja poskušajo iztržiti čimvečji dohodek v kratkem času, dobiček pa potem prenesejo drugam. Obmejni kraji od takega poslovanja seveda nimajo velikih koristi. ► V Jugoslaviji bodo začasno prenehali izdajali dovoljenja za poslovanje oziroma trgovino po obmejnih računih. Pri novih prošnjah bodo podjetja morala navesti točen program o tem, kako bodo v prihodnje pospeševala višje oblike gospodarskega sodelovanja. Njihove programe bodo tudi preverjali. Na vsak način pa ne bo v ničemer okrnjeno ali osiromašeno poslovanje trgovskih podjetij iz obhiejnih področjih obeh držav, to je iz območij za katera sta bila tržaški in goriški sporazum o regionalnih blagovnih izmenjavah tudi sklenjena. V bistvu naj bi bila torej oba avtonomna računa bolj kot doslej v funkciji gospodarskih potreb in načrtov obmejnih krajev, tako tudi goriske in videmske pokrajine. Automobili in Radio Remix navdušili goriško publiko V skoraj polni veliki dvorani Kulturnega doma sta v petek zvečer na stopili gorička skupina Radio Remix in novogoriška Automobili. Kot prva je stopila na oder gorička skupina Radio Remix, ki nam je vnovič potrdila, da spada med najbolj perspektivne ansamble naše dežele, saj ni zaman zmagala novembra lam na drugem deželnem festivalu moderne glasbe, ki ga je priredil Ar vi v Vidmu. Radio Remix profesionalno igrajo nem - mave glasbo, to je glasbeni tok, ki je dandanes med mladimi najbolj priljubljen. Njihova besedila, vsa v angleščini, govorijo o vsakdanjih problemih mladine in njene upornosti do vsakdanjega življenja. Za pravega mojstra se je izkazal njihov an glečki pevec Bill Hamkhead. Med uspelimi pesmimi bi omenili »No vi-visection«, »Separation«, »Mother Nature« in »Friendship confusion«. Njim je sledil zelo pričakovan nastop novogoriške skupine Automobili, ki so nam predstavili svojo prvo ve liko ploščo »Luna je zopet polna«. Automobili niso razočarali številne publike, nasprotno, prisotni so pazljivo in navdušeno sledili njihovemu koncertu. Novogoričani so se izkaza li za enega izmed najboljših bandov v Sloveniji, in čeprav so bili na začetku malo »hladni«, se je njihov na stop iz skladbe v skladbo stopnjeval. Njihova new-wave glasba je zelo dobra, dobro so tudi posamično uglašeni, saj so se zvoki odlično pretakali z enega inštrumenta v drugega. Najboljša sta brez dvoma bila Marko Vuksanovič (glas ter bas) in Mitja Mokrin (sax). Dobro pa so se izkazali tudi drugi člani skupine Mirko Vuksanovič (klaviature), Valter Simončič (bobni) ter Roman Nussdorfer (kitara). Njihove pesmi so v srbohrvaščini, ker, kot so nam sami dejali, v tem jeziku zvenijo bolje in napisali so jih za jugoslovansko publiko, na njihovem prvem LP z naslovom »Luna je zopet polna«, ki bo predvidoma izšel aprila meseca, pa pojejo nekaj pesmi tudi v slovenščini. Težko je izbrati njihove najboljše pesmi, vendar so pri prisotnih naletele na več uspeha tele: Djevojke (Nikoli ne pridemo do konca), Rodjen da budem ničta?, Nebo u uskim ulicama, Velika prošlost, Ona je u uniformi, Psi ti fantje in Mesec je opet pun. Zelo uspešna je bila tudi njihova izvedba pesmi ameriške skupine Talking Heads »Take me to the river«. Automobili sami so bili zelo zadovoljni nad nastopom in nad goriško publiko, tudi tight - show je bil pri zadnjih pesmih zelo dober. Zahvala gre torej obema skupina Nezadovoljstvo med borci v Steverjanu Negativen odgovor občine glede spominskega obeležja Bivši partizani v Steverjanu in na Jazbinah so precej nezadovoljni z občinsko upravo, ki je s pismom 1. februarja letos (podpisal ga je starejši odbornik Ciril Terpin) zavrnila prošnjo sekcije VZPI-ANPI za postavitev spominske plošče padlima partizanoma Jožefu Koršiču in Francu Šteka- Stovenska dijaška doma »S. GREGORČIČ« iz Gorice in »S. KOSOVEL« iz Trsta vabita na ogled baletne igre: ČRIČEK MR A VLJA V petek, 24. februarja, ob 15.30 v Kulturnem domu. Nastopajo učenci slovenskih in italijanskih šol iz Trsta. Režija in koreografija Joža Kom-ljcnovič. rju, na zidu kapele pokopališča na Jazbinah. Za postavitev tega obeležja so se zavzeli bivši partizani, nameravali pa so jo odkriti to pomlad. Slovesnost naj bi bila predvidoma 18. marca. To bi bilo tudi edino obeležje (partizansko) na Jazbinah. Izdelali so načrt za ploščo, izbrali besedilo in tudi poslali prošnjo na županstvo v o-dobritev. Prejeli so že tudi, čeprav le ustno, pozitiven odgovor. Kar na lepem pa je prispelo pismo povsem drugačne vsebine. Pismo je v italijanščini (prošnja je bila dvojezična). V njem je rečeno, da ni mogoče vzidati spominskih plošč ali drugih obeležij na stavbe, ki so občinska last. Tako tolmačenje se zdi zares zelo čudno, saj imamo v vsej državi, na vseh javnih stavbah (županstva, šole, pokopališča itd.) celo vrsto spominskih obeležij, ki spominjajo na različne dogodke, na to ali drugo osebo. Bivši partizani v Steverjanu in na Jazbinah se zelo čudijo takemu odgovoru starejšega odbornika in so prepričani, da bosta občinski odbor in občinski svet dejansko preučila prošnjo in jo pozitivno rešila. Odbor VZPI-ANPI ima pri tej pobudi za postavitev obeležja tudi soglasje svojcev padlih partizanov. U Banca Agricola Gorizia-,-*. 3 Kmečka banka Gorica—' skupno z ostalimi članicami Deželnega konzorcija ljudskih bank VAM NE NUDI SAMO DENARJA! GORICA, KORZO VERDI 51. TEL. 84206/7 — TELEX 460412 AGRBAN Rop v skladišču pri Vilešu Karabinjerji še niso prišli na sled neznancu, ki je v petek zvečer oropal skladišče zmrznjenih izdelkov Findus v industrijski coni pri Vile-šah in odnesel okrog 23 milijonov lir v gotovini in čekih. Preiskovalci menijo, da verjetno ni prišel od daleč, saj je skrbno pazil, da bi ga zaposleni delavci ne prepoznali. Ura je bila okrog 20.30, ko se je moški pokazal v skladišču, kamor so že prispeli vsi -kombiji podjetja. Oblečen je bil v moder kombinezon, nosil je telovadne copate, čez glavo pa je imel potegnjeno volneno pokrivalo. Peš se je napotil v urad, kjer je presenečenim uslužbencem pomolil pod nos puško — morda pa le igračo. Potem ko so mu izročili vso gotovino in čeke, jo je popihal v temo. Najbrž proti avtomobilu, ki ga je parkiral v bližini. Zaradi heroina v zapor Menila sta, da bosta preživela »drugačen« večer, končala pa sta v zaporu. Zgodilo se je 20Jetnemu A-drianu Bianchinu iz štarancana in 18-letni Danili Bevilacqua iz Tržiča. Karabinjerji so ju prijeli blizu šta-rancanskega lida, kjer sta si v njenem fiatu 500 ravnokar vbrizgala v žilo heroin. Po krajšem pregledu so preiskovalci odkrili pod zadnjim sedežem poldrugi gram heroina. Oba se bosta mora’a braniti pred obtožbo posesti mamila Bianchin pa tudi razpečevanja. Devet let zapora mladoletnemu morilcu Tržaško sodišče za mladoletne je obsodilo predvčerajšnjim 18-letnega Manuela S. iz Ronk na 9 let in devet mesecev zapora ter na 900 tisoč lir globe, ker je aprila lani ob sodelovanju 22-letnega Paola Sandrina iz Sesljama in 17-letne Roberte B. iz Ronk iz roparskih namenov ubil 75 letnega upokojenca Maria Baru ta iz Tržiča. Paolu Sandrinu bo sodilo porotno sodišče, mladoletni Roberto B. pa je sodišče za mladoletne oprostilo obtožbe umora. Zaradi ropa, preprodaje zdravniških receptov in poskusa tatvine (vedno na škodo pokojnega Baru ta) pa ji je prisodilo dve leti in 4 mesece zapora ter 800 tisoč lir denarne kazni. Tako Manuel kot Roberta bosta morala poravnati štirim Barutovim hčerkam odškodnino, katere višino bo določilo civilno sodišče. Roberto so izpustili na začasno svobodo. 