S i* ( r, 7".;! -m?:?. ••? fo pfirpntek'^*^ r*s. t*. 'Mi* L.JV. . iJ r Vi n Gorenjsko pa -n"-ko okrožje je imo-):. v p:••)■!deljek 8. t. m. v Kranju v L'ud-■ m d »mu svoje i - redno zborovanje. Razpravljalo je o pravilniku pa piv «11 ko okrožje. Razpravljalo jc tudi o nujni potrebi ustanavljanja živinorejskih zadrug, Pasemsko okrožje je organizacija, ki !•-> (verijo zaetopniki okrajnih živinorejskih ©dboroV na Gorenjskem in zastopniki živinorejskih zadrug na Gorenjskem. Kljub •'v, po! cm se jo zborovanja ude levilo » živi;"'! i". '' v, !--.p.i-;':<,v iz raznih krajev • Gorenjske. Opravilmk je bil pa kratkem razgovoru sprejet. Nato pa je bil živahen in dolg razgovor o ustanavljanju ?: iiioivj..kih zadrug r.a podkgi predava- • 'opnik m je razgovor uvcck r : 'i kate Zadružne zveze rtr. liasaj. Nekateri živinorejci so opozarjali na v- i.vave, s kalerinu s3 m; rajo boriti 1- crej-ke zadruge. Ovira ni samo premajhno zanimanje in premalo razumeva« nja pri posestnikih za važnost teh zadrug. Š večja ovira je ravno to, da živihorej-:■' i:-; zadrugam manjkajo navadno za uspe-fino delo potrebna denarna sredstva. ziio-J vanj« . c je zedinilo na to, cla naj pasemsko okrožje takoj začne z ustanavljanjem živinorejskih zadrug zlasti v večjih občinah. Kot priprava ža ustanovitev zadruge naj ■ v doli-'ni občini ir pravi pre (k; vanje.' 1 • • '.no je tudi, da .-o vzbudi med živino-r ki za .imanje za zadrugo in razumevanje :-..a uela ji« ta mtrui, da po-- !..i m sinovi obiščejo kako dobro delujočo "'igo. Tako s8 bodo lahko n lastna •a iti na la.-lne c; i prepričali, kako ln-i' -prh? d(, e;. a rodno vvie.ia živino-: a zadruga, >lira'n.:slih jo zborovanje prešlo na razgovor o mlekarski stili, H jo kljub ponovnim zahtevam zborovanj in ,-c lankev vlada še ("o cLnes ni tvtano-vlUt, dasi je taka šela za mlekarstvo v Slo-^ .'-iji zlasti pa za rcnlr.hilno živinorejo in rr-pprrktrsivo sploh .živlienskega pomena. Ze blizu 5 let j? to vpraša;:.,e na dnevnem redu, pa kaže se, da vlada pri tem samo *T~;t»o izigrava politična na-prof ja glede kraja, kje naj ro talca robi v, -.trnovi. Zborovanje jo soglasno sklenilo odposlati poljedelskemu ministru in političnim klubom s!.-d;. čo rc- olucijo glede m' kav. kc šolo: Gorenjsko pasi m-ko f.krožie, zbrano "a izrednem zborovanju dno 8.' februarja J-°,v Kranju, jemlje z obžalovanjem na ^n:ije, da kljub blizu peiieinvinu prizadevanju vprašanje ustanovitve mlekarske šote za Slovenijo iti prišlo do rešitve, dasi p taka šola predpogoj za mcdoi no mlečno industrijo in urejeno'mlekarstvo, urejeno ™ekar»tvo pa predpogoj za rentabilno ži-xm«cjo V Sloveniji. Mlekarstvo danes hira vsled pomanjša strokovno šolanih mlekarjev, ki bi kakovost izdelkov naše mlečne in-'Je tako dvignili, da bi si tudi radi t1 a svoje kvalitete, ro samo iadi svojo c modi osvojiti tudi inozer. .ke L •■o. Vvlcd leva zborovanje okrožja nujno prosi gospoda poljodcLIvo in vccie, cla čin ir« bno iilcrer.:* za v •:.,• .. k šolo v Slovenki. Pri šola, na, ločijo in naj so šola ustanovi n ' .t smatrajo nepri .ira-iki : i šolo leot' 110:r.'ij J,j-imcriK->:a.; Jože Burgar 1. r., pred J. Z;'r:n.M I. r., tnvik. cr.o r. -y p za l-o- vpt Sanj'! kraja, I jo no politični razlogi poj i.; O i: a ju, ta i :- it e; n i ni s Oi \ i. i' : nr.j 1 .. a kn ckiik. U . . V 'i' .i. : . .O', t,' . . . ' V - ^ V minulem letu so nekateri vinograd::;!;! napravili gnojilne poizkuse na trtah v starejših vinogradih, fci so že nekoliko opešali in ki jih ni bilo mogočo E^ravifi k boljši rodovitnosti samo s hlevskim fjnojem, s kntcikn ss jo gnojilo IcU 1523. Za po: knšr.jo se jc pognojilo 100D trii s 75 1.'4 čilskega soliSra, ki sc jo začetkom julija potrosil po vsem vinogradu, r.e pa samo okoii trti. Enako število trt istega vinograda jc ostalo nepognobno v svrho primerjave. Trgatev se je izvedla 15. oktobra s sledečim uspehom: gnojenih i000 trt jo dalo 3950 kg, 1000 negnojenih pa lo 3230 kg grozdja. Torej ja s čikkim solitrom doseženi večji prid:-ick znašal 729 kg grozdja. Ra.utnajmo 75 kg čilskega solilra po 5 kg s 375 Din in delo gnojenja s 103 Din, znnšajo skupni siroTki 475 Din. Vrednost 720 k«! grezdja po 3 Din kg, ?-aša 2160 Din. Čisti dobiček gnojenja pri teh po-izkn.sih dosegel 1685 Din. 'i'o nam dokazuje, da se .gnojenie trt z cl'.!5ična!'mi gnojili prav dobro i "vlačn. Mošt gnojenih trt je pokazal 20 od-slotkov sladkorja in 12.4 ti očin!: kisline. Mošt negRojenih trt pa le 19 3 odstotke s!au;-:orja in 13 tisočiuk kisline. Torej se ie z gnojenjem zboljšala tudi kakovost mošta. < - -- - ».,#•1. i'-- Šampanjska reneta je srednje debelo, pb ' 'O jabci. o. Na dre v.- u jo zelena. Sc'r, ko je f.- ena, pr.-.tr'-. Na solčni Streti i jo nekoliko rdečkasto n&dahnjena. Belo meso jc izpočetka trdo in kislo. Ko so pa zredi, jo ea ;■;• ,':o, ročno in prijetnega oldtsa. Šampanjsko reneto prišteva-ire k najpoznejšim in najtrpeinejšim zimskim jabolkom, kajti malo jih je, ki bi se v (. :n c?:'■•■:n inog'a kosati z njo. Godna jo Sc i m-srca meseca, pa traja tje c'o sredo, v dobri s!-.~ar--bi ce'o do konca poletja. V kvkera temnem kotu pozabljena počaka Ss druge z!'ne, ne da bi z gnila. Najbolj sočne ia okusne so pa od februarja pa do maja. V shrambi skoro nič ne zvene. Izmed vseh jabolčnih sort se najmanj osuši — v 7 do S mesecih komaj za 4—5 odstotkov. Šampanjska reneta jo dobro namizno jibolko, ki ima 12 odstotkov sladkorja in 0.3 odstotka kislin, V sadni kupčiji jc zaradi iepc zunanjosti in žo bolj zaradi velike trpežnosti jako priljubljena. Drevo te rcrlc ima bolj šibko rast. Vrli so nc razvije posebno na široko in ss rad pcbesi. Cvete pezno in cvet ni občutljiv za spomiadne mrazove. Tudi sicer drevo ni občutljivo za zajo-dakre. Raste v vsakem podnebju in tudi Se v slabojših legah. Sad se trdno drži r.a drevesu. Zato jo posebno primerno za vetrovne kraje. Bolj pa mu moramo postreči z prikladno in rodovitno zemljo . Najmanj ugajajo tej sorti premokra tla, dasi ji tudi presuhe brežine ne prijajo. V premokri zemlji se loti drevesa rak, v presuhih legah je pa sad droban in zanikam. Zarodi že mlada in je vobče prav rodovitna, ako ji ugaja mesto, kjer raste. Ker je sad z drevesa neužiten in indi sicer nima zapeljive zunanjosti je varna pred tatovi in kaj primerna za poljske nasade. Šampanjsko reneto gojc po vseh večjih drevesnicah. Tudi cepiči se lahko dobe zlasti pri večjih sadjarjih na Štajerskem. Fcsforova kislina v vinogradu Ta nam slržijo za izpopolnitev učinka i dušika. Za nas prihajajo v peštev: super- j fosfat, Tomasova žlindra in kostna moka. j Fosfatova gnojila Ivorijo za na"c vino- i grade posebno važno hranilo, ker pri- j rnanjkuje fosforove kislino ravno