Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo Društva sv. Družine. Številka 15. JOLIET, ILLINOIS. 19.'JANUARJA 1915 LETiVIK XXIY. Rusi zavzeli prelaz, ki drži na Sedmograško. Na vzhodnem Ogrskem se razvijajo strahoviti boji. Nemci hite na pomoč Avstriji, ki jo utegne v kratkem napasti tudi Rumunija. Nove bitke na Poljskem* Turki poraženi v novih spopadih z Rusi v Kavkazu. Francozi poraženi v tridnevni bitki pri Soissonsu ob reki Aisne. Berlin, 14. jan. (Brezžično v Say-Ville.) — Kakor zagotavlja peka novinarska agentura, je bilo v Galiciji u-fpesno neko novo avstrijsko napadno etanje, ki je Ruse popolnoma presenetilo. Na več točkah se je moral sovražnik po trdovratnem odporu umek- niti. Berlin, 14. jan. (Brezžično v Say-ville.) _ "Hamburger Fremdenblatt" Poroča iz najboljšega vira, da je bilo doslej nič manj nego osemnajst ruskih Seneralov odstavljenih iz važnih poveljstev. Amsterdam, 14. jan. (Čez London.) erlmski časopisi, ki se bavijo z od-"opom grofa Berchtolda, avstro-ogr-ega ministra zunanjih stvari, prizna-',0' nJegovo državniško sposobnost in , , arJaJo zlasti njegovo zavezno zve-"L J0 °bčuval do skrajnosti. nam k er" pravi: "Šele po VOjni bo mogoče, v polnem obsegu priznati to, kar je grof Berchtold dovod i V VSCh usodeP°lnih 'etih, ko je hije zunanJ° usodo dvojne monar- Rumunije s« baje bojijo. London, 14. jan. — Brzojavke iz Bu-r«sta na videz kažejo ,da Nemčija Ppfkuša diplomatskim potom preprost'. če mogoče, vstop Rumunije v voj-n°- Dr. von Waldthausen, nemški po-,'anec na Rumunskem, je odpoklican 8a nadomesti baron Hilmar von , U'sche-Haddenhausen, ki je bil svoj-p33 nameščen v Washingtonu. V istih rzojavkah tudi poročajo, da se ima Jtro-ogrski poslanec na Rumunskem ^Poklicati in imenovati naslednik. Novi boji na Poljskem. Petrograd, 14. jan. — Ljuto boje---nJe se ' K spet pričelo na Ruskem Polj- It-CIU na AUSKt «em. Važni oddelki ruskih Prodrl cet so Parf ' severno oc* Varšave proti za-nenu, koncu vzhodnopruske meje. sedh so zopet več vasi med Mlawo in Przasnyszem, ki so bile dosedaj v nemških rokah. V središču, ob stočišču rek Bzure in Rawke, kjer se je bojevanje nadaljevalo več., nego mesec dni, so Nemci pričeli iznova krepko nastopati, zlasti ob liniji vzhodno od Sochaczewa in Skiernievvic. Tu so štirikrat poskušali prodirati v zadnjih dveh dneh. Nemci nekoliko pridobili. Po srditem topniškem streljanju so Nemci zasedli okrožje severovzhodno od Bolimova, vštevši mesti Binskupi in Sucha. JTe postojanke so tri ali štiri milje jugozapadno od Sochaczewa in pet milj vzhodno od Buzure, iz katere postojanke so bili izgnani z bajonetom, kakor se je uradno poročalo. Ruski časopisi objavljajo poročila, baje iz nemških virov, da nemški štab pripravlja javno mnenje na umeknitev nemških čet iz varšavskega okrožja. Rusko uradno naznanilo. Sledeče uradno naznanilo je bilo izdano iz vojnega glavnega stana nocoj: "Včeraj smo napredovali na desnem bregu dolenje Vistulc in naše čete so ugodno izpremenile svoje postojanke. Konjištvo sovražnikovo, nastopajoče v tem okrožju ,je bilo odbito, tako da je prišel kraj Serpec v posest naše predstraže. Na naših drugih frontah so bile samo praske in topniški dvoboji. Naše pozvedovalne čete so delavne. "Na levem bregu Vistule so bili o-samljeni nemški napadi lahko odbiti po našem streljanju . "Na raznih delih naše avstrijske fronte je sovražnik poskušal obstreljevati naše postojanke s težkimi topovi, ali vsled izdatnega streljanja naših baterij je kmalu utihnilo avstrijsko topništvo." Nemško uradno poročilo. Berlin, 14. jan. — Nemški vojni mi- nister je danes izdal sledeče uradno naznanilo: "Na vzhodnem bojnem torišču so bili ruski napadi jugovzhodno od Gum-binnena v Vzhodni Prusiji in vzhodno od Loetzena odbiti in več* sto Rusov je bilo ujetih. _ "Položaj na severnem Poljskem je isti. Naši napadi zapadno od Vistule se nadaljujejo. Nič važnega se ni pripetilo na vzhodnem