List Tečaj r» f I ne I Izhajaj pošti vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 ki za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr po prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača la leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic v Ljubljani 26. februvarija 1892 ga naučili v mladosti. Vsakdo si lahko misli, kako ža- 1 = Politiški oddelek. lostno je, ako na stare dni delavec nima nobenega znanca ■iiiiiiiii ...................................................................................... fcf! in prijatelja. Iz tega se vidi, da urejenje domovinske Domovinska pravica ni zbor krat Deželni zbori, pa tudi državni razgovarjali o potrebi, da se premeni sedan so se že več- pravice tudi del socijalnega vprašanja, s katerim se sedaj bavijo razni veliki državniki in sloveči politiki. sedanji domovinski zakon sklepal 1863. Ko se je % zakon leta, so" nekateri poslanci ugovarjali mu s tem 1 da o da domovinski pravici. Vlada sama je že tudi obetala v z njim napravile jako nenormalne razmere. se Pri predloži nov načrt zakona, ali dosedaj še tega ni bodo sedanjem premikanju ljudstva se utegne kmalu pripetiti, storila. Stvar se odlaša od leta do leta. Kakor narodna da bode v kaki občini več tujcev nego domovincev v ednakopravnoet notako še v dvanajstem letu Taaffej zmislu tega zakona, da celo pripetiti se utegne da v vlade čaka ugodne rešitve vprašanje o domovinstv vsej občini ne bede nobenega, ki bi v njej imel domo Sedanji domovinski zak(m je nai tudi protinaraven. Tacega zakona bi drugih evropskih državah. Skovali so ga liberalci, kateri avnost krivičen in vinsko pravico. Poslednje seveda ni baš prav v strogem zastonj iskali v zmislu besede ojetno ker občinski odborniki bodo že ugovori niso so skrbeli v pi sti za liberalna mesta in pa za sebi dali domovinsko pravico. Da pa bili prazni, dokazuje nam Statistika. Poslanec Pacak je kapitaliste večja obrtna podjetja so v mestih ali nedavno v državnem zboru navel vec primerov, ki v pa blizu mest. Ko bi delavci teh tovarn imeli domovinsko pravico v občini, kjer leta in leta zgubljajo svoje moči, in puščajo svoj zaslužek, bi občina na stare leta morala zanje skrbeti in to bi znašalo precejšnje svote, kajti vedno je dosti delavcev, ki zaradi starosti pravo, naj skrbi za drastično kažejo, kako nenaraven je sedanji domovinski zakon. Tako je v predzadnjem ljudskem številjenju v Toplicah na Češkem bilo 21 v Kladnem 14 v delati mor To bi bilo Duhovem 13 v Liebnu 11 v Smihovem 9 in v Vino delavca občina, ki je od njegovega dela hradih pa odstotka prebivalcev z domovinsko pi imela gotovo posredno, če ne neposredno korist. Zidov- vico Seveda ni razmerje povsod tako odno. ali tudi skim liberalcem pa seveda to ni ugajalo, zakaj potem bi morali židovski tovarnarji plačevati večje občinske pri- drugod niso stvari popolnoma naravne. Le pomislimo da je na Dolenjem Avstrijskem samo 41, na Gorenjem « klade. Po sedanjem občinskem zakonu pa večina delavcev mestni občini ne prizadene nobenih stroškov. Avstrijskem 48, na Solnograškem 49 na Štajarskem pa so prišli Ker s kmetov sami ali njih roditelji, imajo domo- 47 odstotkov prebivalcev, ki imajo domovinsko pravico v občini stanujejo torej nad polovico prebivalstva vinsko pravico mor V.» moci pošlj v kaki kmetski občini. Ko jim one-i jih mestna občina v njih domovinsko nima tam volilne pravice, kjer stanuje. Poslednje številke občino, katera mora zanje skrbeti da si od njih ni imela niti krajcarja dobička, k.večjemu da je dela zanje veljaji pa še za poslednje ljudsko številjenje. Razmere se bodo vedno hujšale. Tako je bilo na Češkem 1869. še 69, leta 1880. 54 in predlanskim že leta 51 odstotkov plačevala stroške Taki delavci ako so kdaj se zdravili v kaki bolnici, prebivalcev, ki stanujejo v občim 1 v kater so pristoj so breme kmetski večkrat ne baš bogati Od 22,895.413 prebivalcev v tostranski državni polovici občini. Pa tudi sami morajo trpeti na stare dni razne neprijetnosti. Pošljejo jih večkrat mej popolnoma neznane ima 15,241.854 jih domovinsko pravico v občini v avna, ce po se njimi spo ljudi, ki jih pisano gledajo, večkrat se razumeti ne morejo, ker govore drugi jezik, nego so se kateri stanujejo. Stvar je pa še bolj nenai mislimo, da volilno pravico za občinski odbor pa imajo tudi ljudje, ki nimajo v občinah domovinske pravice 1 ce 10 v občini, v kateri stanujejo, zadostno davka plačujejo, nemško liberalno večino v deželni zbor. Ker po sedanjem Po tem takem bi se zlasti v občinah, kjer imajo večino domovinskem zakonu bas kmetske občine nosijo razna volilci, odbor občino ki nimajo domovinske pravice. lahko prišli v v večini možje, ki bi bremena, ki bi jih mogla nositi mesta. Slovani podpiramo po domovinski postavi za tako Nemce, da nas ložje zatirajo. To se bili tujci. pač malo To bi pač bilo lepo občinsko za- strinja z načelom svoji svojim, ki