v hlev- j skem gnoju, s katerim največ gnojimo f trtam. Fosforova kislina pospešuje dozo- j ril c v lesa in tvori lev beljakovin v trti in j ee o tudi boljši nastavek grozdja za pri- i hodnja loto. Iz tega razloga je nerebno j močno gnojili s fosforovimi gnojili. Opozarja sc pa vinogradnike, da po gnojenju s fosforovo kislino ne smejo že istega leta pričakovati bogve kako velik uspeh in bogat pridelek grozdja, ampak la sledi šele v prihodnjem letu. Pošljite Inaročnlno! C, Po naših krajih menda nobeno jabolko ni tako razširjeno kakor bobo-v e c. Zlasti na Štajerskem ga goje v silnih množinah. V dobrih letinah pridelajo po več sto vagonov samega bobovca. Enakomerno razvit plod je valje,ste oblike in srednje debel. Ob suhih letinah je precej drobiža. Na drevju je sad neznaten, zn;t so bila razglašena lanske jeseni v Kmetov?:!«! in vseh ljubljanskih tedniki:,. Teh nagrad -v razdeli za sodni c/iaj Radovljica !7, s skupnem znesku 1825 Din, a za sodni rkraj Kran;skagora 4 nagrade v skpunem iznosu 950 Din. Pa;tirj.'!»i, kateri dobe te posebne nagrade, fv dnevnice iu petni stroški ne izplačajo. Vsi prizadeti pastirji se opozarjajo, da se tečaja gotovo udeležijo, ker so nagrade znatne (po .30 do 250 Din na osebo). Pcvdarja se, da so bo na tečaju podalo navzočim papirjem poleg splošnega planinskega pouku navodilo, kaka dela naj opravlja priden pastir na planini, ako naj pride v poštov za posebne nagrade, katere bo podeljeval planinski cdbor letos jeseni onim pastirjem, ki se bodo s temi deli posebno odlikovali. Med tečajem se vrši tudi seja planinskega odbora, h kateri se vabijo'v-i člani-cdborniki. Program pastir.-knra tečaja: Ob 9. dopoldne otvoritev tečaja (aor. komisar dr. Fran Spiller-Muvs); cd 9.30 do 10.30 o prvi pomoči pri oboleli živini na paši in o ravnanju .s pašno živino na planini. (Predava okr. živino-zdravnik Zarnik); od 10.30 do 11.30 o mlekarstvu na planini (predava drž. mlekarski inštruktor A. Pevc). Od 12.30 do 14.30: O zboljševalnih dolih na planini (predava okr. ekonom J. Sn-stič). Od 14.30 do 16.30: 1. Razdelitev posebnih nagrad pastirjem. 2. Razdelitev dnevnic in železniških siroskov. Ob 16.30 zakljuetev tečaja. Za planinski odbor za politični okraj Radovljica v Hrašah pri Lescah: Ivan Ažman, t. č. načelnik. g Vrednost de.ieija 15. t. m. V zadnjih dveh tednih je dinar precej nazadoval ter se je v Curihu gibal okrog 9.125 centimov. Povpraševanje po tujih valutah na zagrebški borzi je bilo precej živahno, j tako da je blaga primanjkovalo. Primanj-I kljaj jc morala kriti Narodna banka sama, ; ker imamo vsled našega slabega izvoza le malo tujih deviz. V splošnem se preso-j ja položaj dinarja kot neugoden. Njegova i nadaljnja usoda je odvisna v veliki meri 1 od ureditve naših vojnih dolgov v Arne-i rilci. — V Curihu se je dinar piačevc.l po 9.125 centimov. Tuji denar se jc na domačih borzah v Zagrebu i;) Belgradu dobil po sledečih conah: 1 angl. funt š.er-li/.g 277.50 Din, 1 ameriški dolar 56.90 Din, i :.cmška marka 13.56 Din, 1 avstrijski šiling 8.02 Din, 1 švic. frank 10.97 Din, 1 fi &nc. frank 2.13 Din, 1 italijanska lira 2.29 D'n, 1 češka krona 1.69 Din, 1 bolgarski lev 0.41 Din, 1 romunski lej 0.247 Din, 10.000 mažarskih kron 8 Din. Cene. g Ljubljanska borza. Kupčija s poljskimi pride'ki na ljubljanski borzi jc bila v zadn.em tccinu bolj