P »»amtia« številke: Navada« Din —‘75, •k nedei^k Din 1*—.
UREONiSTVO ..
Jbi ^iju «S«* 3fc 4» 1. Mahrtr-UPSAVA »a aakaja v dW iti ***** <W«	T«4f-
f«» a. 24- — SMS poMani mSmi fW M.78?.
I^l^RilViurceW'daifMnle štev. Dfn ~*75
TABOR
Leto Vlil.
Maribor, sobota 2. aprila 1927.
Posamezne Številke: Navadne Din —‘75, ob nedeijab Din 1“—.
.TABOR” iocboga v**k dan, vaavaa tktMfyc io praznikov, «b W. mri x ciatenams iMraiedn^e^a dne i*r slane in«sw*o no poiti U Mfr*—, aa »•-»cmsfcvo D IS" , cU»ta«ijcn n« d«w D 11"—, •« lafcaaraice D10' — i—itratf po domovom.
Mon^t m pa npmvi »TABORA” MASffiCJR, J*ržiwta vdana ikm. *.
Številka: 74.
Beograjska trgovska zbornica za trgovinske zveze z Husijo
Beograd, 1,, aprila.
Včeraj popoldne se 3e pričela glavna skupščina beograjske trgovske »borni' ce. V svojem referatu sc le podpredsednik med drugim dotaknil tudi naših trgovskih odnošajev. Bočim ima ‘"Jugoslavija direktne trg. »veze z vsemi drža'a' mi, ima stike z Rusijo le posrednim Potom. Mi imamo, je naglasil .nodpredset-Ttik dovolj industrijskih pridelkov, k' n jih lahko izvažali vi Rusijo, obratno P bi naša država marsikaj lahko, uv ‘ iz Rusije, kar bi bilo našim gospooarsKj
krogom zelo na korist. Pornishb mora
mo. da jc v temeljih naše. kr®J^5? mnogo ruske krvi- Nadih.© Je f . ’ omenil, da bodo maja mes ® p J našo državo poljski'gospodarski krogi, L kar .£ it sedaj VrševUikc pnPrave, Trgovska zbornica , tud, energično v-ztrana rta tem, da se zopet, izpostav, ,u* goslovanski konzulat vi Bra.i i, kajti velik del našega prometa sc' vrši vzdolž Donave.
neposredna pogalasula z Italijo
Beograd, 1. aprila.
Ker .glede -zadnjega spora med našo državo in Italijo ni še prišlo do sporazuma in ker Italija ni hotela pristat; na anketo pod okriljem Društva narodov, (bo najbrže prišlo do direktnih pogajanj. Doslej seveda tozadevno še ni določena Ibaza zn pogajanja. Italija zahteva roti* Siikacijo netitun- konvencij, Jugoslavija^ pa uničenje Tiranskega • pakta ali- vsaj predaja pakta Društviu narodov na ai" ibitrožo.Razeu tega predlaga Jugoslavija, da se namesto tiranskega pakta sklene pogodba med Jugoslavijo, Italijo in Grčijo. Tudii italijanski ministrski prod5 sednik B. Mussolinije 5e'?a direktno u-redi'tev spora. Tako Vsaj poročšJO frair-coski časopisi.
Vojaška kontrola nad Madžarsko se ne ukine popolnoma
Beograd, 1. aprila.
Poslaniška konferenca je z ozirom na vprašanje; o ukinitvi vojaške kontrole nad Madžarsko poslala na zainteresira* ne države Poročilq, po katerem predlaga, da se vojaška kontrola nad Madžarsko podaljša do 15. maja in to. na_ Hiter* pelacijo Male 'Ln,tajite. — Po ‘-15. "fnajem pa naj »Vi v«šH0 kontrolo Društvo narodov- Razen tega 'bo Maha antanta predr lagala, da vrši 1>N »tajno kontrolo tudi v naprej-in to predvsem zaradi preko* račenja regr^to^jg. . .	^ ...	.....:
Boji V Šanghaju so
nadaljujejo
Napad na fTOfldosko koncesijo.
Pariz, 1.^ aprila.
. Poldžaf v Šanghaju je jako resen. —-Kitmoi so napadli francosko koncesijo tu	P^rett- vr^ta. Prnncoski v0fa-
T‘^ni,r; Tako se' opaža ‘Porast* bolhscvlskega gibanja.
.',J,:V	• Lomtoti. 1. aprila.