se sedaj tolikokrat stopstvo, ki bi bilo v rokah tujcev. To se najbrž Bi kmalu pokazalo tudi pri občinskem gospodarstvu, taki možje imeli srce za občino, katera jih še nedavno v prvi vrsti gledati nase, ne pa na druge. To nam mora ponavlja. Avstrijski Slovani smo gotovo v narodno gospodarskem oziru slabši nego Nemci, in zatorej moramo ni hotela zmatrati za domačine? biti vodilo tudi Iz povedanega bode pač vsakdo, če ni gluh ali slep, zakona. pri premembi novega domovinskega razvidel, da treh 1 treba reformovati domovinski zakon. Od Ker je premena domovinskega zakona velike važ različnih stranij se je v državnem zboru predlagala nosti v socijalnem, narodno - gospodarskem in narodnem prememba domovinske pravice na podlagi, da se prizna oziru, je nas jako veselilo, da se je ta stvar sprožila v V slednjemu domovinska pravica, ki določeno število let državnem zboru. Želimo, da stavljeni predlogi ne obleže živi vedno in redno v kaki občini in da v tem času ni v kakem odseku. ampak da se kmalu parlamentarno m prosil in ne dobival kake javne podpore. Ti predlogi so rešijo, da dobimo nov pravičen gotovo pametni, tako imajo urejeno domovinsko pravico domovinski zakon. Od naših slovenskih poslancev, zlasti razmeram ugajajoč celo v naprednejših m industrijskih državah, kakor v pa zastopnikov kmečkih občin pa pričakujemo posebno, Nemčiji, pa tudi v Avstriji so pred sedanjim domovin- da bodo tudi vse storili, da stvar ne zaspi. Treba je v skim zakonom veljale podobne razmere. tej stvari velike pozornosti, ker bode gotovo nemška Seveda bodo temu ugovarjale posebno večje mestne levica v interesu židovskoliberalnih mest in kapitalistov občine. Ali vsem se ustreči ne more. Ovca cela, volk skušala stvar zavleči ali pa s kakimi svojimi popravki pa sit, to ni mogoče. Stroški za oskrbovanje ubožcev se in dostavki narediti iluzorično. Naravnost se tudi nemška bodo Jim povekšali, kjer ne bodo več.kmečke občine levica ne upa ustavljati reformi domovinske pravice, ker podpirale ljudij v starosti, ki so v mladih letih s svojim stvar je tako nujna in pravična, da m w jej je težko opo- delom podpirali blaginjo mestne občine, in v mestih rekati. Bati se je pa, da bodo levičarji po ovinkih sku- plačevali neposredne, ali pa vsaj posredne davke. Jedini šali doseči svoj namen. Nevarnost je tem večja, ker tudi utemeljen ugovor proti taki preustroji domovinske pra- vlada ni posebno navdušena za reformo domovinske pra- vice bi bil ta, da bi kaka občina ne mogla zmagovati vice, kajti sicer bi že bila sama prišla s svojo predlogo stroškov za podporo ubogih, ko bi se v njej nakrat usta- pred zbornico. Konservativni poslanci bodo pač tudi povilo kako večje industrijsko podjetje. Poprej bi se bas kazali v tem vprašanju vso odločnost :zaradi dotičnega podjetja zbralo v občini mnogo delavcev, ker se gre za interese kmetskega stanu ki je glavna tudi opora konser katere bi potem občina morala podpirati, ko bi ne imeli vatizma v Avstriji. Vse kmetsko prebivalstvo, zlasti pa zaslužka. Po našem mnenju pa ta ugovor ni tako tehten, slovansko, sedaj pričakuje od svojih konservativnih za da bi se zaradi njega že moralo odložiti reformo domo- stopnikov, da pokažejo, da so zares vredni zaupanja, ki se stavi v nje. vinskega zakona. Taki slučaji so pač le izjeme in se zatorej ne more nanje ozirati, kakor gre za kako občno važno zadevo, sicer se pa lahko določi, da v tacih slučajih mora priteči na pomoč dežela ali pa država. Če država ima denar, da podpira z brezobrestnimi posojili drugimi denarnimi podporami bankrotovane družbe, Politični pregled. Jugoslovanski klub. Poslauci ßiaiichiüi, Laginja, m Spincic, Peric in Dapar baje mislijo osnovati svoj klub, ki se bode menda imenoval jugoslovanski klub. Kak drugi jugo- bode se tudi za take občine dobil denar. Sploh pa dan- slovanski poslanec se najbrž ne bode pridružil temu klubu. danes za občine, kjer so večja podjetja, ni take nevar- Mi smo že povedali svoje mnenje, o jugoslovanskem klubu, nosti več, ker se je uvelo ovanje delavcev za slučaj in zatorej danes nimamo o tem dosti pristaviti. Tak malo- številen klub gotovo ne bode imel nobenega vpliva na parlamentarno življenje. Nanj se ne bode oziralo pri voiitvi v odseke, pa bolezni in za nezgode in je pričakovati, da se to zavarovanje še bolj razvije in razširi tudi na preskrbovanje tudi v važuejših vprašanjih bodo njegovi'člani le težko prišli v starosti, kakor se je to že storilo v sosedni Nemčiji. Pa še nekaj druzega govori za premembo domo- vinskega zakona, kar se še dosedaj ni dosti lašalo do besede. Klub bode torej le životaril, če se tudi osnuje. Če pa mislijo omenjeni gospodje, da bodo pritegnili tudi druge jugoslovanske poslance v svoj klub, se jako motijo. Posebno namreč narodni oziri. Komu se bode morda čudno zdelo kako viti. na to naj se vsaj ne zanašajo, da bi volilci kakega poslanca silili, da vstopi