mrtva. V splošnem se opaža, da se cene preecj stalno držijo, vendar prej nazadujejo kakor rastejo. — Za 100 kg blaga v vagonskih pošiljalvah postavljenega v Ljubljani ali pa naloženega na oddajni postaji se jc plačevalo: Pšenica bačka na nakladalni postaji 295 Din, sremska 290 Din; koruza, času primerno suha, na nakladalni postaji: sremska 121 Din, banaSka 118 Din, medjimur-ska 167.50 Din; umetno sušena na baški postaji 142 Din, postavljena v Postojno >82.50 Din; ječmen, 62 kg težak, na baški postaji 155 Din, jari ječmen pivovar-niški, 66.7 kg težak, postavljen v Ljubljano 260 Din; oves rešetani na slavonski postaji 190 Din; ajda domača na prekmurski postaji 260 Din; rž domača na prekmurski postaji 210 Din, v Ljubljano postavljena 220 Din; proso rumeno na prekmurski postaji 210 Din; otrobi drobni pšenični v Vinkovcih 115 Din, v Ljubljano postavljeni 140 Din, g Tržišče z lesom. Spomladanska kupčija z lesom se še ne more razviti tako, kakor bi bilo želeti. Deloma je temu kriva konkurenca iz Romunije, deloma pa tudi znižana stavbna akcija v Italiji. Na ljubljanski blagovni borzi se je prodajal les po kubičnem metru v vagonskih pošiljkah na nakladalni postaji ali pa postavljen na mejo. Cene so bile le-le: tra-mi monte na nakladalni postaji 240 Din, hrastovi plohi neobrobljeni, postavljeni v Postojno 1150 Din, lipovi hlodi na nakladalni postaji 100 Din, topolovi hlodi 300 Din. jesenov! hlodi 550 Din, bukovi hlodi gledki 225 Din, bukovi plohi neobrobljeni 470 Din, bukovi plohi parjeni postav i; ■-)[ v Postojno 1100, late postavljene na ri-.;o 510 Din, bukovi železniški pragovi na ni. kladalni postaji 24 Din komad, hrastov.• cepaniee v Postojni za 100 kg 20.50 Din, bukova drva v Postojni 25 Din. g Cene divjim kožam na zadnjem semnju. Lisice. Blago zelo mešano, večina domača, nekaj tudi hrvatske, dalmatinske in bosanske. Lepih kož je bilo na trgu malo. Srednja cena za j a (prvovrstne) 2-' 1 Din, II a (drugovrstne) to je letna roba 127 Din in škart po 63.50 Din. Prodanih je biio '5 partij po povprečno 25 komadov. Kune b e i i c e. Trg slabo založen, vendar dobra kakovost. Vcli';o dalmatinskih. Cene cd 625 do 730 Din. Prc.d.mib 6 partij, vsaka povprečno po i 25 komadov. — Kune zlatice. Malo bla^a, vendar dobro. Večina iz Slajer !:c. Cene od 766 do 910, Srednja cena 854 Din, Predanih 6 partij po ca. 25 kosov, — Di-h a r j i. Malo blaga. Cena 185 Din. — Jazbeci. Malo blaga. Kakovost slaua (povprečno). Cena 61 Din za prvov?:ne. — Polhi. Veliko blaga. Slabo su"c;:o, Cena povprečno 4 Din. — Zajci. Malo blaga. Cena 22 Din za prvovrstne. ~ S r n c. Malo b'a<>.. Po 31 Din. — Divje koze. Malo blaga. Po 55 Din. — Volkovi. Lepo bla.!|i. Od 2^9 do 315 Din, Srednja cena 3C4 Din. Divje mačke. Srednja kakovost. Ceni 85 Din. Vc veri c e. Zelo slabo letno blago v splcš.ni. Cena za prvovrstne 41 Din. — Krti. Lepo blago. Cena 3 Din. — Domače mačke. 20 Din. — Domač i z a j c i. 5 Din. — Dosežene cena zelo leTe in za okroglo Hl ; liter, sirovo maslo 40, čajno 50—55, kuhano 45, bohin jski sir 36 Din kur. — J n J * 2.50—3 Din par. — Mlevski proizvodi: nK-ka ■ 0 5.75, kaša 6—7, kocini inoka B.f;0—4, ajdova »teka fi—9 i • i J) !ctr. — žit o i n s t r o č n i c e: pšenica 350—380, r?. 260-220, ječmen 2, grali 400—500, leča 600 Din za 100 !