20-letnica slovenskih skavtov na Goriškem Goriški slovenski skavti prirejajo danes osrednjo proslavo ob 20-letnici delovanja. V Katoliškem domu bodo ob 11. uri odprli zanimivo dokumentarno razstavo, ob 16. uri pa bo, prav tako v Katoliškem domu, osrednja proslava. Razstava bo odprta do konca meseca. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi v nedeljo, 26. t.m., avtobusni izlet za smučarje v Irmichen (San Candido). Prijave do 23. t.m. na sedežu društva. Razstave ma, predvsem pa organizatorjem (Mladinski krožek Gorica ZSKD, MO iz Sovodenj in iz Doberdoba) ter vsem, ki so ta mednarodni koncert omogočili v upanju, da bo takih pobud vedno več. Spominjamo vas, da prireja MKG v petek, 24. t.m., vedno v Kulturnem domu, nastop zagrebške skupine modernih plesov. (al.) Brez elektrike v severnem delu mesta Prebivalci severnega dela Gorice so sinoči preživeli sobotni večer ob sveči. Včeraj dopoldne je namreč prišlo do prekinitve električnega toka na celotnem območju. Kakor so nam povedali na občinskem podjetju, se je pretrgal kabel na glavnem vodu. V trenutku, ko to poročamo, so delavci še zmeraj na delu, da bi odstranili okvaro.- Vzroki, zakaj se je kabel pretrgal, niso znani. • Zaradi nujnih del na grezničnem omrežju na Ul. S. Eia v Redipuglii, v torek od 9. do 15. ure ne bo vode na območju južno od griča S. Elia in kostnice. Tako javljajo iz uprave vodovodnega konzorcija CAFO. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV vabi na PREGLJEV VEČER na katerem bo govoril dr. JOŽA MAHNIČ Mala dvorana Kulturnega doma v četrtek, 23. februarja, ob 20. uri. V prostorih Javnega večnamenskega kulturnega centra v Ronkah bodo danes ob 10.30 odprli razstavo slikarskih del nikaragujskih naivcev. Razstava bo odprta do 3. marca Razna obvestila Občinska uprava v Doberdobu obvešča, da bo uslužbenec Tržaške hranilnice v torek, 21. t.m., od 8.30 do 12. ure pobiral davke v prostorih zraven poštnega uradu. Prešernovo proslavo priredi 23-t.m.. ob 20.30 KD Briški grič. Na sporedu satirično delo »Prešeren na obisku«, na besedilo M. čuka in A. Mer-trolje. Ženski iniciativni odbor, za Goriško vabi jutri, v ponedeljek, 20. t.m., oO 20. uri na sestanek, na sedežu SKGZ v Gorici, Ul. Malta 2. Pogovarjali s® bodo o pripravi proslav v počastitev 8. marca, mednarodnega dneva žensk’ Kino Gorica VERDI 15.30-22.00 »Sapore di mare n. 2 —- un anno dopo«. , VITTORIA 15.30-22.00 »Pomo escala tion sessuale«. Prepovedan mlad pod 18. letom. -, CORSO 15.30-22.00 »Guerre stellari • Tržič EXCELSIOR 14.00—22.00 »Ritorno de ' lo Jedi«. ano- PRINCIPE 15.00—22.00 »Mary Pins«. COMUNALE 16.00-22.00 »La sedili ne del potere«. Nova Gorica in okolica SOČA 10.00 »Kaa«. Slovenski fd"1 16.00 in 18.00 »Peterica močninj- 20.00 »Ljubimec Lady Chaterly SVOBODA 16.00 »Kala«. . _xa«. 18.00 in 20.00 »Sekta iz Marak^ DESKLE 17.00 »Gosji pastir Matu* 19.30 »Mesto žensk«. Po dolgi in mučni je umrla naša draga Helena Gomišček vd. Kumar Pogreb bo jutri, 20. tr^ll?jLjcc v iz mrtvašnice civilne bolni Gorici na goriško pokopali” Žalostno vest sporočal ^vo čaki: Anica Simoniti, -y»- Bensa, Jože Koren z mi in drugo sorodst . r,ezovak potem sta jih cepila s tistimi vrstami, Zase toc* naibolj uspevale. Zdaj bi bili lahko srečni, li, z J®0. Podelali dovolj in marsikaj bi lahko proda-kr0m a>. branili so se skromno, po navadi z zeljem, Pirjem in mlekom. Meso so jedli le o praznikih, na, aG?anka je bila spričo moči in zdravja otrok sreč-hkrati nesrečna, ker starejša fanta nista bila doma. Njune močne roke je najbolj pogrešal Bečan, ki ga je delo utrudilo, saj se je bližal že šestdesetemu letu starosti. V jesenskih dneh se je Bečanke polaščala otožnost. Postajala je redkobesedna. Večkrat se je sredi dela malo ustavila in se zastrmela proti goram. Gledala je, kot bi videla koga v daljavi. Mislila na sinova. Vsa razrahljana in občutljiva, tačas ni nikoli iskla miru v cerkvi. Našla ga je sama v sebi in v naravi. V zdnjem mesecu se ji je v sanjah večkrat prikazoval Karlo. Ne v mladeniških, temveč v otroških letih. Vračali so se ji dnevi, ko je prvič rodila, ko je Korlek že tekal okoli nje in se je nekoč v gozdu izgubil. Prebujala se je v bojazni, da se mu ne bi kaj zgodilo... Nekoč je rekla možu: »Frane, s Korletom se nekaj dogaja. Če bi mogla, bi šla na ono stran... Hudo mu je, v sanjah se mi prikazuje... Bi šel ti tja čez in pogledal?« »Lahko grem. Zdi pa se mi, da Korle misli na naju in da ga vleče domov. Jaz se bojim, da ga ne bi potegnilo čez morje, kot je mojega brata. Ta zdaj hira v nekem rudniku v Ameriki in niti toliko nima pod palcem, da bi se vrnil domov... Tudi tega se bojim, da se Karlo ne bi javil v vojsko v Španijo ...« Niso še obrali vsega grozdja, ko je neke noči pes ponorel od veselja. Na notranja vrata je potrkalo. Tam ni nikoli potrkal tujec. Hiša je bila obdana z zidovi, na dvorišče je lahko stopil samo tisti, ki je poznal skrivni vhod in se ni bal psa. Bečanka je zbudila moža: »Frane, vstani in pojdi odpret! Korle je zunaj!« »Kako pa veš, da je Korle? Saj je lahko tudi Frane!« »Ne, vem, da je Korle!« Oče je šel odpret, mati je prišla za njim v vežo s svetilko, tfekaj časa so se gledali vsi trije s solznimi očmi. »Korle, pustili smo vinograd pod Špikom, da boš ti potrgal ... Pa spodaj ob potoku v grapi je vse pripravljeno, da boš lahko kuhal žganje ...« »Zato sem prišel, oče, nisem mogel zdržati...« »Vedela sva, da boš prišel, ko sva dobila tisto pismo!« Po Karlovem obrazu je trepetala svetloba. Očetu se je zdel spremenjen. Nič več mladeniškega ni bilo na njem. Pred njimi je stal odločen moški z nevarnim videzom in materino otožnostjo v očeh. »Kako si prišel, sin?« »Z Osojnikom, oče! Z njim in njegovim psom je prehod najbolj varen. Osem lepih konj ženejo po stezi za vasjo naprej.« Oče se je začudil. »Ne bo še nehal? Zdaj ima polno hišo deklet, pa tudi denarja mu ne manjka. Lahko bi ga srečala pamet...« »Njega ne bo nikoli! Z našim Franetom se večkrat srečata. Oba sta rdeča.« »Pa naj bosta!« je dejal oče. »To je mnogo bolje, kot če bi bila črna...