Naeijmiajisjn so ponovno"tiapadTi angleški kbuzhl t y 'Nantj-ngu iti ga izropa* li. Položaj v x k Haskih uiestjli ;iu* žmo,. Yangtseja .'e' -Vidno sipbgj je pri-
čakoyati..Jio.vih .napadov	jnojjAmce..
NaeikmalistiČni vojaki so na- vri,., toiča-v Nankingu poslabib .vcč topov imjih „a. perilj Prej; ijjozaiiakUn. Jad.!iiUi.. ki..so, pT Sidrane pred, jireslpiu-.
Berlin. .1- UPjila.
' » De u t s c j i e A1J ge i p e j i) e Zei.tiDigss poroča iz Pekingg^da' gliuJa. y kitajskem gla* vnem mestu^panika radi vesti p radikal: ofc aitCMa južnih čet. Amerik anci so do-
bili nalog, pripraviti rodbine,, žene m o* trobe «a takojšen odhod. Tudi angleške žene on otroci bodo morale zapustiti Peking.	^
Rim, 1. aprilu,
»Corrierrc deda sera« prinaša brzojavko iz'Šanghaja, da so Kantonci izro* palj Kioldang, mesto ob Yaugtse, oddaljeno 70 km od Nankinga. Inozemska kolonija je zbežala vi Šanghaj. KUa.ici sp angleškega konzula obmetavali s kamenjem. Pri napadu na japonski hotel so vojaki do golega slekli ženske im jih zasmehovali. Neki vojak; ki je hotel vzeti neki ženski prstan a se je branila, ji je kratkomalo odrezal prst.
Dnsvna kronika
V znanje raznim v svobodni domovini dobro situiranim in obogatelim ljudem!
Sramota na narodni stvari, ki zasluži, da se jo javno razkrinka, *e je dogodila te dm. Jugoslovanska Matica v Mariboru je razposlala trgovcem, odvetnikom, zdravnikom itd. širom m«riborc ske j,n ljubljanske oblasti svojo revijo ■Mariborski klopotec«, k« je izšla ob priliki II. velikega, jugoslovanskega plesa in pri kateri so sodelovali naši najboljši mariborski literati- Kaj se je z go* drlo? Akoravno stane publikacija samo 15 Din. iti akoravno je v priloženi okrožnici razloženo, ,.da gre čisti izkupiček v korist našim zasužnjenim bratom, se, je dogodil a sramota, da so pošiljatev, namremožnejši med njimi poslali nazaj z opazko: »Ne sprejmem!« Torej, ne sprejmem, nič ne dam. niti ficka, za narodne namene Jugoslovanske Matice! Ta ogorčena zavrnitev cenene pošiljat* ve bo imela za posledico, da bo Jugosi. Matica sestavila arhiv vseh onih trgov-cev-Jtd.* kateri »e m> Jak«-tren«r*»tiiw> ht nečastno odrezali v času, ko trpe rtaši zasužnjeni bratje naJvečJe Pomanjkanje- Pa ne sa-mo to: Ta sramotni dogo* dek zasluži, da se ga javno žigosa g tem, da se vsa imena prizadetih objavijo v časopisju. Ojdbor bo to vprašanje Prepustil občnemu »boru, ki je pred durmi. Tam se bodo imena prečkala in se bo sklepalo o tem, ali nai izidejo ti|,di v časopisih. Poudarjamo, da bi se Pri Nem* cih kaj takega nikdar ne moglo dogo-, •daJi^-Sramotho bi bilo, če bi scodklonilu prošnja za 15 dinarsko denarno Podporo v korist Koroški in Primorju, tem bolj sramotijo pa je, da naravnost nečuveno, če se odkloni .revija., katera stanp Jugo*
slovansko Matico najmanj 10 Din in če računamo še okrožnico in delo skoro 12 Din. slo je torej za majhen’ znesek in ker .se je celo ia odklonili, se mora ftma-rati ta- čin kot bojna napoved Jugosi. Matici in vsemu naroduemu stremljenju sploh. 1 ako .daleč: sino žo prišli v šed-menslctu po osvobojenJu! Zato- bb'Jugoslovanska Matica Pod vzela proti takemu bagatel izi ran J ii narodnega dela najstrožje mero. Vse slovepskc politične stranke, ki so združene v Jugoslovanski Ma* tiei, so edine v tein,-da-še mor« Pokret, ki ga je J. M- započela, za vsako oeno vzdržati. Mnenje večine naroda ima' j’ M. za sčlm.i,' zato t-emlažie nastopa v. obrambo zasužnjenega dpla našega na-, roda. Svoji k svojim!