v novi klub. Zlasti na Kranjskem so razmere a ima odnost s tem vprašanjem res kaj opra- P^^^^^J (Ir^gačne, kakor misli morda poslanec Laginja, ki dobiva ali le vendar res tako. Pomisliti moramo, da so v svoje informacije od jako slabe poučene strani. deželah baš Moravsko mnogih Poglejmo vanske, ali ker pomočjo veleposestnikov mesta glavne trdnjave nemštva. Hrvatsko državno pravo. Poslanec Bianchini je četrtine prebivalstva so slo so skor vsa mesta nemška pa s v državnem zboru oddal obširno izjavo, da se on s tem, da je vstopil v avstrijsko zbornico poslancev ne odreče hrvatskemu pri vsacih volitvah spravijo državnemu Kaj pravu, po katerem pripada Dalmacija Hrvatski. da je s to izjavo nameraval, pač ni lahko uganiti. t p f I J dimajskem državnem zboru je gotovo le mblo poslancev, kateri in Bismark bo vso stvar pri miru pustil bi hoteli pospeševati enje Dalmacije z Hrvatske. Mladočehi pridno obravnav šolski zakon centrum Komisija jako in konserva- so večjemu nemški nacijonalci so za take načite. govorniku tudi pritrje\ali, ali naj bi. pa stvar prišla pred zbor, bi ti v da pa podpirajo pri delu 1 dni bila je vsprejeta točka me le učitelj iste vere podučevati otroke Zakonu mej se pa gotovo dvakrat premislili, predno bi glasovali za ostalimi protuj z ke tali ajboij protestanti kak predlog. Za avstrijske Slovane bi to bil osodepolen udarec, ker bi potem še težavneje bilo v dunajskem državnem zboru podobne V zakonu ustreza se namreč tudi pravičnim željam katoli to pa protestantom ni po\ v • Zatorej slovanskega stališča nikakor odobravati dobiti kako Slovanom prijazno vecmo. težnje s se ne Italija Delavski nemiri, ki so v Rimu nastali vsled morejo, pomanjkanja dela, našli so odmev tudi v zbornici. Nekdo poslancev takimi izjavami so le seje nezaupnost mej slovanske stranke, interpeloval je ministra notranjih reči o tej zadevi za- Dokler obstoji duvalizem, nikakor ni želeti zjedinjenja Dalma- Jiteval od vlade, da nemire zapreči in delav cije z Hrvatsko. Kako naj se pa stvari po zrušenji dualizma bister je na to da dela. Mi urede, o tem se se-iaj še dosti govoriti ne more. Glavna stvar je, da se avstrijski Slovani, pa tudi oger^xx. zujemo in skupno postopamo, potem se nam ni bati, da kak državni preustroj nam škodoval, drugače pa nimamo pri- ki dobro agitato da rekel bo ^ da se nemiri vrše le vsled šunt lad vse potrebne korake storila v to orerani- led čakovati, da bi kaj dobrega dosegli. Za dobro organizacijo je pa pred vsem ireba, da ne naglašamo povsod le separatističnih teženj. da se agitatorjem pride na s « Papeževa okrožnica. — vseh francoskih škofov, duhovnikov Papež je izdal okrožni do katoliča v priporoča, da priznavajo sedanjo republikansk ploh in jim 3 vladavino. Proti zlorabam in proti krivičnemu postopanju vladinemu mora Staro- in Mladočehi. Mladočeški listi so nedavno se ustavnim potom postopati, nikakor pa se ne sme ati v se pisali za kupno delov vseh težav Češkem vsaj položaj m Bilo z b o Ij j^^ že skoi (eških strank v sedanjem upati, proti republiki sami V okrožnici Kmalu se je da se razmere na a pokazalo, koliko s Staročehi. Čakali so zoper ločitev cerkve od držav Srbija :e papež odločno izreka za konkordat?ko politiko. so zaradi zadnjih Razmere v srbski skupšči je Mladočehom na skupnem dJovanji le priložnosti, da začno novo agitacijo proti staročeški stranki. Priložnost se je ponuilila, ko so staročeški deželni poslanci razpi o iztiranji kraljice Natalije še vedno vse zamotane m ne ve se, kako se bodo rešile. 21 radikalnih po njimi predsednik skupšči K ati 1Z3 topili klancev, iiiej so iz radikalnega se ne ekli. da ne odlože mand da pa v deželnem bodo glasovali za nobeno spravno predlogo dokler zboru vlada kluba Odpo na Dunaj polni pri trgovinsko- pogodbenih obravnavah atelj dr. Pacu odpoklica: vsega gradiv o zdelitvi okrajev ne predloži mladočtški da prevzame portfelj finančnega ministerstva Mesto listi zmerni in radikalni se edaj jeze na Staročehe ker pojde na Dunaj sekcij ski šef Popov neČejo Mladočehom narediti prostor Tudi pri shodih zabav Ijajo proti Staročehom, češ, da hočejo polagoma in tihotapski povolil je vojnemu ministru za letošnje vojaške vaje frankov. Minister hotel je imeti 200.000 frankov. Srbijo, njega Proračunski odsek 100.uOO ti dunajske punktacije, ki nasprotujejo škemu državnemu Rumunija. Volitve za narodno zbornico rumunsko prav Govori se, da hočejo Mladočehi začeti po vsi deželi so dokončane. Vlada ima 151 svojih pristasev, opozici)a pa veliko agitacijo proti Staročehom. Seveda s to agitacij v prvi neuspe vrsti olilcem metah pesek v oči, da bi ne bodo ideli 32. Na tak sijajen izid vlada še niti mislila ni. mladočeške politike Belgija Kakor znano posvetuj sedaj na Bel gijskem poseben odsek o preosnovi ustave. Na izid teh po Ogerska Minolo soboto je bila s^ja držav je vse radovedno. Posebni delav ledij nega zbora. Ministerski