« Šli so v izbo. Mati je brž zakurila, pripravila ponev in mu ocrvrla nekaj jajc, ki jih je imel tako rad. Pa košarico svežega grozdja je prinesla. Karlu so se oči zaiskrile od sreče. »Kako težko in sladko grozdje! To bo vina letos...» »Vina bo, težav pa tudi dosti. Če bi nas zdaj pustili v miru, bi splavali. Pa nas ne bodo, Korle. Moral se boš skriti, da te ne dobijo.« »No ja, saj pojdem nazaj! Tu bom ostal prikrit, da me ne bo nihče videl. V grapi bom, kjer kuhamo žganje... Frane mi je obljubil, da mi bo s pomočjo naprednjakov dobil delo v bližini meje. Potem se bomo večkrat videli!« Do ranega jutra je pripovedoval, kaj vse je doživel na oni strani. Okoli njega so se zbrali Tone, Edvin, Lojze in drugi. V tretjem kolu ženske odbojkarske B lige v Nabrežini Meblo sinoči ni izkoristil priložnosti Meblo — Tregarofani Padova 1:3 (12:15, 15:5, 15:17, 9:15) MEBLO: L. Legiša, Antoni, Zergol, Kus, Kralj, Pesaressi, Klemše, Maver. POTEK TEKME: 1. set: 1:0, 1:4, 2:5, 5:5, 5:6, 12:6, 12:15. 2. set: 0:3, 12:3, 12:4, 14:4, 14:5, 15:5. 3. set: 4:0, 4:2, 6:2, 6:4, 8:4, 8:6, 9:6, 9:10, 12:10, 12:14, 15:14, 15:17. 4. set: 0:1, 3:1, 6:2, 6:6, 7:6, 7:10, 8:10, 8:13, 9:13 9:15. TRAJANJE TEKME: 1. set: 15’; 2. set: 15’; 3. set: 23’; 4. set: 22’. ZGREŠENI SERVISI: Meblo 9; Tregarofano 16. GLEDALCEV: 400. V PRIJATELJSKI TEKMI Triestina in Olimpija hudo razočarali Triestina — Olimpija 0:0 TRIESTINA : Pelosin, Stimpfl, Costantini, Vailati (v 34. min. Varlien), Mascheroni, Chiarenza (v 46. min. Ardizzon), De Falco, Ruffini, Léonard uzzi (v 46. min. Dal Prà), Per-rone, De Giorgis. OLIMPIJA: Dalanovič, Vukmiro- vič, Radevič, Terčič, Borovnica, Hu-darin, Vujnovié, V. Ameršek, Petrovič (v 73. min. Domadenik), Katanec (v 56. min. Voljč), P. Ameršek (v 73. min. Lalovič). TRST — Pred redkimi in premra-ženimi gledalci sta se Triestina in Olimpija v včerajšnji prijateljski tekmi razšli brez gola. V bistvu je bilo to le trening srečanje tako za Tržačane, ki bodo danes počivali, kot tudi za Ljubljančane, ki se pripravljajo rta spomladanski del prvenstva. Tekma je bila tako na izredno nizki tehnični ravni, tudi volje in prizadevnosti ni bilo videti, saj niso med drugim ne eni ne drugi niti enkrat streljali proti vratom. Vsekakor je bilo od obojih pričakovati kaj več. (I.P.) Res škoda; Meblo je sinoči zapravil veliko priložnost, da bi si zagotovil nov par točk, ki bi mu omogočili, da se povzpne na drugo mesto na lestvici. Tregarofani, ki smo ga gledali v Nabrežini, nikakor ni boljši od naše združene ekipe. Gostje so enostavno izkoristile številne napake naših igralk, ki jim na tej tekmi ni šlo od rok tako, kot bi lahko. Seveda je vsaka ocena o odbojkaricah iz Padove povezana s tem, kar so prikazale na srečanju z Meblom, vendar sloni njihova igra nekoliko preveč na obrambi, da bi se lahko resneje vmešale v boj za napredovanje. Proti takemu nasprotniku bi Meblo z normalno igro brez večjih težav moral uveljaviti svojo premoč ob mreži. Zapisali smo »z normalno i-gro«, kajti te prav gotovo nismo videli: slovenske odbojkarice so se sicer trudile, tako da jim glede tega ni mogoče ničesar očitati, prevelika živčnost in slab dan nekaterih ključnih igralk pa sta onemogočila vsa njihova prizadevanja. Podaje so bile večkrat netočne, to pa je pogojevalo vso igro. Če k temu dodamo še pomanjkanje prodornosti s kril, je jasno, da dober nastop Kusove in Pesaressijeve ni mogel zadostovati za zmago. Srečanje torej ni bilo posebno kvalitetno, bilo pa je izredno napeto, saj ni manjkalo preobratov. Meblo je visoko vodil v prvem setu, ki ga je nato zaradi slabega sprejema servisa poklonil nasprotniku. Tudi v tretjem setu so imele naše igralke set žogo, delno po svoji nespretnosti, delno pa po zaslugi slabega, četudi nepristranskega sodnika, jim ni uspelo doseči še preostale točke. Po tekmi nam je trener Tregaro-fanija Disagila dejal : »Bili smo zelo okrnjeni, zato smo predvsem skušali čim manj grešiti in čakati na napake nasprotnic. Sicer pa so tekmo odločile malenkosti, recimo dobro plasiran servis, ujeta žoga v obrambi, sodniška odločitev.« Trener Mebla Logar pa je takole ocenil nastop svojih varovank : »Nismo igrali tako slabo, bilo pa je preveč začetniških napak. Bila je to bitka med našim napadom in njihovo obrambo. Odločila pa je podaja-čica Tregarofanija, ki je igrala izredno, v nasprotju z našima dvema. ki sta bili poprečni. Pesaressi jeva je bila na mreži premalo izkoriščena, veliko pod svojimi sposobnostmi pa je igrala Maverjeva. V L JUGOSLOVANSKI LIGI Olimpija na dnu Zadar — Olimpija Lj. 131:100 OLIMPIJA Ljubljana: Blaznik 2, Brodnik 14, Subotič 22, Hauptman 4, Todorovič 6, Vilfan 8, Šantelj 10, Kotnik 31, Mičunovič 4, Janžek, Mržek in Kompara. OSTALI IZIDI 19. KOLA Šibenka - Gibona 80:79, Rabotnički -IMT 84:79, Crvena zvezda - Jugopla-stika 81:72, Budučnost - Borac 81:74, Bosna in Partizan igrata danes. LESTVICA Gibona 26, Zadar in šibenka 24; Crvena zvezda 22; Bosna, Partizan in Borac 18; IMT in Budučnost 16; Ju-goplastika in Rabotnički 14; Olimpija Ljubljana 12. V predzadnjem kolu ženske namiznoteniške A lige Kras brez težav odpravil Cagliari V promocijskem prvenstvu Kontovel boljši od Poleta Kras — Cagliari 5:0 Sedmak - Locci 2:0 (17, 16); Do-ljak - Vacca 2:0 (14, 17); Cergol -Curelli 2:0 (11, 5); Sedmak - Vacca 2:0 (13, 18); Cergol - Locci 2:0 (7, 7). V predzadnjem kolu ženske namiznoteniške A lige so sinoči varovanke Sonje Milič brez težav odpravile pe-pelko prvenstva, sardinski Cagliari, kj po pričakovanju ni nudil nikakršnega odpora. Srečanje se je vseskozi odvijalo enosmerno, za Krasove na sprotnice pa bi bila že osvojitev enega samega niza lep uspeh. Krasovke so se torej v čim lepši luči predstavile pred sobotnim izredno pomembnim srečanjem v Neaplju,' kjer bi si z zmago pridobile pravico do tretje tekme z bocenskim Recoa-rom za določitev državnega naslova. Prva je sinoči za zeleno mizo stopila Sedmakova v srečanju z Loccijevo. Dvoboj je bil za Damjano le lahek trening in čeprav se ji je nasprotnica nekajkrat nevarno približala, je na dan prišla večja izkušenost in za nasprotnico tedaj ni bilo več pomoči. Po istem tiru je potekalo tudi drugo srečanje, v katerem je nastopila Sonja Doljak. Za Cergolovo sta bila nastopa s tako skromnimi nasprotnicami le gola formalnost. Nekoliko bolj razgiban je bil drugi set četrtega srečanja Sedmak - Vacca, ko je skušala nasprotnica odvzeti kra-sovki niz. Pri rezultatu 16:13 v korist Sardinke se je Damjana zbrala in jo dohitela, a je imela nasprotnica še dovolj moči in spet povedla za dve točki, a to je bilo obenem tudi vse. Na koncu sinočnjega srečanja smo kratko vprašanje zastavili Sonji Milič. »Še ena tekma vam preostaja, vendar bo ta, vsaj na papirju, ena najtežjih. Kaj menite, boste prišli do toliko pričakovanega tretjega srečanja z bocenskim Recoarom?