— Arbitražna pogodba mod Jngosla-‘ vijp, in Madžarsko? Včep-j popoldaie je Ojdpptova). v Budimpešto niadžarskl po*, slanik v Bejogradp baron Pavel Forfter, ki. bo takoj »prejet ‘^d minist. predsednika Bct!il{T;i- Forster - je bil brzojavno poklican y Budimpešto, da poroča, vlad' o,..uspeh’h njegovega delovanja y, Boo* gfadp. Madžarska vln-da ie baje prinrav-Ijeria sklenili.z Ji'gos]m..,‘Jo;š’d pred Beth lcnovim potovanjem y Ria,' arbitražn,o !>ogrid'b0. V tem 'slučaju' M 'BcBileu celo. Preložil svoje potovanje'v' Rim.
Madžarski magnati v obiskih pri, zdi. Pred dnevi je' oopptogala iz Bu*. dimpešte delegacija madžarskih magna-tPV.V J-Odujefjo \ Špaplir, kjer živi z otroci ženu bjy^ga ce serifi, Karla. Dele*,
Halo!
Danes!
Ivino VjvoSo!
Manever Hubemi
RODA-RODA (FELDHERRNHUGEL) Neprekosljivo	Sijajno!
HARRY LIEDTKE. 31 Zabava velikanska!
gacijo vodi grof Zich3, Istvan. Pred delegacijo bo mladi Oton, oziroma »kralj Otto« Polagal Izpit. Magnati so celo se* stavah vprašanja, na katera jim bo mora! 14letni deček, ki obiskuje četrto gim* nazijo,. odgovarjati in jih prepričati o cesarski bistroumnosti.
— Kongres matematikov. V Con* stamtini v Alžiru se bo 15. aprila vršil kongres matematikov vsega sveta. Beograjska univerza bo delegirala na omenjeni kongres g. Mihajla Petroviča, uni* verzitetrjega profesorja v Beogradu-
— Stoti zrakoplov tovarne »Ikarus«. Novosadska tovarna aeroplanov »Ika* rus« je minule dni dovršila prvi hidro-plan novega tipa, ki ie stoti aparat, ki ga je tvornica izdelala. Nov aParat itn najmodernejšo konstrukcijo in vozi « br* zino ISO kin na uro (400 UP).
— Originalen način proslave Beetbo-venovc stoletnice. Tudi v Mehiki bodo dostojno proslavili stoletnico Beethove* nove smrti in to na jako originalen način. V znak globokega spoštovanja do njegove dragocene glasbene zapuščine bodo im vsej državi za teden dni prepovedani nastopi jazz*band orkestrov,
“ Romunska trgovinska bilanca se bohiša. Romunski strokovni listi ugotavljajo. da izkazuje romunska trgovinska bilanca v mesecih januarju in febr-45-61 milijonov lejev aktive. V istih mesecih leta 1926 je bila romunska trgovinska bilanca pasivna za 1.881 milijonov leJev.:
— Težka, žele/niška nesreča v Rjutnu-
iii.il. Včeraj opoldne se je pripetila na fumunski železniški postaji Haskalau težka železniška nesreča. BrzoVlak Bu* dtnipešta—Bukarešta se je zaletel v tovorni vlak. Udar je bil tako močan, da se ;ie y.eč vogov popolnoma razbilo. — Število'iprtvih m ranjenih .ie veliko, a še ni ugotovljeno.
— Zverinski umor. V Bologni je 35* letni natakar Ubakli na zverinski način umoril svojo družico. V zgodnjih jutranjih ura)}, šd opazili v bližini stanujoči’ ljudje ha balkonu, nad katerim je Ubal* di-jeva sigtbiiea. veliko mlako krvi- Obvestili so policijo, ki je našla stanova* nje zaprto- Nato so stražniki 'šli po Ubal-Jija, ki jih je peljal v svoje stanovanje, kJer so našli truplo njegove žene. Mori* lec ni hotel ničesar objasniti. Ubaldi je ženi s sekiro razbil glavo in j j g nožem prerezal grlo. Truplo .ie zavlekel k oknu in vso noč prespal v sobi, kjer je izvršil umor.