predsednik je v tej seji iskal starost- vestno vsem razpr Te dni imeli so v Bruslj nega predsednika levice sta odločno kong budimski dv Dva poslanca skraj odrekla, da ne peljeta poslancev h kralj ker so ondu razobešene črnorumene cesi poslanec, ki bi po starosti imel biti začasni predsednik, bolan. Naposled je začasno predsedništvo prevzel vladni so se odločno izrekli za občno volilno prav prav voj in > pa ko bi se zbor ke zastave Jeden je bil pri- sklenili dneve volitev praznovati. Za sir niča oziroma ustavni zbor izrekel proti občni volilni pra pa so pritrdili predlogu, da pričnejo po vsej deželi spi štrajk. Ako se želja delavcev spolni in se vrženec Janiczarv, ki se je pa na predsedniškem stolu kaj neoki^etno obnašal zbornici vzbudilo Sam mnogo edel, kaj bi storil meha \ T ponedeljek bilo lov no otvoijenje v budimskem dv . to je' v opoludne V prestolnem vede občna volilna 3ino, kajti toliko delavcev-socijalistov primeroma nima nobena država nego ravno Belgija. pravica, dobili bodo v zbornici socijalisti Francija Narodna zbornica izrekla je pretečem teden govoru se kralj spominja, da letos 25 let, odkar se je dosedanjemu ministerstvu svoje nezaupanje in to bilo je sled obnovila ustava, naglaša velike napredke ogerske v tej dobi ter izraža tega prisi dati svojo ostavko, katero publičanski pred nado. da bode dr dalj tako predovala V ednik Carnot tudi vsprejel. Ministerstvo, kateremu je pred prestolnem se napoveduj editev valute, reforma doval Frevcinet vladalo je 23 mesecev in nekateri pravijo da uprave bodeta pravičnejša razdelitev davkov. Izraža se upanje, da je največ zaradi tega morali pasti, ker prestaro; dosedaj kev država v bodoče delovali v lepi složnosti, je na francoskem namr še malokatero ministerstvo toliko kakor sta delovali več stoletij. Konstatuj z vsemi državami dobri. da so odnošaji bilo na krmilu. Kako bo novo ministerstvo to do danes še gotovo. Sicer kombinuje in tudi predsednik Carnot Nemčija Četudi se novemu šolskemu zakonu vse se je o tem že vehko posvetoval z vodjami zborničnih strank, a liberalno časopisje in vsi liberalni zastopi vender ni mishti, da bi zakon v zbornici ne dobil potrebne večine. E pomoč proti zakonu odločno prodrl vidij upirajo pravij da bo zopet pred m ne še v knezu sklepi Bismarku, v katerem pripoveduj da bo te zakona prišel v gosposko zbornico m čelu svojih pristašev odločno v bran postavil proti zakonu Tudi za časa posvetovanja trgovinskih pogodb za' časa se na novemu so do kakega vspeha še ni prišel. Eni sednik Freycinet, drugi da bo . Eibot, najnovejša poročila pa imenujejo Pvouier-ja, ki je bil že 1. 1887. ministerski predsednik. v zbornici ni Sploh bo jako težko sestaviti ministerstvo, ker nobene prave tako ministerstvo, ki pa kakor dose mislili liberalci, da bo Bismark prišel v zbornico in se bode protivil pogodbam, toda ni ga bilo. Eavno tako bodo najbrže pobožne nadeje liberalcev tudi v tej danjo ščina, ozirati vsem frakcijam ustrezalo težko dobiti. Druga okoli na katero se bo pri sestavi novega ministerrstva treba pa tudi ta, da pridej v ministerstvo možje, ki bodo prijateljstvo z Eusijo še nadalje gojili. Največji prijatelj Eusij zadevi ostale te nadeje je Eibot, ki pa nekaterim zato ni všeč, ker je preveč konservativen Španija. Kraljica vladarica, je zadnji čas neko- liko bolehala je zopet popolnoma okrevala in opravlja kakor navadno svoie vladne posle. razbijejo, in med valjarji zraeljejo, dobljeni prah pre sejejo in konečno v vodi spero in očistijo. Portugalsko Bivšega ministra Mendozo Corteza Mesto pravega smireka prodajajo tudi zmes stol je pri luzitanski banki poneveril večjo oto so te dni čenih granatov, kremena in železnega sijajnika ali pa zapr v • vecje menili Mendoza Cortez in drugi ^^ote ogoljufali in jo tako so držav zadnj cas za v velike zadrege spravili so celo železne žlindre, malo vredna tvarina. Tak smirek je tedaj ponarejena, (Dalje ft ledi.) da mora mon v kratkem propasti m stati republika, pri katerem preobratu pa njihovim sleparijam niti na sled ne bodo prišli. Toda ikala po njihovem mnjenju. zmotili so se in stv se m Obrtnijske raznoterosti. 'J Obrtnija. Novo steklo. Avstrijski inženir Echstein je izumil zmes, ki obeta v marsikaterih slučajih poslati važen konkurent steklu. Echstein vzame 4 — brušenji in likanji (Dalje.) Pri rodni plovec delov kolodijeve volne, stopljene v jedni stotini etra in alkohola ter primeša tej raztopini 2—41/3 dela smole in kanadskega balzama. Imes razprostre konečno po stekleni ploči in jo posuši v posebnih strojih. V teh se I strdi v prozorno, trdo, steklu jednako maso, ki ima večinoma ista svojstva, kakor steklo: prozorna je, brez vonja, soli, al- ima čestokrat trda zrna v kalije in kisline nimajo nobenega vpliva nanjo. A pole OP teofa sebi, ki se pri brušenji prav neljubo oglašajo in nam izprečrtajo gladko ploskev. je gibljiva in se ne vbije z lepa. Ako temu ,,steklu" pridenemo Zato je jako priljub- nekaj cinkove beline, postane jednaka slonovi kosti. Eazne barve se tudi lepo sprimejo ž njo; posebno pa anilinove barve, s katerimi se dosežejo najkrasnejši učinki. Koliko se porabi papirja na leto ? Na vsem svetu kilogramov papirja. 