bregu Pilice." Turki koljejo kristjane. Petrograd, 14. jan. — Souda Ed Dowlah, prfjšnji guverner pokrajine Azerbijan v severni Perziji, je dospel v Tiflis iz Tabriza s poročilom o klanju po turških četah, ki so zdaj prodrle v Perzijo. Izjavlja, da so turški in nemški agenti več mesecev na vso moč vplivali na Perzijce, da jih navdajo s predsodki proti Rusom. Nadalje izjavlja, da je postavil I?5u0 vojakov pri neki trdnjavici pri Main-dabu in 1,200 pri drugi, dočim je sam s 400 konjiki branil most, tako da so ubežniki lahko utekli v Marago. Po deseturnem boju je bila njegova straža uničena, ker so Turki rabili strojne puške. On in trije preživelci so utekli. Prejšnji guverner pravi, da so Turki in Kurdi poklali krščansko prebivalstvo v Maindabu in mnogo ubežnikov. Avstrijski topovi zmagonosni. Dunaj, 15. jan. (Čez London.) — Sledeče avstrijsko uradno naznanilo je bilo izdano danes: "V južnem delu Rusko-Poljskega je včeraj topništvo le tupatam streljalo, ali ob celi liniji je bilo mnogo streljanja s puškami. "Ob Dunajcu v Galiciji je prišlo povsod do ljutih topniških bojev. Naši težki topovi so izvrstno streljali. Neko sovražnikovo veliko skladišče streliva je bilo razstreljeno in več sovražnih baterij je moralo utihniti. "V Karpatih vlada mir. Naraščajoči mraz vpliva na vojna podjetja." .Avstrijska politika neizpremenjena. . Washington, D. C., 15. jan. — Uradno zagotovilo, da v politiki avstro-ogrske dvojne monarhije po nedavni premeni v ministrstvu zunanjih stvari ne bo nobene izpremembe, vsebuje brzojavka, ki je dospela danes v av-stro-ogrsko poslaništvo. V brzojavki je rečeno: "Vse časopisje obeh državnih polo vie hvali delovanje iz svoje službe od stopivšega, dosedanjega ministra zu nanjih stvari, grofa Berchtolda, in po ° ,iy American Press Association. e zgodi na flanderskem, če prično spomladi grmeti nemški veliki topovi? Qv 8o^iloU '.''nejše slike o učinku strašne moči 42 centimetrskih topov nemške vojske pač ni, nego je ta. Kaj se bo l'i jim' ,ce se Nemci obdrže na Flan derskem do spomladi in potem spet pr ično streljati s svojimi velikimi topovi? sta br °-1?10goče zavzeti Djxmude in Ypres in potem udariti na Inki Dun kirk in Calais ter ju razdejati, če se anili? Slika kaže, kaj se je zgodilo eni izmed trdnjavic z jeklenimi kupolami pred Anlwerpom. udarja, da ministrska premena ne pomeni nobene izpremembe v avstro-ogrski politiki, katere trajnost je videti zagotovljena." Nemčija na pomoč Avstriji. Petrograd, 15. jan. — Ruski generalni štab je prišel do prepričanja, da se Nemci pripravljajo na splošen pohod vod zapada in jugozapada proti Varšavi. To mnenje je utemeljeno na dejstvu, da Nemci prevažajo svoje ranjence iz Lodza in Piotrkowa v Pru-sijo ter so premestili svoja skladišča za strelivo. Nadalje je bilo dognano nad vsak dvom, da so dospela velika vojaška krdela nemških čet na severno Ogrsko in bila razdeljena v kraje nedaleč od utrjenih postojank, blizu severnih prehodov na Ogrsko in glavnih prelazov v Karpatih, ki so zdaj v ruski posesti. To baje kaže, da Nemci ojačujejo avstrijske čete za krepko prizadevo, osvoboditi severno Ogrsko in Bukovi-no ' nevarnosti nadaljnjega ruskega prodiranja. Navzočnost ruskih čet v Bukovini in ob Dunajcu, jugovzhodno od Krakova, ne l>i le služila v to, da se olajšajo skupna podjetja Rusije in Rumunije, če jc misliti, da zadnja vstopi v vojno, marveč bi bila tudi pokrajina Šlezija izpostavljena veliki nevarnosti sovražnega navala. Generalni štab je mnenja, da nemške vojno vodstvo pripisuje ogrskemu položaju veliko važnost. Imenovanje barona Štefana Buriana za avstrijskega ministra zunanjih stvari namesto grolu Berchtolda bo sapo zaprlo tukajšnjim govoricam o sklepanjtr -posebnega miru med Avstrijo in Rusijo, za kar se je baje potegoval grof Berchtold. , Zastopal je baje misel, naj se Avstrija zaradi Šlezije in Ogrskega (?) ne žrtvuje. Baron Burian je ogrski Slovan (—-ftiadžaron!