~ Velike produkcijske omejitve v A mežiki, štirje’ ukjVečj! Premogovniki v 'IjlfofliS-([J. ?. A.) so usta vili obrat. S tem je' 72.000' ljudi brez kruha.
fGU <i;..	'	.1
...	■7:7	.	•
' ' .Volifive v Avstriji
Priprave .^a volitve y avstrijski parlament so v toliko napredovale, da si lahko- uutvarinip Približno sliko o poteku volitev, v Vseli volilnih okrožjih bodo kandidirale samo tri stranke: krščansko socijalistična in velenemška zveza, so* eijalni demokrati in kmetska zveza-
»Auitimarksistlčnji fronta«; ki je doslej imela večino v parlamentu, se nahaja v neprijetnem položaju, kajti v me* stih ji nasprotuje socijalna demokracija v provinci pa mlada kmetska zveza, ki si naglo pridobiva' simpatijo podeželskega. Prebivalstva. Težišče volilne borbe se je preneslo med najmočnejši skupini sociialnih deinokratov in krščanskih so-eij-Mistov, Gotovo je, da bo soeijalistom uspelo izpodriniti krščanske socijalce ua; drugp mesto, dvomljivo Pa je, ali si bodo ' špciJalisti izvoicvab '.absolutno zmiago' in dr. Seipela zamenjali z dr. Bauerjem- To je nfihov glavni smoter, pri čemer jih v veliki umri podpira
kmetska stranka, ki ima v sedanjem parlamentu samo pet poslancev, dočim računa, da- bo pri aprilskih volitvah do* bila najmanj deset mandatov, in to na. račun krščanskih socijalistov. Položaj a-i 1 timarksistične fronte ,ie omajan tudi radi' samostojnih nastopov nekaterih meščanskih skupin, ki bodo skupno me-ščapisko fronto znatno oslabile. Liberalni blok, cdjonisti im monarhisti nebo* do dobili mandatov. Samostojno nastopa štajersko graški moralist Ude, ki bo najbrž« dobil mandat, seveda tudi na škodo krščanskih socijalfstpv. Komunisti ki nastopajo samostojno, so tako oslabeli, da nimajo izgledov.
Točno volilno bilanco se trenutno ne more sestaviti, vendar kalkulacija so-cijalnih demokratov, ki uPajo da strmo* glavijo Seipela, ni Popolnoma neutemeljena.
Balkanska zveza
Nedavno so časopisi zabeležili vest, da jc turška vlada predlagala balkanskim državam zvezo s -sodelovanjem Turčije in Rusije in da ie bil z ozirom na ta predlog pozvan beograjski turški poslanik v Angoro-
De je samo tnalo resnice v. beležki, je vsekakor velikega pomena- Mnogi so gotovo zmajali z glavo bodisi radi začudenja, bodisi da so jo presojali skeptič* 110. Mnogim se je zdelo uresničenje balkanske zveze nemogoče, kljub tomu da izžareva iz poročila Pojav, ki zn more dvigniti duhove, ustvariti razpoloženje in končno sklep za veliko delo. ki bi Evropi jamčilo mir. napredek in blagostanje.
An gorski predlog mora pozdraviti vsak uvidevnejši politik, kajti tojnejša opredelitev in odločnost v naši zunanji Politiki, ki mora iskati nova pota in ori* jentacijo, ie neobhodno potrebna.
Balkanska zveza, bi naj udarila pečat in ponesla' k svet geslo »Balkan balkanskim narodom« s sodelovanjem Rusije in Turčije, po dosedanjih odnoša-jih Pa tudi s češkoslovaško in Francijo. To bi bila nova orijentacija in edini protiutež politiki naperjeni napram Ju* goslayiji, napram evropskemu miru in stanju, ki ga določajo mirovne pogodbe-
Ako smo sploh kedaj imeli ugodnejši trenotelc in globlji vzrok za preorijenta-cijo, nas sedanji položaj v katerega nas je pahnila italijanska ekonomska in no-litična ekspanzija, k takemu koraku do* cela upravičuje- Mussolini je dejal, da se Italija mora razširiti, ali' pa eksplodirat^ Italija hoče na Balkan š. silo in s kršenjem suverenosti drugih držav ne, oziraje se na to, da so na Balkanu države, ki imajo pri tem soodločevati.
Edino, balkanska zyeza lahko zavrne i;n onemogoči na-mere italijanske ekspan* zije. Žal da inicijativa za sodelovanje balkanskih držav Turčije Iti Rusije, ni izšla iz Beograda, temveč se ie dopustilo, da ie Italija zagrabila v živo in dvignila toliko prahu, da se je zatemnilo po* litično obzorje vse Evrope. Da je bilo v Beogradu več zdrave inici Jati ve. bi »e bilo lahko marsikaj obrnilo nam v prilog.