0.1 te ogromne množine porabijo za časnike prerada obrišejo in v novejšem času postal umetni p I Ijeno sredstvo za brušenje in gladenje. Prirodni plovec zmeljejo v tin prah, potem ga v vodi spero in sčistijo, se nahaja 4000 papirnic, ki izdelajo vsako leto 950 milijonov konečno pa s primernim lepilom pomešajo ter stisnejo v štirivoglate, večje ali manjše ploče. Umetni plovec nima nikakih trdih zrn in je povsem zanesljivo brusilo. tudi sam plovčev prah rabi čestokrat v brušenje in gladenje. Prah se natrese na platneno cunjo, t potem se mu pricikne par kapljic lanenega olja in pri- 300 milijonov kilogramov, za knjige 191 milijonov kilogramov, 100 milijonov kilogramov za kiipčijske namene, ravno toliko za razne urade, 93 milijonov kilogramov papirja se proda za obrtne namene, 95 milijonov za šole gramov za pisma. m 101 milijon kilo- Dimnik iz papirja \ T Vratislavi so naredili pri neki prava za brušenje gotova. Da vzamemo ploskvi največje tovarni papirnat dimnik, ki je skoraj 10 metrov visok. Papir in prvotne hrapavosti, jo pred brušenjem s plovcem delujemo s steklenim papirjem; še ko je ob- nekoliko je s posebno tvarino napojen. da ne izgon. gladka postala, pride plovec na vrsto. vsakem slučaji pa je treba po dovršenem brušenji Kako steklo piliti? Steklo moremo piliti, ako namočimo pilo z bencinom, v katerem je kafra raztopljena. Luknje vrtamo v steklo tudi s pilo, katero pridno močimo z imenovano tvarino. Večje luknje naredimo z jeklenimi ali pa mede- in gladenji odpraviti skrbno vse olje ali mastne tvarine, nimi cevmi, ki se vprežejo v stružnico. ki smo jih rabili. Ploskev obrišemo najprej z žaganjem Načrti za Eifflov stolp v Parizu. Znani velikanski potem pa jo skrbno drgnemo s krednim prahom, s železni stolp na Pariški razstavi je izumil inženir Eiltel; triplom ali s prahom od navadne žgane opeke. Dotični prah denemo v platneno culico, ž njo pa vdarimo par- katerega smo likali. Skozi culico pride ime stolpa. od Podrobni načrti tega stolpa pokrivajo tod tudi 2700 listov risalnega papirja, vsak list dolg 1 meter in širok krat po lesu 80 centimetrov. Nad 40 risarjev je dolgo časa izdelovalo ogromne načrte. Stolp je samo za malo • v • metrov nizji, nego najfinejši prah na ploskev. Ta prah zdrgnemo s klobu- Šmarna Grora nad Savo! čevino, s kako volnato cunjo ali pa z mehkim pivnikom po vsem brušenem objektu. Konečno obrišemo les še s tenkim in finim platnom. čim pridneje smo odstranjevali maščobo iz ploskve, tem lepša in trpežnejša je politura. Konečno omenimo, da se umetni plovec prodaja v različnih tanko stih z bolj ali manj finimi drobci. t ki se za brušenje rabi še Konjereja. « Ako danes na tem mestu govorimo o konjereji, ne bolj pogostoma, nego prej mislimo dajati kacih svetov o tem, kako naj se konji kr- Smirek, Schmirgel je tudi rudninska tvarina. opisani plovec. Bistveno sestoji iz čiste glinice in je jako mijo, čistijo i. t. d., temveč le ob kratkem hočemo spre-trda rudnina. Nahaja se posebno na grških otocih Naksos govoriti o tem, kateri kmetovalci in kako naj se bavijo s m Ikaria (smirek z Naksosa, levantinski, beneški ali konjerejo, da jim bode donašala kaj dobička. Konjereja pravi smirek), v Mali Aziji pri Efezu, na Španjskem, na zahteva velike pozornosti in skrbi. Njen uspeh je precej saksonskih Rudnih Gorah, v Vzhodnji Indiji itd. Barve bolj negotov nego je uspeh govedoreje. Marsikak gospodar je smirek sivo-modre ali celo modre, kot fini prah pa je že baš zaradi konjereje zabredel v dolgove, posebno sivo-rujave. Modri smirek je najboljši, ker je najčistejši, če se je ž njo bavil v večji meri, kakor je to bilo pri Dobivajo ga v kepah do 50 kilogramov težkih. Kepe memo njegovim drugim gospodarskim razmeram. ( Mnogi gospodarji rajše kupijo pripravne konje za delo, nego bi jih doma izrejali in imajo navadno tudi prav, posebno če njih posestvo iz klimaticnih in drugih Dobrova ozirov ni ugodno za rejo žrebet. Konje redimo le zaradi njegove moči za delo. Ako se nam mlad konj v tem oziru dobro ne obnese, je ves trud izgubljen. Drugače je pri govedih, ako vidimo, da ta ali oni vol* ne bode za delo, damo ga mesarju, in še vedno precej zanj dobimo. ali drugače je to pri konji, za meso se slabo proda, zaradi tega se more v njegovi mladosti vedno na to gledati, da bode dober za delo. % Za govedorejo ni treba niti polovico toliko skrbnosti, skušnje in izvedenosti nego pa za konjerejo. Dober ko-njerejec mora biti že od narave zato nadarjen, drugače se mu konjereja ne izplača. Prebivalstvo nekaterih krajev ima posebno nadarjenost za konjerejo in njim se tudi ta del kmetijstva