—) in zaupen prijatelj grofa Tisze, ogrskega prvega ministra. Živel je mnogo let v Moskvi ter dobro pozna ruske razmere in vseslo-van.-ko gibanje. Zagovarja brezpogojen boj proti Rusiji. Turki pogreznili francosko ladjo. I*'to, 16. jan. — Poročilo je dospelo semkaj, da je bila italijanska torpedna topničarka "Coatit" hudo poškodovana, ko je križarila v Jadranskem morju. Podrobnosti niso še znane. Berlin, 16. jan. — Turško uradno naznanilo, izdano v Carigradu danes, poroča, da je bil francoski podmorski čoln "Saphir", ko je poskušal prodreti V Dardanele, pogreznjen po turškem topništvu. Osem turških ladij pogreznjenih. Petrograd, 16. jan. — Novo rusko zmago nad turškimi četami v Kavkazu naznanjajo danes. Osem prevoznih ladij s turškimi četami iz Anatolije na krovu je bilo pogreznjenih po ruskem črnomorskem brodovju. Izmed vojakov so prejkone mnogi utonili. Ob istem času so bili •turški enajsti vojni zbor in ostanki desetega, ki so se poskušali spet zbrati pri Kara-Ur-ganu, popolnoma poraženi. Rusi ujeli 5,000 Turkov. Petrograd, 17. jan. — Sledeče uradno naznanilo od kavkaške armade je bilo izdano nocoj: "Okrog Kara-Urgana se bojevanje razvija v prid našim četam. Z bajo-netnirn napadom smo uničili dvainpet-deseti turški polk in ujeli preživelce, med njimi poveljnika in več častnikov. "V eni smeri, kjer smo zasledovali poražene turške čete, smo ujeli več nego 5,000 vojakov ter zaplenili štirinajst topov, ogromno množino potrebščin in do 10,000 glav živine." Rusi prodrli na Sedmograško. London, 17. jan. — Dočim je glavna ruska armada odbijala srdite nemške napade v smeri proti Varšavi, so druge ruske čete z naskokom vzele prelaz Kirlibaba, na meji Sedmograškega, in napredovale v svojem prodiranju ob desnem bregu Vistule proti nemški meji. Nemci so podjeli sedem srditih napadov zaporedoma, ki so se razvili v bojevanje z bajonetom ob ruskih linijah na levem bregu Vistule, in so za-\ieli enega izmed ruskih sprednjih o-kopov. Rusom še je posrečilo odbiti avstrijsko težko topništvo ob Dunajcu, ki je bombardovalo mesto Tarnow. Zavzetje prelaza Kirlibaba, ki držijo skozi njega ceste v sredino Sedmograškega, utegne imeti političen in vojaški učinek. Prejkone pospeši nastop Rumunije in prisili nemška zaveznika, da pošljeta čet v obrano vzhodnega Ogrskega. Z zapadnega bojišča. London, 14. jan. — Nemci poročajo zmago in Francozi priznavajo, da so bili deloma poraženi pri- Soissonsu. Berlinsko poročilo pravi, da je cesar Viljem prisostvoval srditi bitki na Nad 90,000 žrtev potresa v Italiji. Do 40,000 oseb usmrčenih in nad 50,-000 ranjenih po zadnjih poročilih iz Rima. NEŠTETI KRAJI 0PUST0ŠENI. Povodenj, lakota in mraz povečali strašno nesrečo. Rim, 14. jan. — Vsaka nova ura do-naša nadaljnjih, podrobnih, zanesljivih poročil o groznih posledicah včerajšnjega potresa. Število žrtev katastrofe strašno narašča in vedno večja je gotovost, da zadnje razbrzdanje pri-rodnih sil v zemeljskem drobju prav nič ne zaostaja za katastrofo v Mes-sini leta 1908. Izkaz usmrčencev in ranjencev je vedno večji. Če so prve brzojavke, ki so včeraj donesle žalostno vest, navajale število žrtev s tucati, pa so sledila nadaljnja naznanila neprestano in do večera je naraslo število usmrčencev in ranjencev že nad 50,000; in preden preteče današnji dan, bo strahovito število prejkone zopet zvišano. Kako velika je napravljena lastninska škoda, tega seveda ni mogoče doslej niti približno preceniti. Velika je škoda na starih stavbinah' v večnem mestu, zbirališču vseh ljubiteljev u-metnosti, so se nad 2000 let stare zgradbe in umotvori izpremenili v razvaline. Obširno ozemlje, od Neapolja na jugu do Ferrare na severu, je obiskal potres, in kamor sp oko obrne, zagleda z osupom, kolika nesreča je bila napravljena tukaj. Najhuje prizadeto je bilo mesto A-vezzano: 11,000 prebivavcev je bilo tukaj usmrčenih. Potres se je raztezal čez 300 milj dolgo ozemlje, v