Z ozirom na dejstvo, da smo zamudili ugoden trenotek. je jako koristno, da prihaja vzPcdbuda z druge strani, kjer se .ie uvidelo absolutno potrebo pcotiutcži naperjeni napram italijanskim impprijalbtočnim težnjam, ki ogrožajo evropski mir-
Micki«.j jz angorskih. političnih krogov .ie -Metel na ugodno razpoloženje n« Balkanu, kakor tudi v Rusiji. Težko ver* letno je, da bi naša vlada nasprotovala modlom" celo v težkih urah zaporednih lekcij s ■ ■' '.	. "ne Italije.
V Mariboru., drv aprila fo?7.
Mariborske vesti
Maribor, 1. aprila.
m Promenadni koncert v parku. Program promenadnega koncerta, ki se vr* iši v; nedeljo 3- aPrila v parku -ie sledeči: L Muehvič:	Slovenac, Srl»iin i Hrvat,
fnarš- 2. Aubor: Fra Djavolo, ouvertura. 3. Gervajs: Balkanske ruže, valček- 4. 'Leoncavallo: Fantazija iz opere Ba.iay.zo 5. Leopold: Slovenski biseri, potpouri- 6. Burke: Sbimmy.
m Gojenke drž. žensk, učiteljišča v Mariboru, prirode dne 6- aprila 1927 ob 20. uri v veliki kazinski dvorani svojo akademijo. Na programu sta 2 deklamaciji, 3 ženski zbori, 2 mešana zbora, kla* virska in solopcvska točka. Natančneje razvidno na lepakih. Cisti dobiček .ie namenjen poučnemu potovanju gojenk IV. let. in Podpornemu društvu Drž. žeti. učiteljišča v Mariboru- Prijatelji učiteljskega naraščaja, izkažite mu svojo naklonjenost -s čim številnejšim posetorn te prireditve.
m Društvo jugosl. državnih usliiž« beiicev in upokojencev v Mariboru ima svo.i redni občni zbor v pondeljek dne 4- aprila1 oh os K- uri v mali dvorani Narodnega d« na v Mariboru z običajnim dnevnim redi n in spremembo nravil. Po končanem občnem zboru se vrši v istem lokalu z istim dnevnim redom občni zbor »Samopomoči« ingosl- državnih ti* služb-ue.M- ni upokojetrcov r. p. b. v Mariboru-
m Nova pisarna v Mariboru. Vpokojen! kapetan Anton Novak .ie v Mariboru Glavni trg št. 12 odprl oblastveno kon-cosijonirano informacijsko pisarno za vojaške zadeve. Taka pisarna ie bila zelo potrebna ker zdaj vsak vojaški ob* ▼ezanec ve kam naj se obrne da dobi točna in zanesljiva Pojasnila in ne pade več v roke brezvestnim ljudem.
m izobraževalno društvo mverfne trgovsko obrtne mladine v Mariboru priredi v soboto 2. aprila družabni ve* čer v gostilni »Puntigam«, Mlinska ul. Vabljeni so trgovci, obrtniki, kakor tudi stii riši. članov.. Za številen rvbisk se priporoča Odbor,
m Streljačka družina Ataribor poziva svo.ic članstvo na sobno streljanje, ki se viši v nedeljo dne 3. aprila 1927 v Meljski vojašnici. Začetek ob 9. uri predpoldne.
m Društvo za varstvo in rejo živali v Mariboru naznanja, da sc vrši redni občni zbor v petek, dne 8- aprila t. 1. v gostilni g. Birtiča »Pri klavnici«. Dnevni red: 1. Pozdrav in poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3., Poročilo ra* čunskih preglednikov. 4. Razgovor o sodelovanju društva pri jubilejni razstavi kmetijske družbe v Ljubljani. 5-Samostojni predlogi in slučajnosti. — Začetek ob 'A8. uri zvečer. Ako pa sc ob tej uri ne zbere vsaj 20 članov, se vrši občni zbor pol ure pozneje brez ozira na število navzočih članov- Na mnogo* brojno udeležbo vabi Odbor-
m Esperantskegn društva v Mariboru redni občni zbor bo v torek, 5. anrila 1927 ob 20. uri v posebni sobi hotela Halbvidl. Jurčičeva ulica- Glavna točka sporeda ie poročilo odbora o delovanju v preteklem letu- Pri.intel.ii espemntske-ga pokrefa dobrodošli.