« »Sobotni spopad bo nedvomno eden najtežjih v letošnjem prvenstvu. Marsikdo bi si upal trditi, da nam bo V moški odbojkarski C-2 ligi Nepričakovan spodrsljaj Vala Tudi Olympia Terpin praznih rok Val — Vivil 1:3 (15:7, 8:15, 11:15, 10:15) VAL: Visintin, Jarc, Juren, Lavrenčič, Petejan, Černič, Nanut, O-rel, Plesničar. Sinoči so p’avo - rdeči nepričakovano izgubili proti Vivilu iz Ville Vicentine. Kot običajno so naši fantje začeli tekmo zelo dobro in so s silovitimi akcijami prepustili nasprotniku v prvem setu le osem točk. Od drugega seta dalje pa jih je zajela kriza, šepal je predvsem sprejem, brez katerega ni bi'o mogoče graditi igre in poraz je bil neizbežen. (Zip) CUS Trst - Olympia Terpin 3:0 (15:12, 15:13, 15:10) OLYMPIA TERPIN: Špacapan, Prinčič, Cotič, Batistič, A. in D. Terpin, Košič. Olympii Terpin gostovanje v Trstu v telovadnici Monte Cengio res ne prinaša sreče. Nastopili so z okrnjeno postavo, brez centra Simona Ter-pina in podajača Marka Cotiča, po leg tega pa je bilo v telovadnici dokaj hladno ob itak izredno slabi razsvetljavi : pogoji torej res niso bili taki, da bi šesterki lahko pokazali dobro odbojko. Gostom je delal največ preglavic sprejem in poraz je bil neizbežen. MOŠKA D LIGA Bor JIK Banka — Duke Volley 80 3:0 (15:9, 15:6, 15:7) BOR JIK BANKA: Bitežnik, Budin, Korbo, Gombač, Škabar, Stančič in Fučka. Po porazu v prvem nastopu drugega dela prvenstva so se odbojkarji Bora JIK Banke pošteno oddolžili v mestnem derbiju z Duke Volley 80. Nasprotnika so povsem nadigrali, pa čeprav so morali na igrišče zelo o-kmjeni. K odlični igri gostitelja pa je izdatno pripomogel Fučka z izredno točnimi podajami, kar je v največji meri pripomoglo, da so se naši fantje razigrali v napadu. (D.P.) Kras — Grall Torriana 0:3 (3:15, 6:15, 9:15) KRAS: B. in I. Budin, Furlan, I. in R. Milič, Rebula. V svojem drugem nastopu v skupini za obstanek so morali krasovci znova kloniti in tako so se njihove možnosti, da bi se izognili nazadovanju, zmanjšale na minimum. Tokrat so rdeče - beli nastopili brez nekaterih standardnih in izkušenejših igralcev, in Torriana je bil tako premočan nasprotnik. Najbolj izenačen je bil zadnji set, ko so krasovci po začetnem vodstvu gostov le ujeli nasprotnika na osmici, v zaključni fazi pa jim je zmanjkšalo moči. (Z. S. ) 1. MOŠKA DIVIZIJA Bor — Pallavolo Sistiana 3:0 (15:1, 15:8, 15:11) BOR: Krebel, Kralj, Italiano, Ja-blanšek, Meton, Brana, Gombač in Kalc. Borovci so zasluženo pospravili drugi par točk, saj so odbojkarje iz Se-sljana, ki so precej višji, povsem nadigrali in v prvih dveh nizih pokazali odlično igro. V tretjem setu so nekoliko popustili, a prepričljiva zmaga ni bila nikoli v nevarnosti. (A.S.) Sloga Bar Alex — Volley 80 Duke 3:2 (8:15, 15:13, 9:15, 15:7, 16:14) Tekma je bila tehnično dobra in nasploh zanimiva ter napeta do konca. Pri Slogi je potrebno podčrtati vnemo in doprinos Marka Kerpana ter Iva Hrovatina, saj bi brez njiju Sloga težje prišla do novih točk. (I.Č.) Predstavili »Giro« MILAN — Včeraj je bila uradna predstavitev letošnje 67. etapne kolesarske dirke po Italiji, ki se bo pričela 17. maja v Lucci in končala 10. junija v Veroni. V 19 etapah bodo kolesarji skupno prevozili 3798 kilometrov. Stetan zlahka prepustil obe točki, kot je to storil pred nekaj tedni z Recoarom. A zavedati se moramo, da ni nastopila njihova najboljša igralka Mauriello. Za nameček pa so Neapelj-čanke takrat nastopile v gosteh. Mi se bomo seveda primemo pripravile za srečanje s čim boljšo postavo Ste-tana. Mislim, da smo vsaj na papirju močnejši tekmec, ker razpolagamo z nekoliko bolj homogeno ekipo. Upam pa, da se bo želja uresničila tudi za zeleno mizo, tako, da bi nas od toliko pričakovanega državnega naslova ločila le ena huda, a ne nepremostljiva ovira, bocenski Re-coaro«. (Z. S.) Apostolovski izboljšal rekord Med dvoranskim atletskim tekmovanjem v Ljubljani je član Olimpije Sašo Apostolovski skočil v višino 228 cm, kar je nov jugoslovanski rekord, celo za 3 cm boljši od rekorda na prostem. Kontovel — Polet 54:51 (30:23) KONTOVEL: Ban, Emili 21, Per tot, Štoka 4, Kneipp, Lisjak 7, Starc 16, Prašelj 2, Pupis 4, Terčon. POLET : Sedmak 6, Canciani 12, Benčina 3, Tavčer, Gantar, Sosič 7, Malalan, Ražem 11, Vitez 12. V zelo izenačeni in razburljivi tekmi so Kontovelci znali bolje izkoristiti svoje znanje in so bili v finalu spret nejši. Po dobrem startu Opencev so si domačim nekoliko opomogli ter proti koncu polčasa povedli tudi z 11 koši razlike, kar je bila tudi največja prednost. Vsekakor pa Opencem in Konto-velcem tokrat ni šlo od rok, čeprav je bila tekma v glavnem lepa in razburljiva. Izkazali sta se predvsem obrambi (Poletova z 1—3—1 in Kon-tovelova z 2—3). Ob koncu omenimo, da se je Emili tokrat res izkazal, pri Poletu pa je bolj izstopala skupinska igra, v kateri so se odlikovali zlasti Canciani, Vitez in Ražem. (D.S.) Sapa — Dom 107:89 (55:37) DOM: M. Dornik 4, Nanut, Semolič 10, Orzan, Cej 10, Corotti 19, Terčič 15, Valič 25. V letošnji prav gotovo najslabši tekmi so domovci doživeli zelo visok in neopravičljiv poraz. Naši so igrali izredno sOabo že od vsega začetka, ta- 1 ko da so si nasprotniki hitro priigrali visoko prednost. Belo-rdeči so v vsem prvem delu igrali brez vsake borbenosti in zagrešili tudi najlažje mete izpod koša. V drugem polčasu so domovci vser kakor skušali nadoknaditi zaostanek. Z agresivnejšo obrambo so se sicer nekoliko približali nasprotniku, vendar nekaj zgrešenih podaj in pa netočnosti pri metu so dokončno pokopali vse upe na zmago. S tem porazom so domovci skoraj gotovo izločeni iz boja za »play-off«. Upajmo le. da jih bo tako hud poraz zdramil, saj jih čaka še nelahek boj za obstanek v ligi. (S.L.) V raznih ženskih odbojkarskih ligah Od naših ekip tokrat uspešen le Friulexport ŽENSKA C-1 LIGA Audace Mizar Boschi — Breg 3:0 (15:4, 15:4, 15:10) BREG: Olenik, K. in S. Slavec, D., K. in V. Kocjančič, Stepančič, Klemše, Rauber, Žerjal. Brežanke so v Bologni doživele tretji zaporedni poraz. Slab sprejem je praktično onemogočil napad in le tretji set je bil izenačen, saj sta se e-kipi stalno menjavali v vodstvu, v končnici pa so bile domačinke pri-sebnejše in zaključile set in tekmo v svojo korist. (Sab) Benassi Cento - Sloga 3:0 (15:10, 15:8, 15:6) SLOGA: M., N. in M. Grgič, Kalan, Križmančič, Malalan, Vidali. Slogašice so morale tudi na tretjem srečanju druge faze prvenstva gladko položiti orožje. Tokrat našim igralkam lahko štejemo v opravičilo dejstvo, da so nastopile v zelo okr- njenem sestavu, saj so bile brez Hrovatinove, Lučke in Milene Križmančič. Povsem jasno je torej, da se naša ekipa ni znašla in tako je nasprotnik pravzaprav imel dokaj olajšano pot do zmage. Naše igralke so bile učinkovite le na začetkih vseh treh setov, potem pa z dobro igro niso znale nadaljevati. (Inka) ŽENSKA C-2 LIGA Kennedy — Kontovel Electronic Shop 3:0 (15:3, 15:13, 15:7) KONTOVEL