(..,•, Krompir 1.25—1.50 Din za kg. krma: sladko ceno 70—80, polsladko G0, kMo nO, slama 50 Din za 100 kg. g Tržišče jrje. Položaj na našem tr/.i-čču jajc to jc zboljšai, ker jo povpraševanje inozemsiva po tem blagu živahnejše. Nakupne ccae v naši državi se gibljejo med 1—1.25 Din za eno jajce. Na drobno ge prodaja blago: v Ljubljani 2.50—3.25 Lin za par, v Mariboru po 1.50—1.75 Din za komad. Vsled zvišan i h cen so se tudi dovozi povečali. — Trgovci z jajci se pritožujejo, da jim zaradi virokih izvoznih čaru i,voz zelo oležkočen; zalo zahtevajo, da so te carine ukinejo vsaj za dobo cd i o;.ieca januarja do julija, ker jim je sicer ciemcgočena konkurenca na zunanjih tržiščih. živ-na. g Živinski stjem v Mariboru !). t. n. s'a ta sejem 'c bilo prignanih 13 konj, 11 likov, 193 volov, 430 krav in 15 telic, iku-l„j (»58 glav. Proda?>ih je bilo 258 glav, od teh za Avstrijo 14, za Jlali;o 32. Cene za kg žive teže so bile: debeli voli 7.50 do ' 8, pel debeli 7—7.25, plemenski 6—7.50, biki za klanje 6.25— 7.50, kravo za k'o-fcasarje 3.50—5, molzno krave 10.75 l)>n. Me ko cene: govedina 8—10, teletina 12.1') do 20, prašičjo me,-o 12.50—27 Din za kg. g Prašičji sejem v Mariboru 12. t. ni. Prignanih je bilo 67 prašičev. Povpraševanje je bilo precejšnje. Prodanih je bilo skupno 52 glav. Povprečne cene .so bile: 5—0 tednov stari pujski 150—200, 7—9 tednov stari 225—250, 3—4 me;3ce siari prašiči 850—380, 5—7 mesecev stari 400 do 480, 8—10 mesecev stari 550—650, eno leto stari 1500—1700 Din. Cene so ostale od zadnjega sejma neizpremenjene, le za boljše blago so nekoliko poskočile. Za kg žive teže se ie plačevalo po 10.50—12.50 Din, kg mrlve teže pa po 15—17 Din. Oosfiodarske prireditve. g Ljublj. velesejem. Uprava Ljubljanskega velesejma je določila, da se letošnji vzorčni sejem priredi v dneh 26. junija do 5. julija t. 1. Razvrstitev letošnja prireditve bo sledeča: A. Mednarodni vzorčni velecejem, ki je razdeljen v razne blagovne skupine, med katerimi najdemo tudi poljedelske stroje in orodje ter razni predmeti iz kmetijstva. B. Skupina obrtnikov bo priredila obrtno razstavo, ki jo bo or- ganizirala Zveza obrtnih zrdrug v Ljubljani, C. Posebni cdde ek za radio-pripra-ve. D. Razstava »Slovenska žena« bo ne-k?i-a ktilturno-zgodovinska priredilev, ki o izveda Splošno žensko društvo v Ljubljani s sodelovanjem vseh ženskih organizacij v Slover.ijt. r!. Higijenska razstava bo letor. preurejena in izpopolnjena. Prav lepa bo tudi razstava avtomobilov. Vele-sejmska uprava se trudi, da bo prireditev čim najbolje uspela ter zadovoljila raz-stavljalce in kupce raznega blaga. g Pomladni ssjsai v Zagrebu. V Zagrebu se bo vršil od 21. do 23. marca t. 1. veliki pomladanski sejem vzorcev vina, avtomobilov, kmetijskih strojev, radio-aparr.tov in mednarodna izložba plakatov. Največjo privlačnost bo pač zabe'e-žil vinski vzorčni sejem. Na tem bo omogočeno vsakemu pridelovalcu vina razstaviti svoj pridelek. Uprava zbora hoče s tem ublažili vinsko krizo, ki vlada pri nas, ker se bo na ta način pospešila razprodaja vin, ki jih imajo v zalogi vinogradniki in vinski trgovci. Priporočati bi bilo, da se tudi slovenski vinogradniki v večjem številu udeleže te prireditve in pokažejo posebno inozemskim kupcem, kaj pri nas pridelamo. g Razstavo domačih zajcev priredi Zajčjerejsko društvo za Slovenijo v Mariboru v dneh 19.