izplačuje. Tako so dobri konjerejci v nekaterih krajih na Štajerskem. Razločiti je pri konjereji rejo delavnih ali gospodarskih konj in pa rejo žlahtnih gospodskih konj. Prvi Dopisi. dne 16. februvarija. (Koristni ptički in drugo). Uže skoz več let sem je po vaseh cele tukajšne šolske občine lepa navada, da ljudje ob hudem zimskem času kaj usmiljeno skrbe za male drobne krilatce. Kamor koli prideš, opaziš veselega' srca med okni hiš in na drugih pripravnih krajih natresene hrane koristnim ptičkom. Žal 4 t pa, da se je letošnjo zimo število koristnih ptičkov tukaj kaj zelo skrčilo. Še lansko zimo je bilo tukaj teh prijateljev in dobrotnikov kmetijstva zelo veliko; samo pri šoli povžili so skoz celo zimo nad tri stare mernike bu- činih pešek in drugega živeža. Ne malokdaj bilo jih po drevji pred šolo ob mrzlih jutrih po nad 100 ob enem. t Letos se je pa to število jako majhno. Kadar jih je največ. našteješ domačih in pogozdnih ščinkovcev celih 16, se ničic kakih 20 in pa enega brgljeza poleg nekoliko vrabcev. Vsak, komur sem dosedaj še to pripovedoval, trdil mi je, da je tudi po vaseh se število ptičkov to zimo zelo pomanjšalo. Kaj je krivo tej žalostni prikazni? Gotovo v so za delo, vojaščino i. t. Poslednji so pa prvi vrsti ona strahovita noč dne 11. avgusta lanskega za vprezanje v gospodske kočije in za gospodsko ježo. Meja mej obemi se seveda ne da trdno določiti. leta, v katerej je silni element od Va pa do 11. ure po noči tukaj in v okolici silno in neprestano razsajal in razdeval. Takoj drugi dan in pozneje po tem strašnem Za vzrejo prvih konj so posebno manjše in srednje viharji, dobili so se mrtvi ptički pod sadnim in gozdnim kmetije.' Na tacih kmetijah lahko rabijo kobile za pleme drevjem na tleh, gotovo jih tudi voda veliko odnesla in delo ob enem. Kobile samo za pleme imeti se navadno na škodo kmetijstva. Skrbi se pa tembolje letos za ne izplača. Na manjši ali srednji kmetiji s kobilo, kadar ostalo malo množico teh koristnih živalic. je breja ali kadar doji, dela sam gospodar, daje jej potreben počitek in tako kobila od dela ne trpi. Za žrebe skrbi tudi sam gospodar in zaradi tega na tacih kmetijah dosti žrebet ne pogine. Večji posestnik pa mora kobile za delo prepuščati hlapcem in to pa ni dobro, kadar so breje ali doje. Zaradi tega pa na tacih kmetijah se ne izplačuje konjereja. Da bi se pa kobile, kadar so breje ali doje ne rabile za delo, je pa predrago, in zaradi tega večje kmetije bolje store, ako kupujejo mlade konje. Ker je bil prvi sneg na tala tla padel in je potem hitro pritegnil hud mraz, ki je skoz več dnij trajal, bodo težko ostala mlada jabolčna drevesca brez vseh zlih nasledkov. Jabolčno drevjiče (osobito mlado) v tali zemlji tudi ob zimskem času ne miruje; za tega del je pri mladih jablancah lanska huda zima bila po drevesnicah napravila toliko škode. — Da bi pač letos izostala zo sadjarja ta nadloga! Ozimina do sedaj pod snegom ni trpela še nobene Dobro je pa za večjega posestnika, če kupi žrebet, gkode; ob jeseni so se krepko vrastla, a sneg letos tudi ko so kacega pol leta stara. Kmetu je težko imeti več ge ni tako premrznil nobenkrat, da bi zrak do setev do-žrebet in jih že rad proda, ko so nekaj mesecev stara, hajati ne mogel. Skr- Večji posestnik pa ima lahko po več tacih žrebet. beti zanje ni več težavno, in to ne prizadene večje sitnosti nego krmljenje večjih konj. Veleposestniku je izreja tacih 1 Kmetijske raznoterosti. Kosti dober gnoj Y kosteh je mnogo dušca in fosforne kislike in se zatorej da iz njih napraviti dober gnoj. Kosti naj se denejo v kak star petrolej ski sod in nanje ulije gorke vode, potem pa žrebet ložja, ker ima obširne pašnike in prostore, da se žrebeta lahko preletajo. Ko so mladi konji pa 3 ali 4 leta stari, jih pa lahko zopet dobro proda, ako jih za domače ^^^^^ ^^^^^ ^^^^^ ^^^ ^^^^^ ^^ .j^i ^^ delo ne potrebuje. Pri tako vrejeni konjereji imata od ne morejo.uhajati. Čez jeden teden prilije se nekaj žveplene nje dobiček kmet in večji posestnik. Težavneje je pa z vzrejo plemenitih konj za gospodske kočije in ježo. Izreja tacih konj je še mnogo težavneja in v ze njen vspeh zavisen še bolj od slučajnostij. Z izrejo ta^ih kisline in vse dobro premeša. Nekaj dnij potem bodo kosti vse razpale v gosto kašo, katera je dober gnoj posebno za vrtne rastline. Če se kosti tako porabijo, veliko več zaležejo, nego konj morejo se pečati le prav veliki posestniki, ki imajo xiosti drugih dohodkov, ki toliko ne čutijo, ako bi jim konjereja spodletela. Včasih z izrejo tacih konj dosežejo nenavadne dobičke, velikokrat pa imajo tudi precej občutne izgube. se prodale. Zmrzlo sadje položi v mrzlo vodo, katera izvleče zmrzlino. Tako sadje še nekaj časa traja. Grledati je pa vendar treba, da se hitro porabi,^ ker je vendar nevarnost, da začne gniti. Shranjenje moke. Moka ne sme biti dolgo trdo na- basana v vrečah, temveč se mora