resnici od brežine do brežine. Pomočni odbori se odpošiljajo v prizadete okraje in prispevki se nabirajo v podporo preživelcem. Nadaljnja mesta razdejana. Razun mest in vasi Avezzano, Aqui-la, Sulmona, Vilialago,, Tagliacozzo, Sora, Pofi, Monterotondo, Zagarolo, Torre Cajetani, Galiano, Veroli, Tivoli,' Poggio Nativo, Guiliano, Caser-ta Patenza in Subiaco, omenjenih v včerajšnjih brzojavkah, da so v razvalinah, so še naslednji kraji: Cappelle, Magliano, Marše, Massa-dable, Collarmele, Cerchio, Celano, Lelli, Paterno, San Felino, Giosamar-si, Scurcola, Capistrello, Antrosanj, Castronovine in Cappadocia. Kraji hudo poškodovani. Peščina, Ortonamarsi, San Benedetto, Ortucchio, Cocullo, Bisegna, Bal-.sorano, Canistro, Civitelladantino, Ca-stellafiumi, Paglotra in Sorbo. Bolj ali manj poškodovani so bili kraji Ovuedoli, Santi Marie, Poggio Filippo, San Donato, San Stefano, Rocacerfo, Carsoli, Peraoluco in Tra-sacco. Vsako teh mestec izkazuje ponesrečencev. V Avezzanu 11,000 mrtvih. Rim, 15. jan. — Pompei ni več najslavnejše mesto mrtvih. Nekje v razvalinah Avezzana, kjer je bilo pred tremi dnevi 12,000 oseb, večina izmed njih delavcev v šesterih velikih cukro-čistilnicah, po katerih je okrožje pro-spevalo, leže trupla več nego 11,000 oseb. Težko si je predočiti popolno razdejanje Avezzana. Kpmaj pol tucata poslopij še stoji, in od teh so preostali samo zidovi. planjavi pri Vregnyju, severovzhodno od Soissonsa, kjer so bili Francozi izgnani z višin. ^V pariškem naznanilu je rečeno, da so bili na tej točki Francozi prisiljeni "odjenjati". Nemci imenujejo zmago "sijajno pridobitev naših čet". Na novem pohodu proti Parizu? Pariz, 15. jan. — Da Nemci nameravajo nov pohod proti Parizu, mislijo tukaj v uradnih- krogih. To mnenje je utemeljeno na združenih nemških napadih pri Soissonsu pod osebnim vodstvom cesarjevim. Francozi izgubili 30,000 mož. Berlin, 16. jan. (Brezžično v Say-ville.) — Boje okrog Soissonsa zaznamujejo nemški vojaški veščaki kot največjo zmago, ki so jo pridobile nemške čete izza treh mesecev na Francoskem. Izid teh bojev smatrajo za potrditev, da se je po francoskem vrhovnem poveljniku generalu Joffre zaukazana splošna ofenziva popolnoma izjalovila. Le malo jih uteklo. Razvaline, razmetane v vseh sme-rih, so izbrisale ceste, trge in uličice, tako da redki prebivavci, ki so utekli smrti, dasi so bili mnogi od njih rojeni in vzgojeni v mestu, ne morejo razpoznati več, nego približno lego svojih lastnih hiš. Po vsej okolici so razvaline, in o-zemlje je podobno puščavi. Le tupatam je raztreseno kamenje in opeka, a to je vse, kar je~ preostalo od sijajnih selskih dvorcev in selišč. Okrog Avezzana vse podrto. Šest večjih vasi v okolici je bilo razdejanih z istim stresom, ki je zrušil Avezzano, in število žrtev v tem okrožju je bilo razmeroma ogr&mno. Menda nič manj nego 25,000 oseb je bilo-usmrčenih in ranjenih samo v tem okrožju. Potres se je raztezal od Rima severno prav do Jakina (Ancona) in Florence. Salernski zaliv je občutil stres. Najmanj 500 mest in vasi je bilo prizadetih po potresu. Število žrtev in lastninska škoda v Abruzzih je velika, a nihče ne ve obsega pogibelji. Čete hitele na lice mesta. Dvajsettisoč vojakov je bilo poslanih v Marsico v Abruzzih na pomoč, in skoraj enako število jih je bilo odposlanih v Monte Corvino, blizu Sa-lerna. Neka gora blizu Montagnana se je resnično razcepila v dvoje, in polovica se je prekotalila v ogromnem plazu, v dolino, tako da je zagrebla pol tucata vasic pod prstjo in kamenjem na tisoče ton. Brez dvoma je bil ta potres silnejši, nego potres v Messini 1. 