—21. marca t. 1. v Mariboru. Slovenski kmet v preteklosti. Gospodarska in socialna slika. — Napisal Fran Erjavec. Najhujše šibe za našega kmeta so bile svobodno zadolževanje (samo 1. 1891. je bilo n. j:r. na Kranjskem vknjiženih 3248 novih hipotek, od teli 620 nad 6 odstotnih in približno tako je bilo vsako leto) in razkosavanje zemljišč, militarizem, ogromni davki, ki so znašali por.ekod na Kranjskem polovico in še več vrednosti zemljišča (j.ri re .u.aciji zemljiškega davka se je n. pr. izkazalo, da je plačala Kranjska v 20 letih 18 milijonov goldinarjev preveč davka), prevelike dole, liberalni oderuhi po deželi, uimc (leta 1890. jo slradalo vsled pomladanskih poplav samo na Dolenjskem in Notranjskem nad 40.000 ljudi, trtna uš je uničila vinograde itd.), konkurenca tujih poljedelskih sadežev (leta 1873. je n. pr. stal 1 q pšenice 16.60 goldinarjev, leta 1890. pa samo 8.91 goldinarjev, razen lega se je pa v tej dobi še kupna vrednost denarja zn anjšala za okroglo 15 odstotkov) in grabežljivost kapila isiičnih špekulantov, kar je gnalo naše ljudstvo v obup in k alkoholu. Liberalni državni zbori in liberalne vlade so prilirale vso državo, zlasti pa še slovenskega kmeta, na rob popolnega gospodarskega propada. V teli žalostnih razmerah se je pojavila tudi pri nas proti koncu preteklega stoletja rešilna misel, ki se jc zvala zadružništvo. Po deželi so se začele porajati številne kreditne in konsunine zadruge, za katere si je pridobila posebno velike zasluge duhovščina /. dr. J. Ev. Krekom na čelu, ki je postni ravno zaradi svojega dela na zadružniškem polju največji dobrotnik slovenskega kmeta. Liberalna stranka je sicer uprizarjala proti dr. Krekovemu delu na zadružniškem polju K»do gonjo, ker so bili z njim zadeti v srce oderuhi, glavni stebri to stranke, toda ljudstvo se je oprijemalo te svoje realne bilke z največjo ljubeznijo, ker je hitro uvidelo izredno blagodejne posledice zadružništva. Kazen lega je bilo po padcu pogubnega liberalizma sklenjenih tudi več, za kmeta jako koristnih postav (n. pr. proti oderuštvu I. 1881., v varstvo gozdov, davčne reforme), oživela »<> melioracijska tlela in kmetijski pouk, tako da se je proti koncu preteklega stoletja položaj našega kmeta vendarle nekoliko izboljšal. To izboljšanje pa našega kmetijstva še tudi ni postavilo na trdne noge, kajti še 1. 1898. je bilo samo na Kranjskem vknjiženega na kmetskih posestvih 132 milijonov zlatih kron dolga, ki se je poviševal vsako leto za okroglo 8 milijonov kron (obresti zanj so znašale skoro šestkrat več nego ves zemljiški davek), in še 1. 1902. je izračunal tedanji ravnatelj Kranjske kmetijske družbe, da ima kranjsko kmetijstvo vsako leto okroglo 5 milijonov kron več izdatkov nego dohodkov. Zunanji izraz bednega stanja slovenskega kmetijstva je bil strahoten beg z rodne grude; samo s Kranjskega se je n. pr. izselilo od 1. 1896. do 1910. v Ameriko 110.372 oseb, med katerimi je bila ogromna večina kmetskega stanu, celo gnui-tarjev, ki niso mogli doma več izhajati. Prav znaten korak k izboljšanju bednega položaja slovenskega kmeta je bil storjen tudi 1. 