m CUraški koncert. V soboto dne 2. aprila ob pol 20- uri Priredi tuka.išnji citraški klub v Gambrinovi dvorani veliki cifmšlci koncert pod vodstvom g. Antona Bauerla. Vstopnina b Din. 536 Kavarna Evropa! Halo! Nocoj 1. apri* la izredno Pester in naravnost senzaci-jone|en program- Največje presenečenje, Ed i s o n in si n. Kabaretna atrakcija. »Črni teden« Bonnev in Freemann. Ostali sPored izpolnjujejo baletke:	Lily Wittmann. Ana Dolores
in Silva Doreto. Sodelujeta dve godbi: Ja-zzband in ruski balolajski orkester. Pevske točke solo in v zboru.
R111 |t
REPERTOAR.
Petek, 1. aprila. Zaprto,
Sobota. 2. aPrila ob 20- uri »Učiteljica« ah. A. Kuponi.
Nedelja, 3. aprila ob 20. uri »Madame Butterfly*. Kuponi.
Nedelja v mariborskem gledališču-To nedeljo. 3. aprila odpade radi koncerta »Dravo« Popoldanska predstava. Zato pa sc ponovi zvečer veliki letošnji operni uspeh. prekrasna Puccinijeva o* pora »Madame Butterf!y« da jo lahko
vidijo tudi zunanji gosti, ki pridejo na popoldanski koncert. To je tem lažje, ker traja ta opera samo do malo pred 10.45 uro.
Gostovanje g. Skrivaniča v Mariboru.
V četrtek, 7. aprila gostuje bivši član mariborske opere g- Ivo Skrivanič v vlogi Des Grieuxa v operi »Manon«.
/okotfttvo
o [<olo jahača Sokola v Mariboru ima
v torek dne 5. aprila svoj redni občni zbor, na katerega se članstvo oI*raarja.
in umetnost
x S!iwlnsky v Jugoslaviji, izredno priljubljen in mnogo slavljen klavirski virtuoz Poljak Josip SUwinsky, ki slovi kot najboljši Chopinov interpret, ter se-odlikuje polog tega po briljantni tehniki, bode, kot Posnemamo iz zagrebških listov, odigral Chopinov večer vi Zagre* bu sredi aprila. Kakor izvemo, se tudi Maribor poteguje za nastop tega fenomenalnega pi.ianista. kar bi kot povsod drugje, tudi za naše mesto pomenim dogodek zase.
§3 žuljema 3n sveta
Dna problema v poljskem kiparstvu
Kosciusko in Mickijevicz.
Osvobojena Poljska hoče zgraditi dva monumentalna spomenika: Adama Mirkijevicza v Vilni, kjer je pesnik preživel svoja mladostna letn in kjer je njegova domovina ter Tadeusa Kosciuska vi Varšavi, ki bi se naj postavil v spo* min na osvobojenje Poljske-
Lani je bil razpisan natečaj za oba spomenika. Prva nagrada je bila za poljske razmere zelo visoka po 10.000 zlotov (65-000 Din) in tudi druge nagrade niso bde majhne. Za Kosciuskov spomenik v Va-ršavj je bilo v-poslanih v vsem trideset del, za spomenik v Vilni pa sedem* deset osnutkov. Natečaja so sc udeležili tudi mnogi poljski umetniki, ki že dolgo bivajo v inozemstvu-
Natečaj v Varšavi se jc končal s popolnim neuspehom, vendar so bile nagrade razdeljene, razpisan Pa bo nov natečaj. Izložba nagrajenih del je bila zanimiva. Skoro vsi kiparji so poveliee* vali Kosciuska — vojaka popolnoma v navadnem šablonskem torni- Baš zato se je žirija postavila na odklonilno stališče in tudi poljska javnost, je olisojala načrte, kajti narod ne smatra Kosciuska za navadnega vojaka, temveč zn velikega odrešitel-ia. Gotovo je, da v takem slučaju ni lahko ustreči narodu. Niti ve* likemu poljskemu slikarju MatejkH se ni posrečilo spraviti Kosciuska na platno, kot velikega zgodovinskega duha, Ma-tejkova slika »Kosciuska Pri Raclavicah« se smatra za njegovo najslabše delo.