1908. Manjše število žrtev je pripisati dejstvu, da potresno središče ni zadelo večjih in bolj obljudenih mest. Do 30,000 mrtvih, 50,000 ranjenih. Rim, 15. jan! — Število mrtvih vsled potresa, ki je zmektal osrednjo Italijo v sredo zjutraj, je precenjeno na 25,-000 do 30,000, dočim je število ranjenih približno 50,000. Ker so telegrafske in telefonske žice pretrgane in ceste neprehodne vsled obilnega snega, je nemogoče natanko preceniti število žrtev. Železniški promet je zopet urejen v prizadetem okrožju in na stotine ranjencev prevažajo v Rim v bolnišnice, dočim se stoteri lahko ranjeiii zdravijo blizu svojih podrtih domovanj. Živih iščejo v razvalinah. Mrtvih začasno več ne spravljajo na dan. Tisočeri vojaki, ki so bili poslani v potresni pas, izkopavajo iz razvalin samo žive. Na tisoče je bilo pokopanih pod razvalinami živih, in te rešujejo tako hitro, kakor je mogoče. Vojaki so delali bn« -počitka po dvajset ur in so celo dali svojo hrano žrtvam potresa. Mesta Avezzana ni več. Kjer je nekoč živelo in delalo 12,000 oseb, je preostalo komaj tisoč živih. Vse kaže, da je bil.o od 17,000 prebivavcev v mestu Sora samo nekaj sto rešenih. Prejkone se izkaže, da je bilo mesto Sora še huje prizadeto nego Avezzano. "Magliano, mesto s 5,000 prebivavci, nekaj milj od Avezzana, je bilo razdejano in 1,500 prebivavcev je pokopanih v razvalinah. Zgodba teh treh mest je zgodba morebiti štiridesetih drugih. Vzrok potresa. Mnoge domneve so bile izrečene glede vzroka potresu, a splošno sprejeto je mnenje nekega odličnega vre-menoslovca, ki pravi:" "Najverjetnejša hipoteza ali domneva je, da je dolgotrajno močno deževje povzročilo precejo vode v zemeljsko notranjost, vsled česar so se napravile velike množine vodnega para v dotiki z belo žareč® tvarino. To domnevo na videz potrjuje dejstvo, da je studenec pri San Gin lanu skoro podvojil množino svojega izliva izza včerajšnjega dne." Poleg potresa povodnji in lakota. Rim ,16. jan. — Pogibelj vsled potresa je prav tako velika, kakor se je bilo bati. Popolna poročila o napravljeni škodi in človeških žrtvah iz vseh prizadetih krajev, razun enega ali dveh, kažejo, da je število usmrčencev skoro 40,000 in število ranjencev nad 50,000. Povodenj in lakota sta povečali strašno nesrečo. Mnoge vasice so poplavljene vsled naraslih gorskih potokov. In nocoj tudi sneži. Mnogo ranjencev je umrlo vsled gladu in mraza. Nov potres, trajajoč pet sekund, je porušil mnogo nadaljnjih poslopij danes v okrožju Sore. Amerikanski Slovenec Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce v Ameriki ter glasilo Društva sv. Družine. Ustanovljen l. 1891. Izdaja ga vsaki Torek in petek glovensko-Ameriška Tiskovna Družba Inkorp. 1. 1899. t lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W 100. Naročnina: Za Združene države na leto.....$2.00 Za Združene države za pol let..$1.00 2« Evropo na leto..............$300 Za Evropo za pol leta..........$1-50 Za Evropo za četrt leta.........$1.00 PLAČUJE £E VNAPREI. Dopisi in denarne pošiljatve naj «* pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa »e ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. Entered as second cl»ss matter March Uth, 1913, at the Post Office at Joliet, III., under the act of March 3rd, 1879, '_ The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in American, and the Official Organ of Holy Family Society. Published Tuesday, and Fridays bv the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Iz slovenskih naselbin. Joliet, 111., 18. jan. — Izborno je u-spela predstava narodne igre v petih dejanjih "Neža iz Bohinja", ki jo je priredila Dekliška družba sv. Neže pod mojstrskim vodstvom Rev. John Plevnika v korist naši novi šoli včeraj popoludne in zvečer v Sternovi dvorani. Vse igralke so izvršile svojo nalogo tako imenitno, da je mnogobroj-no občinstvo kar strmelo. In tudi u-deležba je bila vkljub slabim časom prav povoljna, popoludne celo ogromna. Več o tej prelepi prireditvi prihodnjič. — Društvo sv. Družine je za svoje zastavo dobilo tretjo zvezdo v La Salle, 111., kjer se je v nedeljo ustanovila Podružnica št. 3 IX S. I). Čestitamo! Dopis pošljejo vkratkem. — Med drugimi gg. gl. odborniki K. S. K. J. sta nas tekom zadnjega tedna posetila tudi g. Anton Grdina. 