EL. SHOP: Ban, Čer-njava, Prašelj, Gruden, Maver, Mervič, Paulina. V drugi tekmi odločilnega dela prvenstva so morale Kontovelke prepustiti točki nasprotnicam. V delno o-pravičilo za poraz jim lahko štejemo le to, da so nastopile okrnjene in da so nekatere igralke komaj prebolele gripo. Kennedy je poprečna ekipa, ki ni pokazala nič posebnega • Jadran klonil v Trevisu razen zanesljivih servisov. V mrzb telovadnici so bila naša dekleta P'Y več statična, kar jim je onemogoča napad. (J.B.) ŽENSKA D LIGA Pallavolo Lucinico — Friule* port 0:3 (7:15, 13:15, 10:1»' FRIULEXPORT: Venier, Ušaj, tot, Foraus, V. in S. Stoper, Centa» zo, Garbini, Umek, Košuta, Ukm ŽgtjaI Združena ekipa deklic je v prepustila nasprotniku vse prc točk. Sodeč po izidih posameznih tov, bi lahko sklepali, da je bila ma izenačena, vendar to _ sploh drži. Naše so razen na začetku _ kič visoko povedle, v drugem celo s 13:3, v tretjem pa 13Sonato vsakič popustile ter dovoUl y mačinkam, da so se jim približal končnici posameznih setov pa s e. še vselej uveljavile svojo očitno 1" moč, tako da zmaga ni bila Pr prav nikoli vprašljiva. Volley Tržič — Sloga (15:7, 7:15, 16:14, 15:1« SLOGA: A. in E. Adam, ^ vec, Kovačič, Sosič, Križmartcic. NADALJEVANJE S 1. STRANI (45:34). To je bila najvišja razlika, ki so jo domačini dosegli in morda tudi od očilna, saj so v prvem delu srečanja Jadranovci dobro kljubovali domačinom, ki so zaključili prvi del s prednostjo osmih točk (36:28). V nadaljevanju pa je Jadran zapravil nekaj dragocenih žog v napadu, posebno v centru. Tokrat odlični Marko Ban, ki je že v prvem delu dosegel kar 15 točk, je tudi v nadaljevanju zadeval kot za stavo, saj je namreč skupno dosegel 36 točk. Vse to pa ni zadostova'o, ker so domačini odlično pokrivali Borisa Viteza, ki mu tokrat res ni šlo. Za podatek lahko povemo, da je prvi koš dosegel v 17. min. igre. Skratka: Jadran je klonil v Trevisu in lahko rečemo tudi z nekaj smole, saj je, kot smo že v začetku rekli, tistih zadnjih pet minut bilo zelo dramatično in če bi si ne za- pravil nekaj prostih metov, bi lahko Jadran odšel tudi iz Tre viša z zmago. Za zaključek bi lahko še povedali, da so bili sodniki zelo, zelo pomanjkljivi in so oškodovali obe ekipi. Po koncu tekme nam je trener Jadrana dal sledečo izjavo: »Z’ata serija Jadrana se je končala. Vsekakor bila je možnost, da bi lahko tekmo tudi osvojili. Zapravili smo si jo morda v napadu, kjer centri niso izkoristili praznega prostora, ki je nastal ob tesnem pokrivanju Borisa Viteza. Poraz sam po sebi ni tako tragičen in popravnih izpitov i-mamo še mnogo in upam, da si bodo fantje kmalu opomogli. Že v torek bomo nadaljevali s treningi in upam, da bomo zamujeno kmalu nadoknaditi.« (br) OSTALA SINOČNJA IZIDA: Fiamma - Budrio 72:70; Udine - Ceam Bologna 84:87. lič, Peršič, Vidali. vredn° Slogašice so naletele na 1 ,,,injiri slab dan. Tesna rezultata v z je dveh nizih ne smeta varati. ^ Ldaf za 'razred boljši nasprotnik. ^ je sinoči igrala vse premedlo -a statično, da bi se lahko ki za zmago. Skratka, gre za ??s,jnka) ga bo treba čimprej pozabiti- Scavolini spet klonil ita- V anticipirani tekmi 20. ko v lanske košarkarske A-l hg y rrinu Bertoni premagal Bea , " esara z 92:89 (43:50). CtetaL “ olo/ i spored: Honky - Bic, Gr 0„i, mmenthal, San Benedetto ' „ fe-mac - Latini, Binova - n*0 ,0jjycO' d - Star ter Bancoroma ' 0 A-2 LIGA . njunih Marr - Italcable, Vicenzi - gggle. Lebole - Benctton, Bartolom ' ^an-Rieti - Mister, Rapidcnt -giaebevi - Carrera. V nedeljo9 26. t. m. v Ravasclettu Smučarsko tekmovanje 18. Z SI in trofeja 80-letnice SPDT Smučarski odsek Slovenskega planinskega društva iz Trsta hoče z letošnjimi, že 18. tradicionalnimi zimskimi športnimi igrami, ki bodo v nedeljo v Ravasclettu^ še posebno slovesno proslaviti 80-letnico društva. Tradicionalnemu tekmovanju v veleslalomu (izpeljali ga bodo na treh progah, za moške, ženske in kategorijo baby sprint) bo namreč sledil se zahtevnejši veleslalom, veljaven ',-a trofejo 80-letnice SPDT. Pravico do nastopa na tem finalnem delu pa no imelo dvanajst tekmovalcev v moški in ženski konkurenci, ki se bodo najbolje izkazali v prvi preizkušnji, vendar z eno izjemo: za vsako društvo lahko nastopijo največ trije tekmovalci (v moški in ženski vrsti). Za društveno lestvico pride v poštev prvi veleslalom, prvouvrščeni v Posameznih kategorijah bodo prejeli riato, drugouvrščeni srebrno in tre-tjeuvrščend bronasto odličje. V kategoriji baby sprint pa bodo s spomin-t ?. značko nagrajeni vsi tekmovalci, tudi diskvalificirani. Poleg tega bo Pokal prejelo prvih pet uvrščenih društev, kot tudi prvouvrščeni tekmova-,Cc v drugem veleslalomu, v ženski ln mosti konkurenci. S kakšnim kriterijem pa bodo po- delili trofejo, delo Bogomile Dol jak (družina Doljak je lani med drugim prejela tudi plaketo boja in dela Slovenske kulturno gospodarske zveze). V poštev bosta prišla dva najboljša časa tekmovalcev vsakega društva, v obeh konkurencah. V primeru, da neko društvo nima vsaj dveh uvrščenih tekmovalcev, se čas edinega u-vrščenega dopolni s časom najslabšega v konkurenci. Še nekaj podatkov o vpisovanju. Potekalo bo na sedežu ZSŠDI v Trstu do srede od 10. do 12. ure, na sedežu SPDT pa bo prav tako še v sredo od 19. do 20. ure. Program tekmovanja je zelo natrpan, zato organizator priporoča točnost: prvi start bo namreč že ob 9.30 in zamudnikov tokrat res ne morejo čakati, sicer se ne morejo več držati zastavljenega programa. Nagrajevanje bo tokrat še poseb no slovesno, začelo pa se bo ob 17. uri v zdravilišču Aria Terme. Pred nagrajevanjem bo kratka slovesnost z nastopom tržaške folklorne skupine Stu ledi. Smučarski odsek SPDT je za to tekmovanje, ki bo potekalo na progi Pascut, vložil veliko truda, saj se hoče na čim primernejši način vključiti v praznovanja 80-letnice društva. Pri izpeljavi tega tekmovanja pa bodo priskočili na pomoč člani alpinističnega odseka, ki bodo poskrbeli za kontrolo vrat, medtem ko bodo ča-somerilstvo prevzeli člani italijanske zveze časomerilcev. NA VELESLALOMU V PAULARU Tudi naši smučarji Danes bodo na sporedu tri tekmovanja, veljavna za »Veliko nagrado ljudskih hranilnic F-JK«. V Paularu je na sporedu veleslalom (cicibani), na katerem bodo startali tudi predstavniki slovenskih društev. V -Trbižu in na Zoncolanu pa bosta slalom oziroma veleslalom za dečke ter naraščajnike (v moški in ženski konkurenci). Ta veleslalom je predzadnji v okviru šestih tekmovanj (dva smuka, dva slaloma in dva veleslaloma) ob koncu katerih bodo najboljši smučarji napredovali najprej v consko in nato v državno fazo. Slovenski smučarji se za te uvrstitve ne morejo potegovati, saj so se doslej udeležili le enega veleslaloma. (A. Pangos) | mnenje ALDO RUfel [ Ad hoc merila Ne bom dolgovezil s svojimi prispodobami in si