Rezultat vilnskega natečaja je ugod* nejši in žirija se bo najbrže odločila za spomenik, ki ima na Poljskem mnogo nasprotnikov. Največjo pažnjo je namreč vzbudilo ddo poljskega kiparja S-Szuknlskcga, ki žo dalj časa živi v Parizu in ki jc dobil prvo nagrado. Delo je zelo smelo zasnovano. Szukalskijev Mi* okijevicz sedi na četverostranski piramidi. sestavljeni iz velikih kock, nag-Lice so mu mzorale skrbi, Iz Podnožja se dviga velik lok, na katerega je pesnik postavil desno nogo, z levo pa se z vso silo upira v kvader. Nad njim se nahaja oret Krila ie razširil nad pesnikovim čelom, glavo pa je stegnil pod levo pazduho. Orel pije raz pesnikove dlani kri. ki mu leče iz globoke rane njegovih prsi. Goli Mickiievicz... To je izzvalo v konzervativnih krogih strašno ogor* čenje. Govori se, da kaže Szukats'-'5cvn delo sledove indijske umetnosti. Ni še gotovo, ako bo njegov načrt uresničen.
Sovjetski vojaški strokovnjaki o bodoči vojni
Vojna mrzlica se je v Rusiji že nekoliko polegla, toda zaniman.ic »a vojaška vprašanja je še vedno veliko.
Nedavno jc imel profesor vojne aka* donijo A. J. Vcrhovski v'tehničnem mir* zeju v Moskvi predavanje, ki »e ga ie udeležilo mnogo Ijifdi, ki se zanimajo za probleme bodoče vojne..
Profesor Vcrhovski jc v svojem predavanju orisal politični položaj in Pov-
daril. da se opaža v SSSR jako sovražno tcdenco, ki stavi,ja Rusijo pred novar* nost morebitne vojne. Vcrhovski je posvetil pažnio v prvi vrsti metodam v-vojskovanju.
Angleška armada, je rekel predavatelj, ima, kakor tudi pred vojno 100 ti* soč vojakov, pa vendar se izdajajo za angleško armado milijarde- Zakai se trosijo te velikanske vsote? Odgovorna vprašanje je — za vojno!	'
Najhitrejše napredovanje za časa so-vjet-sko-ruske vojne je bil Pohod Gajovg konjenice na Varšavo. Konjenica je pre* letela dnevno 150 km. Angleški generalni štab pa si jc nadel nalogo, da napravi dnevno 200 km. To je mogoče samo z motornimi vozovi. In res. motorni vozovi bodo igrali v bodoči vojni še veliko ulogo-
Verhovski je nadalje trdil, da se Po* ljaki poslužujejo hitrejšega tempa, Poljska je lansko leto zamenjala svoje stare topove z novimi francoskimi topovi. Stari topovi so izstreljevali dva strela v dveh minutah, novi Pa v eni minuti dva. Poljska si je nabavila tudi nove francoske zrakoplove »Farman« št. 68. Verhovski je mnenja, da v slučaju vojne s Poljsko ne obstoja velika zračna ne* varnost.- ker v zrakoplovstvu Poljska nj močna. Za obstreljevanje in uničenje Moskve pa je reba 10—15.000 zrakoplovov !
Ironično se ie govornik izrazi) o »plinski nevarnosti«. Moskovljani, v strahu pred vojno si že sedaj priskrbujeio stanovanja izven Moskve, meneč, da tako daleč plin ne Ik> mogel učinkovati.'
Ulogo kemije v bodoči vojni ni treba poveličevati, trdi Verhovski. Nevarnost ni tako velika, kakor zatrjujejo ljudje, ki ne‘ razumejo, vojnih stvari.
Glavno orodje v bodoči vojni bo. ka* kor doslej, — pehota- Na nje.i bo zoPet ležala všn važnost bodočih vojn-
Mnenje ruskega strokovnjaka ne poveličuje moderna morilna sredstva, tem več sočustvuje z mnenji Predvojnih vojaških kapacitet.
Deset let brez spanja
Tajnost človeškega organizma.
Te dni je umrl v- Moskvi ruski odvetnik Bubinov. ki je zaslovel po vsci Rusi ji. zato. ker deset let ni spal. Rubinov
-------------------------7^—----------
sc -ie udeležil svetovne vojne in se dve leti boril- Leta 1917. je bil v neki težki borbi močno ranjen. Ko so ga zdravniki pregledali, so konstatirali, da mu je lo* banja počila in da je katastrofa neizogibna. Toda vkljub temu so se zdravniki zanj zavzeli im ga rešili, vendar pa ne popolnoma. Ostala mn je namreč bolezen — nespancc-
Prva leta Bubinov ni ničesar Pogrc* šal. živel je normalno in do spanja ni čutil nikake potrebe- Po nekaj letih pa -ie začel ves njegov organizem pešati. Zdravniki so vse poskušali, a zaman. — Dognali so le kadar so dali bolniku močno uspavalno sredstvo, da je zapadel v nekak sen, ki je nalikoval rahli umo-bolnosti.