2. gl. podpredsednik in g. F. Frančič, nadzornik. — Banket, ki ga je priredila "Joliet Printing Pressmen and Assistants' Union No. Ill" zadnji četrtek zvečer, je bil družabna prireditev prve vrste. Že sam tiskani program je bil umotvor, ki dela čast dotični tvrdki, ki ga je izdelala Udeležili so se banketa tudi vsi slovenski tiskarji, pod vodstvom g Alexander F. Rossa, foremana tiskarne Ani. SI., kjer so skoro vsi naši slovenski fantje, ki so se posvetili tiskarstvu, pridobili svoje začetno znanje v "črni umetnosti"; in mnogo teh fantov je sedaj zaposlenih v tukajšnjih angleških tiskarnah, kjer delajo čast slovenskemu imenu. Med glavnimi govorniki na banketu je bil tudi Rev. John Kranjec, glavni uradnik Am. SI., ki je govoril o predmetu "Kaj pomeni delo?" in žel za svoje temeljito predavanje mnogo zaslužene pohvale. — "Slovanski narodi in njihova bodočnost v Ameriki" bo predmet brezplačnemu predavanju, koje bo imel g. Ivan R. Palandeeh, jugoslovanski publicist in narodnjak iz Chicage, v dvorani Steel Works Club-a, na voglu Collins & Irving Streets, v četrtek, dne 28. januarja 1915, ob 8. uri zvečer. Na sporedu bo^ tudi godba in nekaj stereoptičnih pogledov na znamenite kraje v Zdr. Državah. Vsi bratje Slovani brez razlike so tem potom vabljeni na to brezplačno predavanje po izrecni želji predavatelja. Prihodnjega tedna četrtek! — Dr. S. Gasparovich, naš znani dentist, je bil izvoljen te dni za podpredsednika zobozdravniškega društva "Will - Grundy County Dental Society". Čestitamo! — G. Jerry in ga. Mary Iljaš, 1504 N. Broadway, naznanjata, da je bil njun 4 leta stari sinček na smrt zbolel za pljučnico, pa da je že na potu okrevanja, in ta vest gotovo razveseli vse njune sorodnike in prijatelje. — Glasilo K. S. K. J. Kdor čaka, dočaka. In tako smo tudi dočakali 1. št. 1. letnika Glasila K. S. K. J. Zadnji četrtek, dne 14. t. m., je prinesla pošta nekaj iztisov tega najnovejšega tednika tudi v Joliet. In Jolietčanje smo čitali in se čudili. Prva številka uradnega glasila Jednotinega je vredna, da si jo vsakdo ohrani za spomin. Kajti lepa je. In polna — recimo: tiskarskih pogreškov. Prečitajte samo ko-lobocijo pod napisom "Iz Minnesote" na 2. str., kjer se navaja prva skupščina v Jolietu leta 1913. (reci: tisočde-vetstotrinajstega) in omenja towerski list A. S. z dne 9. marca 1914 itd. Neverjetna temeljitost! In potem na 5. str. pod razpredelom "K. S. K. Jedno-ta" je zabeleženo: "Ustanovljena dne 2. aprila 1894" — a kje? To pa ni povedano. Čemu tudi! Da bi hvalo peli Jolietu? No, sir. Jolietu — bojkot! Pa ne bo šlo, kajti resnice ni mogoče zadaviti in vedno pride na dan — prej ali slej. Glasilu K. S. K. J. želimo najboljšega napredka! — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Horwath Martin, Jo-kič Trivun, Krešan John, Pavličak John, Slika John. Brooklyn, N. V. — Slovenska Talija je zopet gostovala v Greater New Yorku ter doživela nekaj prav lepih ur med nami. Na Silvestrov večer pre-tečenega leta in ponovno 10. januarja letos so vprizorili slovenski diletantje nad vse zanimivo tridejansko burko "Lumpacij Vagabund, ali zanikrna trojica" v "Slovaški dvorani" na 21. Nassau Ave., Brooklyn, N. Y., v prid Rafaelovi družbi. Preveč je igralnega osobja v gori imenovani igri, da bi mogel prereše-tati igranje vsakega posameznega igralca, ali igralke. Zato si pa dovoljujem nekaj besed le glede štirih glavnih ulog in nekaj splošnih opazk. Glavno besedo v "Lumpaciju Vaga-bundu" ima zanikrna trojica, namreč čevljar Kneftra, mizarski pomočnik Lim in krojaški pomočnik Klopčič, ter mizarski mojster Stružnik. Ker je menda največji križ za igralnega vodjo porazdelitev ulog, zato mu čestitam na tem mestu, da se mu je ,ta tako izborno posrečila. Kajti umerjen sem docela, da nam ne bi bil mogel nihče drugi boljše ustvariti čevljarja Knef-tre, kakor je to storil nam vsem prav dobro znani