1908., žal le, da samo na Kranjskem. Tedaj je bilo namreč v kranjskem deželnem zboru zrušeno dolgoletno gospodstvo nemških veleposestnikov in slovenskega liberalnega meščanstva, ki ni imelo niti najmanjšega zmisla za kako smotreno socialno in gospodarsko delo v korist širokih plasti ljudstva. Deželni zbor in deželni odbor je dobila v roke ..Slovenska ljudska stranka , ki je razvila delavnost, kakršne Kranjska dotlej še ni videla. Sanlo od leta 1908. do 1913. je bilo sprejetih v deželnem zboru nad 1000 sklepov in 55 zakonov, izmed katerih se je tikal pretežni del kmetskih zadev. Razen širokopotezne akcije za eleklrilikacijo dežele ter cestnega, vodopravnega in lovskega zakona so bili sprejeti zakoni, oziroma sklepi glede razdelbe in zložbe zemljišč (okrog 1. 18S0. je imelo le 4'/o kranjskih kataslralnih občin po večini arondirana zemljišča, 6-3% deloma raslresena, 87-7pa po večini rastresena; dobile so se parcelen, široke po 4 do 11 m in dolge do 2 km ter oddaljene po več kilometrov od domačije), izboljšava pašnikov, varstva planin in pašnih pravic. Deželni odbor je skrbel za vzrejo mladih bikov, za melioracije (do 1.1896. se je izdalo n. pr. na Kranjskem za melioracije le 397.008 gld., dočim se je izdalo na manjšem Koroškem 1,368.912 gld., in Kranjska je bila tudi ena redkih dežel, ki 1. 1801. še ni imela nobene melioracijske zadruge), preosnoval je kmetijsko šolstvo, uvedel živinorejske, gospodinjske in druge tečaje, sadjarsko, živinorejsko in gozdno nadzorstvo, organiziral nešteto strokovnih tečajev, podpiral zadružništvo, gradil nove ceste (140 km), vodovode (32 za 34.000 prebivalcev) itd. Skratka: kranjsko kme- 8* tijstvo sc jc nahajalo v tistih letih v popolnem prerojevanju, ki je obelaio mogočno vplivati na celokupni goepotlarski položaj kmeta in ravno plodonosno delo kranjskega deželne.',':. zbora in odbora tistih let nam nazorneje nego kakršnokoli drugo dokazovanje kače, kakšnega ncdoglednega pomena bi bilo tudi za naše kmetsko ljudstvo, če bi imeli danes \saj toliko avtonomijo kot smo je imeli če do prevrata. Žal, da tudi cloČelni zboi i i.i eilbcri o-:r.'ih kronovia, v kr.terih r o živeli Slovi ncl (:;laj'-; -skl, koroški, goriški, tržaški in istrski) niso razvili tolike delavnosti, a vzrok je tičal deloma v tamoJajih narodnostnih bojih, v prvi vrsti pa v nedemol ratlčnih volivnih redih, ki niso pustili ljudstvu do primernega zn topstva n uveljavljenja. Zadnja leta pred vojno se je ukrenilo torej za slovenskega ,;:n?ta od .••!ra:U zakonodajnih in upravnih oblasti n.arsikaj, c.r-pr.rizacfja samopt moči (zadrt;: ništva, pouka itd.) je napicdo-vala jako biiro tako da vsekakor moremo ugotovili znatno izboljšanje nel-drnjcga obupnega položaja, toda frdežev v t.-.ko l::\«lki debi tudi ni bilo mogoče izvršiti, zlasti ker so narodnostni boji skr.ro popolnoma Onemogočevoli ustvarjajoče delo avstrijskega drč. zbora, v ka'erem je imel liberalizem še močno besedo (do 1. 1913. se je nabralo n. pr. če 12 zakonskih pred- lo, ov samo proti razkosavanju zemljišč, n v razpravo ni prije| nobeden). Konkurenca inozemskih kmeiijsl:!li pniHkov, domaČi prekupčevalci, ki so bili za kmeta ckcraj ido l.ot nekoč oderuhi pomanjkanje poljedelskih delavcev (dr. Krek jo pred vojno iz! računal, tla je padlo njih m. vilo v poslednjih 10 lelih za 111,0001 davki, dragi industrijski izdelki in razne druge okolnostl o katerih bomo razpravljali podrobneje še pozneje, so povzročale da slovenski kmet nikakor m mogel na zeleno ve jo. Za sproti ie že ■> izlmj)!, a tlačili .;..• .Iva ib;.), k .a ( .ia k»; ..i pri k '!