bom od Košute izposodil dva stiha : V zamejstvu so za vse ad hoc merila - da mrgoli uspehov, špic in nad. (To lepo zveni na športni strani tudi zaradi interdisciplinarnosti, ki naj po novem slogu preveva vsako dnevnikovo stran). Da je tako, si prikrito in odkrito, na glas in v mislih razlagamo ter opravičujemo z najrazličnejšimi vzroki in potrebami. Da so naša merila vrednotenja pro ahka razlagamo z dejstvom, da pač delujemo v objektivno slabših pogojih glede na matico in glede na večino, da nimamo vzvodov oblasti; dejstvo je, da mora naš napor biti dvakraten, da se o nas nekaj sliši in zve, kajti someščan italijanskega jp-zika, razen častnih izjem, nima informacije o nas in mu moramo prevajati. Dejstvo je, da smo startali v navadnih telovadnih copatah, medtem ko so drugi že imeli šprintarice — če se v prispodobi izrazim — ker so nas v prejšnjih desetletjih oropali materialno in tudi duhovno, saj so nam v tem staetju na področju telesne kulture trikrat izkrvaveli kadri. Prav je, da te podatke vemo, prav je, da jih izpostavimo, kadar je potrebno in je treba pribiti resnico na veliki zvon zato, da deloma preglasi na videz demokratično načelo, naj vsakdo dobiva po svojih sposobnostih, številčnosti in moči. Mi še pričakujemo povračilo škode vsaj na moralni ravni; na materialni pa tako, da se izoblikujejo možnosti za razvoj in ne stopicanje na mestu. Vendar navznoter ne smemo čakati na usmiljenje in miloščino. Slog v delu naj bo prepleten z načrtovanjem, z vztrajnostjo, če je potrebno s trmo, pa tudi z znanjem in bogatenjem tega. Poskusiti moramo doseči uspehe, iti so sami po sebi opredeljujejo kot taki brez primesi zgodovinskega pogojevanja. To ni enostavno, niti lahko; včasih je celo mučno, a zmagovito. Vzemimo letošnje nagrajence Primorskega dnevnika in Združenja. Njihovi državni naslovi, dosežene točke, pa tudi in celo več kot dvodesetletni trud Pučnikov, Marsonov, Vitezov, Koko-rovcev, Križmančičev, Simonetov in Jadrancev niso okvirjeni v ad hoc merila, temveč imajo vrednost, ki presega okvir naše telovadnice Kulturnega doma v Gorici, kjer je bilo nagrajevanje, ker ne bi tako nagrajevanje nič grše izpadlo v deželni palači. V X italijanski nogometni ligi Osrednja tekma v Milanu Udinese proti Fiorentini Kljub temu da gostuje pri nevar-t®? Manu, se turinskemu Juventusu v tem kolu ponuja možnost, da l*>veča prepad, ki ga čedalje bolj iz-ločuje od svojih zasledovalcev, odec po tem, kako je italijanski šport-ju tisk »napihnil« pomembnost Juven-usovega nastopa v Milanu, je moč hispiti ugotovitev, da italijanski po-“Oavalci nogometa pripisujejo Casta-KOerovi ekipi nalogo, da zaustavi Tu-uicane, češ da je to zadnja priložnost, a se prvenstvo ne spremeni v mo-l°g ta čas vodeče enajsterice. In tud' -Vent*ar se postavlja vprašanje : ;aQ1 ,Še bo Juventus zgubil, res obsta-otipa, ki bi ta spodrsljaj znala tu-izkoristiti? Je morda to nekonstan- trn m . u • o e moraa to nesonsian-R Torino ali čedalje bolj negotova dni a' Nevarna bi utegnila biti tudi ^gbuvrščena Fiorentina, ki pa je olia 1? svojega kapetana Antogno-šaJ Ce te odsotnosti res ne pogre-, ot trdijo pri tem društvu), bo-Pravh^° vMeK že drevi v Vidmu, če-nj,„X “° Udinese nastopil v zelo okr-sk 'Postavi, saj bo manjkal tudi di-tvahficirani Miann. DANAŠNJI SPORED eoli - Verona; Genoa - Roma; La- zio - Sampdoria; Milan - Juventus; Napoli - Inter; Pisa - Catania; Torino - Avellino; Udinese - Fiorentina. ŠESTDNEVNA DIRKA V MILANU Zmagala Moser-Pijnen MILAN — Italijan Francesco Moser in Nizozemec Renè Pijnen sta osvojila deveto izvedbo šestdnevne milanske dvoranske kolesarske dirke. Bila sta edina, ki sta dirko končala s polnim številom krogov, prednjačila pa sta tudi po številu točk. Njun uspeh je v zadnjem dnevu maratonske prireditve pozdravilo kar 18 tisoč gledalcev. Pijnen je pravi veteran šestdnevnih dirk, Moser pa je s prvo letošnjo zmago v tovrstnem tekmovanju sklenil izredno uspešno zimsko sezono, v kateri je postavil svetovni rekord v enourni vožnji. VRSTNI RED 1. Moser - Pijnen 357 točk; 2. Bon-tempi - Thurau 181 točk po 1 krogu; 3. Hermann - Schutz 217 točk po 2 krogih; 5. Bidinost - Freuler 262 točk po 3 krogih. e ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma — Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNOSTNA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE la r°^aino' da je v smislu pravilnika spodaj navedenega posoji-ri^.V^ednost kupona in povišek kapitala v izplačilu — ki se na-a a na šestmesečje 1. 3. 1984 - 31. 8. 1984 - sledeča: POSOJILO Izplačljiv kupon 1.9.1984 Povišek kapitala 6-mesečna Skupna razlika vrednost 1.3.1984 dne 31.8.1984 1.9.1984 +0,164% 5,555% 1982- 1989 ovrednoteno emisija (BECQUEREL) yrob 8,15% 'te v °brazlozitve zgoraj navedenih vrednosti so objavlje- Na 18. rednem obenem zboru Športnega društva Primorec Trezna ocena dosedanjega delovanja Okrepitev sodelovanja z Gaj o in Zarjo - Poziv članom k pomoči V petek je bil v ljudskem domu v Trebčah 18. redni občni zbor ŠD Primorec. Prisotno je bilo lepo število vaščanov, ki so z zanimanjem sledili poročilom odbornikov in so tudi aktivno posegli v živahno razpravo, ki se je razvila kasneje. S tem so dokazali, da jim je bodočnost domačega športnega društva zelo pri srcu, videti pa je tudi bilo, da ocenjujejo zelo trezno današnji moment, v katerem je čedalje manj prostora za kampanilizem in vedno bolj govor o sodelovanju med društvi. Kot je v svojem predsedniškem poročilu dejal Albert Čuk, je bilo delovanje odbora v pretekli mandatni dobi povprečno. »Storjenega je bilo mnogo, še več pa bi lahko naredili, če bi se vsi bolj potrudili. Športno društvo je za nas Slovence, ki živimo v Italiji, velikega pomena. Pokazati moramo vsem, da smo tukaj prisotni in da smo enaki večinskemu narodu. Pozivam torej vse Trebence, naj se še bolj približajo Primorcu in naj pomagajo pri delu.