spraviti na takem mestu da se večkrat lahko premeša. Ce se ne premeša, dobi neki čuden duh in kruh iz nje pečen ni okusen. r 74 Je Ii lisica škodjiva? Navadno se smatra lisico za njega dosta gostega in po nekoliko lepivega mleka, v ka jako škodljivo žival. Kmet jo sovraži, ker pride včasih na nje- terem ni sledu kakej ostrini, nego še le prav balzamski diši. Ponujali so nam piti, in pili smo je zjutraj in zvečer,, in nismo čutili nikakih zlih nasledkov. Vsi delavci so radi mleko s kruhom jedli, in nadzornik nam je pripovedal^ govo dvorišče in odnese kako kuro, lovec pa še bolj, ker mu poje mnogo zajcev. Natančneje preiskave so pokazale, da lisica poje tudi mnogo miši in je torej kmetijstvu gotovo bolj koristna zaradi tega, ker ljudje nego škodljiva. Sovražijo jo po krivem ne vedo, koliko koristi. Pa saj tudi mnogi preganjajo krte in da mu ljudje odebele, kedar drevo največ mleka daje. Pripo ^ sove. če pa lisica poje kacega zajca, kmetijstvu le koristi, ker mu zajci napravljajo škodo pri sadnem drevju. Kmetu je vsekako zajec veliko bolj škodljiv, nego lisica. Šolski vrt. Namen šolskemu vrtu mora biti že v mla- vedajo, da ljudje po perji umejo pogoditi, v katerem dre- vesu je največ mleka. To dr raste na golej pečini dini izbuditi veselje do sadjarstva in umnega kmetijstva. Da se pa to doseže, potreba je, da je šolski vrt prav vrejen. Kmet pri vsaki reči vpraša: „Kaj jaz imam od tega". če V vaseh na šolskem vrtu nasadiš lepo listnato drevje in grmovje in narediš lepe z belim peskom posute steze, bode vrt sicer lep park, ali koristen ne bo. Öe ima drevje na vrtu še tako lepo listje in lepe vrhove, ali če ne daje sadja, je kmet ne^ bode cenil. Kmet bode tak šolski vrt smatral za novo breme. Šolski vrt mora šolskim otrokom pokazati, kako korist bodo imeli od sadjarstva in zelenjadarstva. Zaradi tega se na šolskem vrtu po cele mesce ni dežja, da mu porosi perje, in veje so kakor suhe, ali samo nareži deblo, pa privre iz njega sladko^ redilno mleko. Kadar vzhaja solnce, teče to rastlinska mleko najbujnejše, in takrat dohajajo z vseh strani črnci in domačini z velikimi posodami, da jih z mlekom napolnijo. Eni pijejo mleko koj pod drevesom, a drugi je neso domov, da se tudi deca napije. tt smejo saditi koristne rastline. Ge bode vrt tako vrejen, bode Razen velike koristi, ki nam jo koprive podajajo^ ima mej njimi tudi zelo opasnih stvorov. Dobro poznamo domače koprive, katere pa so nedolžni stvorovi proti svojim sorodnicam, katere rasto v vzhodnej Indiji, postavim: vesel, ker se bodo njegovi otroci na njem res kaj koristnega „Urtica stimulans, Urtica crenulata". Težko njemu, kateri naučili. se z golo roko dotakne teh kopriv, ker mu roka kmalu oteče, in strašne bolečine ga mučijo več tednov. Najopa-snejša tudi kmet kmalu spoznal njegovo korist ter bode šolskega vrta Poučni in zabavni del. m ^ n kopriva raste na otoku Timoru, domačini jej vele hudičevo perje", in čuvajo se je kot ognja. Zemljepisni in narodopisni obrazi Nabral Fr. J aro s lav. 248. tej familiji je še cel kup drugih strupenih rastlin^ no najzloglasnejši stvorovi rasto na južno-azijskem otočju. poprejnih stoletjih so dohajali z Jave in Celebesa Koprive. Kravje drevo. Strupena drevesa po krajih. Antiar in tjettek. razni' najstrašnejši glasovi o strupenem drevesu, kateremu človek blizu ne sme. Prve vesti o strupenem drevesu so došle v šestnajstem stoletji s Celebesa. Pripovedalo se je, da Malo je rastlinskih familij, v katerih bi našli toliko najmanja množina strupa od tega drevesa, ako dojde v stnih strupov kakor v skupini kopriv. Ima tu zelo kri umori človeka kakor bi gori pogledal, pa tudi tako drobnih in malih stvorov kakor so naše koprive, pa tudi razdene telo, da že čez pol ure začne pravih velikanov, kakor so nekatere smokvenice. Mej mleč- Za temi pretiranimi vestmi so došle še proste bajke meso od kosti leteti. Pod nicami ima zelo malo rastlin, katere nam dado tečnih konec 17. sloletja je pripovedal Gervaise, da se treba do- plodov. Mej pasjimi strupi je število takih rastlin, katerim takniti strupa, ali ga poduhati, pa človek koj umrje. Camel so plodovi v vročem podnebji prava naslada, dosta večji, (1704. 