Končno se .ie le posrečilo zdravini* kom, da .ie bolnik tu in tam spat dve do tri ure. nakar je zopet trajalo !0 do 12 dni, predno .ie lahko za dve uri zatisnil oči. Poda kljub temu organizem ni mogel naj lo )et kljubovati nenavadni bolezni in Rubinov je nedavno v Moskvi preminul-
S€ir&©
KINO „APOLO“
predvaja od četrtka, dne 31. marca <3° vključno nedelje 3. aprila velikansko vojaško komedijo	■	F
»MANEVER L.P1RE7NI«.
V glavni vlogi: Hnrrv Tdedtke. Olga hova, Hans Jun komi n n p m i^oda Ro la.
»GRAJSKI K5W©“
predvaja CKj četrtka 31. marca do ne* deljg 3. aprila
»OKLOPNI OBOK«
Velikanska Pustolovna, scnzaci.ionelntt detektivska drama v 8. napetih činih-
K|NO „UN10N“ (ps-©Ia Bloskop
predvaja v petek 1. do pondeljka 4. aPri-la. 1927-
»UKROČENI MARKIZ«.
Kolosalni velrfjhn. Velika imena — velik uspeli! Krasni igralci — sijajna igra! Razkošno opremljeni , salonski velefilm ljuba vi in strasti. --mosVema tiranstva bj ženske emancipacije. TVokrasni naraVJ11" Posnetki! Riintna »oži.in!
DaIiIB s,sr*	zdrsioi
•'Bill*« spretno, po*te»*. ki in* knhiti in opravljati vsa hi$*» del* *• sprejme. Domirelj, Preseruava sl. 34.	5i>2
Stanoianje se odrta1'1
proti	pohištva. Cest*
na Brerje It. 83, Pehrtžje
• >	C	• >	528
0	C	•	
Dl 3 k ■0	Ct3 >C/5 'kj c C3	>v m O g	
S	1— tu N	u	<N
0	O	u> O	CN
s		V)	>
« M w <	OJ c/) 1J 0.	O fc-s cx <1>	U H/) O C
		c	K/5
v			J=S
		cd	
A/	cn	—-	*-S3
T3	M		O u.
O		>	O.
CX	O	O C	C/5 cd
O	M		C
C		>	
<u .O > CtJ	na JO 3	OJ 'V	3
C/3	•O	s	3
V,.Jadralsko klet'
pod kavarno .Jadran* dospela velika pošiljatev
najboljiega
vina
Vnli lan mit morske rile.
Od 6. do 8. ut« »večer čr no in Opolo vino čet ulico po 9 Din z* liter.	532
Priporoča se
delikatesna trscotea
Aleksandrova cesta 31
v bližfnl glavnega kolodvora. — Velika izbira vedno »vežega delikatesnega blaga ter vedno svežega peciva od prvovrstne tvoruice V. Bizjak in drug, Rogaška Slatina. Na drobno in debelo P° originalnih tvorniških cenah! — Istotako se priporoča
zajtrkovalnica in vinarna
pristnimi dom*čimi in dalmatinskimi vini ter prvovrstnim odprtim Ivom iz Maribora	Z	odličnim spoštovanjem
Franc Kurinčič, Maribor
s r pivom
544
NAZNANILO!
Polog lepe „Graiske kleti" sem še na novo otvoril
«4
111 zanr
kjer bom nudil slavnemu občinstvu najboljša vina in pivo, ter gorka in mrzla jedila. Zk obilen obisk se priporoča
JOSIP MAJDIČ
V soboto, 2. aprila
Začetek ob 19. (7.) uri
KONCERT
priljubljenega trla	548
istočasno kegljsnje na dobitke, krasni dobitki. Nadaljevanje v nedeljo, 3. aprila ob h, uri don.
tf
K obilni udeležbi vabi
GOSTILNIČARKA.
Titrirar: »Mariborska Tiskar«*; v M»ri. L>or»,
jrx««iikrs£ki f iMiff Bili Hit mmm. w* *