« Čuk je v nadaljevanju govoril o pobudi ZSŠDI, ki je lani sklicalo vsa naša nogometna društva na sestanek, da bi preverili možnost ustanovitve skupne mladinske ekipe. Predsednik je obžaloval, da je zaradi odklonilnega stališča dveh društev vse skupaj propadlo, ko je bil program že sestavljen. Zato so se predstavniki Zarje, Gaje in Primorca domenili, da bodo sami poskušali priti do takega sodelovanja in nekaj je bilo v tej smeri že storjenega. »Ustanovili naj bi tudi močno člansko ekipo. Z dobrimi uspehi bi lahkp dvignili čim višje našo raven in naše slovensko ime na Tržaškem. To je dobra pobuda, ker se moramo zavedati, da število otrok vedno bolj upada«, je še pristavil Čuk. Omenil je nato še prijateljske stike z Rudarjem iz Trbovelj, ki je v preteklem letu gostoval v Trebčah in predlagal naj bi ob priliki povratnega srečanja (25. aprila) prišlo tudi do pobratenja med društvoma. Svoje predsedniško poročilo je Čuk zaključil z apelom članstvu : »Vsi na delo v prid ŠD Primorec ! «. Riko Čuk je v tajniškem poročilu naštel opravljena dela in dejal, da je predvsem obnovitev in ozelenitev i-grišča terjala precej truda in stroškov. Nabavili so tudi pločevinasto barako za orodje, uredili malo igrišče, sodelovali so pri organizaciji raznih poletnih praznikov, ki so lepo uspeli. Kar se rezultatov tiče, je bil Primorec v lanski sezoni le za las ob napredovanje v 2. AL, saj je v dodatni tekmi z Aurisino tesno izgubil. Sledili so (po blagajniškem poročilu Egidija Canzianija) pozdravi go- stov: za ZSŠDI Ivan Brass, za ŠD Zarja Mirjan Žagar, za KD Primorec Lucijan Padovan in za sekcijo KPI -Z. Kralj - Mauro Kralj. Po diskusiji, kjer je bil govor predvsem o pomanjkanju novih članov, o odstonu trenerja članske ekipe Bogdana Čuka, o pobratenju s trboveljskim Rudarjem in o sodelovanju z Zarjo in G a jo, so bile na programu volitve. Novi odbor, ki si bo na prvi seji porazdelil funkcije je takole sestavljen: Riko Čuk, Franko čuk, Dario Čuk, Vojko Čeme, Egidij C anziani, Albert Čuk, Anica Čuk, Alfredo Kralj, Darko Kralj, Nataša Kralj, Srečko Križmančič, Livio Sosič, Nardo Kralj, Elio Čuk in Pavel Kralj. Nadzorni odbor: Rado Štok, Sandro Kalc in Bruno Kralj. Komemoracija Nerea Rocca Gianni Ri vera, Cesare Maldini, Gigi Radice, Giovanni Trapattoni, predsednik Milana Radice in verjetno Nils Liedholm ter Enzo Bearzot, se bodo 20. t.m. zbrali v Trstu, ob 5. ob'etnici smrti Nerea Rocca. Letošnji DOSP bo 12. maja v Postojni V Sežani je bil včeraj sestanek kontaktnega odbora DOSP, ki je začrtal glavne smernice za letošnjo izvedbo tega tradicionalnega primorskega dijaškega tekmovanja. To bo predvidoma 12. maja v Postojni. Športni del sporeda bo obsegal košarko, namizni tenis, atletiko in streljanje, za fante še rokomet in za dekleta še odbojko. Poleg tega bo kulturni del sporeda obsegal še literarni in likovni natečaj, prireditelji pa so predvideli še več drugih novosti. O tej prireditvi bomo še poročali. Danes NEDELJA, 19. februarja 1984 NOGOMET L AMATERSKA LIGA 15.00 v Križu : Vesna - Torviscosa. 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Kras - Primorje ; 15.00 v Bazovici: Zarja - Zaule. 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Padričah: Gaja - Sagrado; 15.00 v Trebčah: Primorec - Union; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Medea; 10.30 v Dolini: Breg - S. Sergio. NARAŠČAJNIKI 8.30 v Trstu, Ul. Campanelle: Campanelle - Breg; 10.30 v Bazovici: Zarja - S. Vito. NAJMLAJŠI 10.30 v Repnu: Kras - S. Andrea; 10.30 v Križu: Vesna - Don Bosco; 11.15 na Opčinah; Ul. Carsia: Roia-nese - Primorec. KOŠARKA KADETI 11.00 na Proseku: Kontovel - Liber- tas A; 13.00 v Trstu, Ul. della Valle: Barcolana A - Polet. NARAŠČAJNIKI 9.00 v Trstu, Sai. di Gretta: Saba - Kontovel; 9.30 na stadionu »1. maj«: Bor - Inter Milje. PROPAGANDA 9.00 v Trstu, Miramarski drevored: Ferroviario - Bor; 17.00 v tržaški športni palači: Inter - Jadran. ' ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, Ul. Monte Cengio: CUS Trst - Kontovel Electronic Shop; 9.00 v štandrežu: Soča - Libertas Krmin. NAMIZNI TENIS MOŠKA C LIGA 10.00 v Bassanu: Baschiera - Kras. MOŠKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Križu: Mladina - Chiadino. ŽENSKO PROMOCIJSKO PRVENSTVO 10.00 v Trstu: GM - Kras 1; 10.00 v Repnu: Kras 2 - Kras 3. ŠD Mladina - smučarski odsek organizira avtobusni izlet v Rava-scletto v nedeljo, 26. t.m., ob priliki 18. zimskih športnih iger - trofeje 80-letnice SPDT. Vpisovanje v Domu A. Sirk vsak dan. Vpisnine za tekmo zapadejo v torek, 21. t.m. Odhod avtobusa z Opčin ob 6.15 in iz Križa ob 6.30. ŠD Breg - smučarski odsek organizira v nedeljo, 26. t.m., ob priliki tekmovanja SPDT izlet na Zon-colan. Vpisovanje v ponedeljek, 20., in v torek, 21. t.m., na sedežu. SPDT prireja v nedeljo, 26. t.m., avtobusni izlet v Ravascletto ob priliki 18. ZŠI — trofeja 80-letnice SPDT. Vpisovanje bo na sedežu ZSŠDI do vključno srede, 22. t.m. Vpisovanje za tekmovalce se bo vršilo v društvenem sedežu v torek, 21. t.m., od 19. do 21. ure. TRK Sirena obvešča svoje jadralce v razredih optimist in evropa, da je odhod na običajen trening v Tržič (SVOC) danes ob 8, uri s sedeža društva. Naročnino: Mesečna 10.000 lir - celoletna 120 000 lir V SFRJ številko 15.00 din. naročnina za zasebnike mesečno 180.00. letno 1 800.00 din. za orga-nizaciie in podietja mesečno 250.00. letno 2.500.00 din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Ziro račun 50101 603 45361 ADIT - DZS 61000 L|ubl|ona Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 43.000. Finančni in legalni oglasi 2 900i lir za mm višine v širini 1 stolpca Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST Trst. Ul. Montecchi 6 tel 775-275. tlx 460270 EST I. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. TRST Ul. Montecchi 6 PP 559 Tel (040) 794672 (4 linije) - Tl* 460270 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel (0481)83382 - 85723 ČEDAD Stretto De Rubeis 20 Tel (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogomil Samsa Izdaja L ^ZTT ^len i,al'ienske m tiskaj ^ Trst [Mili] 'veze časopisnih ' 1 lalolmkov FIEG 19. februarja 1984 Protest francoskih kamionistov rws PARIS Zaradi stavke francoskih carinikov, ki je ohromila delo tudi na italijansko-francoski meji, so kamionisti s svojimi vozili zaprli ceste v centralnem delu Francije in tudi na mejnih prehodih »Demografska eksplozija« na srečanju v New Delhiju NEW DELHI — Indijski predsednik vlade Indirà Gandhi je odprla predvčerajšnjim v New Delhiju konjerenco azijskih parlamentarcev o temi »po pulacija in razvoj«. Gandhijeva je pozvala mladino, naj zadrži »demografsko eksplozijo<£, ki je v Aziji bolj nevarna kot drugje na svetu. Indijska predsednica pa je vseeno poudarila svoje nasprotovanje upravnim in represivnim ukrepom. Bivši zahodnonemški kancler Helmut Schmidt je ostro kritiziral politiko katoliške cerkve, ki se upira družinskemu načrtovanju ter ne razlikuje med kontracepcijo in splavom. Ustvarjanje privilegijev v Košutu v Budimpešti Z zvišanjem osebnih dohodkov so vabili delavce v sindikat BUDIMPEŠTA — Sklep zbora sindikatov poverjenikov budimpeštanske tiskavne »Košut«, da se povečajo pia če samo članom sindikata, je postal predmet razprav v vsedržavnem okviru vse od dne, ko so ga posredovali javnosti. Pravzaprav gre le za malenkostno zvišanje plače za vsako uro dela (nekaj desetin filerjev, oziroma stotink forinta), toda to je bilo dovolj, da so se razburkale strasti in da se postavi načelno vprašanje: aii je res potrebno, da članstvo v sindikatu spremljajo privilegiji take vrste. Ni preteklo mnogo časa, da so u-gotovili, da je sklep neustaven. Vendar pa se zanimanje za zadevo ni poleglo, deloma, ker gre za bizaren pojav in deloma