1.) omenja, da iz drevesa puhti tako strupena para, a mej koprivami nahajamo celo vrsto dobrih in koristnih da ubija vse, kar živo v bližino dohaja, in če ptica na plodov. Tu imamo konoplje, hmelj, sočne plodove murbe, drevo sede, koj je po njej, ako brzo ne pozoblje strihni- sladke smokve in ogromne plodove krušnice. Kakor je novega oreha. Argensola omenja, da ima na Celebesu velika razlika mej temi plodovi, vendar je mej vsemi temi drevo, katero uspava in umori človeka, ako se mu z zarastlinami velika sorodnost. Vse te rastline imajo na svojem hodne strani približa, ako se mu pa približa z vzhodne deblu fino vlakno, katero se od mnogih za prejo upotreblja. strani, omami ga samo, a ne umori. Drugi so pripovedali, Kar se mlečnih sokov tiče, nahajamo tudi pri ko- da so strup tega drevesa morali samo zločinci nabirati, privah koristne in strupene sokove. Amerika in Azija imata in kdor je zdrav se povrnil, odpustili so mu kazen. Rump pripoveda, da to strupeno drevo raste^ še na Borneu in rastline imajo v sebi obilo nedolžnih sokov. Mej njimi je Sumatri. Pozneje je dospel v Evropo glas, da tudi na najznamenitejše in najzanimivejše mlečno drevo v južnej Javi raste grozno strupeno drevo, in holandški ranarnik Ameriki, katero nam je Humboldt prvi popisal. Cujmo! Forsch je raznesel o njem najstrahovitejšo pripovesti. v tej skupini stvorov, kateri dado izvrsten kavčuk. Druge 5) Venezueli smo več potov slišali pripovedovati o dre- Na sproti tem bajkam so začeli nekateri trditi, da tega stru vesu, v katerem je sok dobro in redilno mleko. Temu penega drev drevesu vele kravje drevo, in pravili so nam, da črnci da to drevo radi pijejo to rastlinsko mleko, in je zdrava hrana, so mlečni sokovi ostri, grenki in često tudi znanstvena razizkovanja so dognala äste, ali mu človek moi bi nevar- Ker nosti blizu iti, kakor vsakej drugej strupenej rastlini. Po-strupeni, nismo kazalo se je nadalje, da sta to dve razni vrsti, in da na hoteli prav verovati pripovedanju, dokler se nismo uverili, Javi sta obe. V Javanski gozd more prodirati človek da je res tako. Ako se drevesu deblo nareže, cedi se iz samo s sekiro v roki in z ognjem, in v njem nahaja naj v II I, I f 4 I I I I I i 1 ; \ I } I I I I ( i / 35 ler drevje Tu nas iznenadi ogromni cvet zajedalke Trgovinska obrtniška zbornica v Ljubljani Rafflesia Arnoldii", kateri v obsegu meri do tri metre izvolila Poleg stoji ponosno drevo 20 do 30 m visoko z lepo krošnjo to prekrasno drevo je polno najhujšega strupa t. m. za leto 1892 dosedanje predstojnike in sicer gg. Ivana Perdana, trgovca, za predsednika, Antona Klein-a, solastnika tiskarne za podpredsednika v svoji seji dne 19 ffff. Iva' m Filip Zup stavbenega 1 mojstra za provizoricnega Ako se mu deblo poškoduje, začne teči iz rane mlečen predsednika in zlo njemu, kateri se tega soka z golo kožo do sok, takne, koj se mu spuste mehurji in zelo ga peče strupeno drevo gre v In to trdil od Potrjeni deželni zakon deželnega zbora kranjske Presvitli cesar v letu 1886 po- skleneni sto kopriv, vele mu pa Javanci antiai «u Ne zakon, po katerem se premeni meja mej ljubljansko in spodnje-šišensko občino. Vsled tega zakona izločilo bode se mestno äste samo na Javi, nego tudi po vsem posestvo Tivoli in še nekaj drugih parcel od občine spodnj Sundajskem, Filipinskem in Moluškem otočju, in od njega šišenske in se priklopilo mestni občini ljubljanski je navadni „upas" ali strup, s kakoršnimso v poprejnem času domačini svoje'strelice mazali. Poleg antiara raste na Javi še jedna hujša strupenka, katera gre mej strihnine. -Znanstveno ime jej je „Strychnos Tieute", ker jo domačini Občni zbor kmetske posojilnice ljubljanske okolice vršil se je v nedeljo dne 21. t. m. Iz blagajniko\ poročila 181.742 za posneti, da ima posojilnica gld 1891 65 kr. upravnega premoženj 158.663 edaj gld. tjettek" nazivajo Nenavaden 95 kr. hranilnih vlog in 165.527 gld. na posojilih Ciste ta grm, kateremu je dobička bilo je pretečeno leto 2224 gld deblo kot roka debelo, ali se vendar vspenja in vije kot sklenilo se -je izplačati po 6 V o v 58 kr. Dividende nateljstvo volili so se plezalka ter gre v krošnje najvišjemu drevju zeleno perje izmenjuje se z velikimi kodr Veliko in vsi prejšnji člani in sicer gosp. Janez Knez ravnateljem Oton ta plezalka čvrsto oprijema po dr ima po hu še prekrasno zelenkastobelo cvetje i, s katerimi se In ta strupenka katero blagajnikom, Vekoslav Jenko kontrolorjem ohli B ay r Jan. Verhovnik odbornikoma. V nadzorstv A Knez m dr. Jos Vošnjak, Y Ogorelc in Ivan Eode prijetno diši, kakor da hoče pokriti strup, ki ga skriva ge je v v korenu. S korenja pripravljajo domačini s kuhanjem v Občni zbor društva Marijine bratovščine vršil vdeležbi udov da društveno dne 21. t. m. ob mno^obr magistratni dvor Iz poročila je povzeti zloglasni strup, kateri nazivljejo kneževski strup, strelica se namoči v tem strupu, in položi v pihalnik Lesena premoženj znaša 24 456 gld. 84 kr m da društvo šteje jo Javanec na sv strelec in slabo tigr plen odpihne. Javanec je kedar ga zadene strelica , da sten kmalu 2528 udov. Za pogrebe izplačalo se je 2263 gld podpore pa dalo 76 gld 34 kr., Predsednikom izvoljen bil je zopet Karol Lahaj namestnikom g Ant. Klein, tajnikom Matij Kune in blagajnikom g Albin Arko se stegne. Dasi ima ta strupenka toliko množino strupa, vendar ni s svojim neprijetnim duhom opasna, in nič se nam neče prigoditi, če se tudi z golo kožo dotaknemo samega soka. Java ima v izobilju prirodnih strahot, in zato je razdražena domišlija bojazljivega človeka tako rodila naj-čudnejše pripovedke o strupenem dr