g. Ivan Maček, nihče drugi lezti tako dobro iz lima, kakor g. Frank Vihtelič igraje mizarskega pomočnika Lima, in nihče drugi tako izborno zabavati občinstva, kakor g. Josip Dolar, kateremu je bila poverjena uloga pretkanega simpatičnega, nečimrnega in vase zaljubljenega krojaškega pomočnika Klopčiča. In kdo ni bil prijetno presenečen, kadar se je prikazal g. Frank Klinar na odru ter se obnašal natanko tako, kakor se to spodobi bogatemu mizarskemu mojstru Stružniku v Ljubljani?! — Izkrat-ka, vsi ti štirje gospodje so se popolnoma vživeli v svoje uloge ter zato tudi častno rešili svojo nalogo. Igranje ostalega osobja je bilo v tem oziru tudi dobro, zlasti se je vedel g. Jernej Iiabjan prav tako mogočno in dostojanstveno, kakor gre to Stelariju kot vladarju in zapovedoval-cu čarobnega kraljestva, le, da je v predzadnjem prizoru tretjega dejanja izvabil s svojim nekoliko preglobokim basom neradovoljen smeh vsemu svojemu sijajnemu spremstvu na usta. V splošnem je bil torej "Lumpacij Vagabund", rekel bi, docela dovršena' igra, vsled česar se mora le čestitati celemu osobju. Le nekaj je bilo, kar je motilo tupatam vsesplošno dober vtis. Večkrat se je namreč .opazilo, da so gospodične igralke z ozirom na učenje besedila svojih ulog veliko prid-nejše od gospodov igralcev. V prihodnje naj torej gledajo gospodje na to, da se jim ne bo moglo očitati kaj takega, pa bo šlo vse prav dobro in gladko. No, občinstvo je bilo zelo hvaležno zanikrni trojici in vsem, ki so bili V Lumpaciju Vagabundu z njo v zvezi. Saj je skozi celo igro vladalo kaj razigrano razpoloženje po dvorani, razlegal se neprestano bučen smeh, in burnega ploskanja kar ni hotelo biri konec. Obleke nastopajočih oseb so bile primerne, scetierija dobro pogodena, in obširna dvorana, ki sprejme lahko do sedemsto gostov vase, je bila napol polna. Konečno mi je omeniti še nanovo ustanovljeni orkester, ki je pod vodstvom g. Karla Adamiča ml. prav'pridno in dobro sviral med odmori in po igri za ples ter pokazal že ob tem svojem nastopu, da se kmalu izpopolni v slovečo in priljubljeno slovensko godbeno kapelo. —k. kuješ od njega, je psovanje in krivično natolcevanje. Eden izmed teh novopečenih dopisnikov Clev. Amerike je gotovo naš Korel. kar ne more zapopasti, da se dobi človeče, ki se upa njemu, nekdanjemu županu, posestniku, grašča-ku, kapaciteti I. razreda i. t. d. v javnosti postaviti nasproti; in to kar brez pardona. V božičnih številkah Clev. Amerike je mazal svoje napade in laži s sladko zavestjo, da v tej zabiti Ameriki pač ne bo nikogar, ki mu bo ovrgel njegovo mizerijo. Ker je pa dobil, kar je zaslužil, zato je pa zbral vse svoje možgane skupaj, nakar je s pomočjo informacijskega odbora Clev. Amerike načečkal dopis, v katerem je zapopadena vsa njegova plitvost. Na komando! tako se. glasi naslov Korelčkove produkcije, v kateri najprej zaukazuje slov. duhovnikom, da nimajo drugje nič opraviti, kot samo v cerkvi. Sam vrag naj vas razume! Ni še dolgo tega, ko je Clev. Amerika zmerjala naše duhovnike na vse pre-tege, ker se niso udeležili nekega političnega shoda, na katerem se je šlo baje, da se prepove državam v Evropi, da se ne bodo pretepale. Če so protesti sklenjeni na tistem shodu imeli kaj haska, ne vem, a to pa le predobro vem, da se kljub Pirčevim protestom vseemb vojskujejo. Vidiš, take ukaze, kot jih ti ljubi moj Korel daješ g. Omanu, so dajali že dolgo pred teboj drugi in če hočeš videti njihov rezultat, kar vprašaj pri uredništvu Clev. Amer., koliko naročnikov so izgubili od takrat. O zmožnosti med teboj in g. Omanom pa ne bom govoril, ker bi bilo presmešno preiskovati znanost tvojo in tvojih so-pačuhafjev. Kakor se pa vidi, se ti nadalje kar nič ne dopade protest dr. Lire. Na vsak način, naj bo kakor hoče, nazadnje so ti jih pa le krepko povedali, tebi in Clev. Ameriki. Ko bi Lira vedno tako odločno postopala, z drugimi katoliškimi društvi vred, proti