zaradi trme sindikalnih voditeljev tiskarne, ki še vedno ne razumejo, zakaj ne bi člani sindikata, če že plačujejo članarino, ne imeli včasih več pravic kot ostali delavci. Zadeva je postala še bolj zanimiva, ko so sindikalni aktivisti »Košuta« izjavili, da se podobno dela tudi v nekaterih drugih kolektivih, toda odgovorni previdno o tem molčijo. Ker so voditelji mestnega sindikalnega odbora tiskarniških delavcev podprli sklep sindikalnega vodstva v tiskarni »Košut«, češ da se ne križa s statutom sindikatov, se je obseg razprave še razširil in še bolj razvnel. Takoj se je namreč postavilo vprašanje: kako je mogoče, da sindi kat deli po svojem lastnem ključu denar, ki pripada splošnemu skfadu plač, in drugič, kakšna je pravzaprav ta organizacija, ki s povečanjem piač vabi delavce, naj se včlanijo vanjo. Sindikalni voditelji so navedli v podporo ukrepa vrsto argumentov, toda javnosti niso prepričali. Javnost meni, da je nedopustno, da se skuša zaustaviti osip v vrstah sindikatov z u-vedbo privilegiranih položajev. Sindikalni vodita ji so se tudi pritoževali, ker so bili v zadnjem času postavljeni »od zid«, ker so sprejeli neke nepopularne sklepe oblasti (povečanje cen za tople obroke, stagnacija plač zaradi investicij, zaostritev delovnih norm in podobno). Vse to je seveda prizadelo življenjsko raven članov sindikata. Neki funkcionar je izjavil, da je bila prav sedaj priložnost, da se dokaže članstvu, da ne plačuje članarine zaman. In tako se je zgodilo, da je od 140 delavcev zunaj sindikata kar stotina čez noč zahtevala, naj se jih včlani. Tistim, ki niso tako ravnati, se pia- I če niso povečale. Včasih se delavci niso včlanjevali v sindikat zaradi " najrazličnejčnejših razlogov, največkrat zaradi lenobe. Sedaj pa je postalo očitno, da jim gre pri tem le za napredovanje pri nagrajevanju. Nasprotniki seveda sprašujejo javnosti, kakšen je to sindikat, ki uporablja take metode f>ri zaščiti interesov delavskega razreda. MILOŠ ČOROVIČ Na Dunaju stik med mogočnima DUNAJ — En sam dan po izvolitvi Kostantina Čemjenka za voditelja v Kremlju sta se v popolni tajnosti sestala v avstrijskem glavnem mestu predstavnika dveh velesil, ZDA in SZ, in se pogovarjala o preprečevanju širjenja jedrskega orožja. Sogovornika sta bila Richard Kennedy in Pctro-sjants. Veleposlanik ZDA Kennedy je o pogovoru, ki naj bi se sklenil danes, dejal, da je bil prijateljski in ustvarjalen. Sedmerica iz Hunana je ustanovila zadružno podjetje Kitajski kmetje bolje poznajo smernice vladne politike kot lokalni voditelji Razsodba v Vidmu o statutu delavcev VIDEM —- Delodajalci so dolžni sindikatom in svojim uslužbencem in delavcem povedati, po kakšnih krite rijih lahko napredujejo v višje plačilne razrede in na odgovornejša mesta. K temu jih sili razsodba videm skega civilnega sodišča, ki je obsodilo hranilnico iz Vidma in Pordenona na objavo teh meril. Sodno razpravo in z njo povezan razplet sta povzročila uslužbenca poprej omenjenega kreditnega zavoda, ki je pred časom zavrnil njuno prošnjo za napredovanje. Po sodbi videmskega sodišča, ki spreminja poprejšnjo razsodbo okrajnega sodišča v furlanskem glavnem mestu, to pravico priznava člen 28 statuta delavcev, kjer govori o pro-tisindikalnem obnašanju delodajalca in podjetja. H CORTINA D'AMPEZZO — V hote lu Savoia v Gortini bodo v prihodnjih dneh oživili dunajski valček. Protagonist večera bo Sandro Massimini, ki bo vodil ples s pomočjo 16 plesalcev. Udeleženci večera bodo morali imeti vsi oblačila iz zlate dobe avstrijskega cesarstva. PEKING - Trideset let so kitajskemu kmetu ukazovali, da mora početi samo tisto, kar mu naročajo. V zadnjem času pa spodbujajo njegovo ustvarjalnost in mu prigovarjajo, naj se znajde kot ve in zna, da bi le pomagal dvigati kmetijsko proizvodnjo. Tisti spodaj mu mečejo polena pod noge, oni v Pekingu pa mu pomagajo, dajejo prav njegovim pobudam in ga spodbujajo, naj premaguje težave in gre dalje. V skladu s takšno pekinško direktivo je sedem družin v pokrajini Hunan ustanovilo zadružno enoto za proizvodnjo kisa. Takole so si rekli: surovino imamo, delovno silo tudi, pa še tržišče nam je naklonjeno. Razumeli so, da so na liniji z uradno politiko, dobili so obrtniško dovoljenje in na zgradbo namestili napis Zadružni proizvajalec kisa. Posli jim niso dolgo cveteli. Lokal- ni dejavniki so jim odvzeli dovoljenje, češ da imajo že en takšen obrat. Pri tem niso upoštevali, da bi proizvod prodajali tudi preko svojih meja. Tako se je zgodilo, da so naročili zadružnikom, naj vrnejo obrtnico. Na takšen način je v malem propadla uradna kitajska politika na tem sektorju. Toda kmetje se niso pustili ugnati in so mimo lokalnih gospodarjev šli k partijskemu tajniku pokrajine Hu nan, ki je kmetom dal prav in dodal, da kmetje bolje razumejo vladno politiko kot kadri. Pri vsem tem je zanimiva naslednja nadrobnost: kmetje so bolje kot partijski kadri razumeli politiko centralnega komiteja KP Kitajske, da se odprejo na stežaj vrata podjetnim kmetom, da višjo proizvodnjo dosežejo z najemanjem kolektivne zemlje, da si zagotovijo sredstva za delo in da se lotijo specializirane proizvodnje. Primer je dokazal, da kmet preučuje smernice najvišjega vodstva. Zgodilo se je, da so pionirjem novega političnega kurza že v januarju vrnili obrtnico. Na Kitajskem so postali vzgled, ki so ga drugi pričeli posnemati. Njihova moč je bila v tem, da uresničujejo s preprostimi besedami povedano veliko resnico kitajskega vodstva: država naj napreduje in kmečko ljudstvo naj postane bogato. To pred dvema letoma sprejeto u-smeritev so na podeželju pričeli hitro uresničevati in že sedaj je od 10 do 20 odstotkov gospodinjstev v zadružnem delovnem odnosu. Kmetje so sprva oklevali, sedaj pa se jim naenkrat zelo mudi. Njihova zavzetost za večji kos kruha, jemlje spanec birokratom in vsem tistim, ki so nasprotni takšni politiki. Po pisanju vodilnega dnevnika žeminžibaa so se ob tem vprašanju izoblikovale tri kategorije kadrov. Prvi so spoznali, da ie z združevanjem družin mogoče P°' večati proizvodnjo in odpreti nova delovna mesta. V drugo kategorijo sodijo teoretičarji, ki pravijo, naj se ? izvajanjem direktive počaka dve lentia se njihov kraj z njo sprijazni-Tretji pa tej možnosti odgovarjajo ne. iz enostavnega razloga, ker takšni gospodarski politiki nasprotujejo. Sedmerica iz Hunana je spoznala, da je na tehtnici pekinška »utež« najvažnejša. Zato je v januarju spet izobesila napis, na katerem piše: družni proizvajalec...« Ciril Gale Vladimir Herceg Desperado Joaquin Muriella (24.) S. A. C. A J. "/ ^ nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA In za tuje znamke avtomobilov TRST, Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 794306 - 772002 ROTANO ! hišna oprema iz ločja, vrbovine, slame, manjši predmeti iz ebenovine