Avstrija in sosedi. Žirimo v položaju kakor pred štirimi leti, ko sbho ea veSno osvojili Bosno in Hercegovino. Srbija |e aezadovoljna z narai. Pred Štirimi leti je bila nezaiAovoljna, ker je mislila, da spadata osvojeni deželi k jaaej, danes je nezadovoljna, ker ji nemšM Tladni krogi t AVstriji ne dovolijo prostega pota skozi Albanijo 4n ABrije. Pred gtirimi leti aas je stalo riapeto razmerja s Srbijo okoli 400milijonov kron, sedaj pas stah« že 100 milijonoT kron. Pred Stirimi leti ni priSlo do vojst«, fcer je Rusija t tadnjem trenottu odpovedala Srbiji odpomoč; kajti to je jaano, da s« Srbija sama za-se ne bo voj' skorala z mnogo močnejšo Avstrijo. Očividno je, da Ruaija še sedaj zvesto stoji za Srbijo, kajti srbska Tlada z neizpremenjeno odlo5nostjo zagovarja svoi« zahtor« napram Avstro-Ogrski. Avstrija je dobila zadnj© dai s tem zopet netoliko yefc ugleda pri vset nasprotnikih1, ker se je obnovila zveza z Italijo in Nemčijo. 0 zvezi z NemSijo nihd« oi dvomil, kar ona bolj potrebuje nas, kakor mi njo. Toda na Tsak način je relike vrednosti, da se je Italija ravno v sedanjem trenotku odločfco postavila b& stran Avstrije ia sklenila ž njo zvezo. To je vsaj nekako zagotovilo, 9a v slučaju vojske z Rusijo in Srbijo ae bomo im«li Italije za svojim hrbtom. ICako napete ao javn© razmere, tudi dokazuje dejstro, 3a sta vojni minlster Auflenberg ui 6ef generaia«ga Staba, Semua, skupno odstopila; vojni minister bo Krobfttin, gef generalnega žtabft pa postan« najboljSi a.vstrijski general, Konrad pl. Hotzendorf. Slorenoi a žalimo miru, zato je tudi naša iskrft¦& ielja, da s« v»e preporne toeke Avstrije z njenimi ¦Dsedi izravnajo mirnim ter prijateljstim potom.