večnim napadom na katoličane in naše duhovnike, bi si ta zalega v obliki Korelna in njegovih sodrugov kmalu morala poiskati drugo gnezdo. Protest Lire ti jasno priča, kako se vsem katoliškim Slovencem studi Clev. Amerika in njeni napadi na naše duhovnike. Mi nismo bili nikdar proti Clev. Ameriki, dokler ni tako daleč zavozila; ko se je pa začelo rovati proti našim vrlim duhovnikom, je izgubila vsako simpatijo pri poštenih ljudeh. Nazadnje si je pa Korel mene privoščil. A pri vseh njegovih podatkih pogrešam samo dokazov in mu vsled tega ne bom odgovarjal. Ne misli si pa, da meni kdo pisati ukazuje, ker čeravno sem mladič, vendar sem se toliko učil, da me ti s tvojo učenostjo ne boš spravil v zadrego. Konečno pa ti ne veš, kako se naslov "na komando" tebi prileže. Poglej 1 Nekoč je rogovilil po Slovenskem Narodu neki Boromejski, kojemu so popravljali njegove članke ljubljanski liberalci, katerim je Lenče, — pardon,— Boromejski, posodil na komando svoje ime. Na komando se je navzel Boromejski nekaj liberalnih fraz, katere so mu pa, kakor se iz zadnjega dopi=a vidi, že pošle. Na komando je prevzel mandat za župana; na komando je bil kmalu ob županski stolček. Kmalu je bilo na komando prodano njegovo posestvo; na komando jo je pobrisal iz ljube Avstrije, na komando se je pritepel med mirne Slovence v Ameriki, kjer ga nismo prav nič pogrešali, na komando mora sedaj Boromejski prestavljati krožnike po restavrantu, na komando "je zadovoljen z "bakši-šem", "katerega mu dajo gostje. Na komando se je začel šopiriti po Clev. Ameriki, in na komando se bo zabavljati kmalu naveličal. Tako mu garantira na komando L. K. malo izstradali v Sibiriji, potem bi že vedeli, kaj je Rusija in kaj je Srbija. Čudim se le temu, ker pravijo, da so taki ljudje izobraženi. Ali je tak človek izobražen, ki gre čez svojo mater in brate? Ne, tak človek ni vreden, da ga zemlja nosi. In še bolj ga je žalosten narod sam, ker ima takega človeka med seboj. Kar se pa tiče tega klanja, ga pa menda ni človeka, ki bi to rad videl, da je tako strašno vojskovanje nastalo. Zato pa teh par Slovencev, kar nas je tukaj, ne moremo nič narediti proti vladi, zato je nespametno čenčanje po listu G. N. Naj vsaki sam sebi pomaga, ako more, družim tako ne bo, posebno pa v starem kraju ne more. Še posebno pa, ker je zmiraj vedno eno in isto pisano, namreč pod naslovom "Mnenja naših čitateljev". Na tisti prostor naj bi rajši pisali, da bi bilo kaj podučno in zabavno, zdaj ko imamo čas brati, nc tako, da se narod zgraža nad takimi dopisi. Pa seveda "upravništvo" Glas Naroda mora tako pisati, ker ga berejo Rusi in Srbi in ne Slovenci. Rusi in Srbi so že dosti koristi naredili, da tako zanje napeljava. Mi Slovenci smo pa tako zmiraj zad, kakor pravijo "Mnenja naših čitateljev", moramo biti tudi tukaj. In kdo je tega kriv? Nihče drugi, kakor mi sami, ker ne-čemo skupaj delati, vsak k sebi vleče. Tako mora res propasti naš slovenski jezik in narod, ker se vsak sramuje pokazati, kaj da je po rodu. To je kar razkopava slovenski narod, ne pa kar pišejo naši že prej omenjeni. Poglejte drug narod, kako drži skupaj s svojo vlado, potem naj bo d8bra ali slaba. Le tako naprej, kakor ste začeli, in vse po vaši želji se bo izpolnilo vam, ki ste izobraženi. Jaz vam pa zakličem, da je škoda časa, ki ga po-tratite pri vaših dopisih. Mar bi rajši tisti čas po dvorišču pospravljali, če ga imate, ali pa s petami zadej nabija-i, pa bi bilo boljše. Tako jaz mislim. Pa kakor vas veseli, saj pomagati si tako ne morete nič. Vsake reči je enkrat konec, pa bo tudi vaših čenč zmanjkalo. Čitatelji novomisleči besede pametne ne znajo izreči. Ko prvi "Mnenja" pisati je jel, z besedo isto drugi je pričel. "Seno-slama, seno-slama": ko se skupaj zberejo, to beseda je "ta prava", hitro dopis spišejo. Ah, zdaj pa kam bi ga poslali, da ljudje bi bolj ga brali? Eh, kam drugam, v G. Naroda, on največ svojega ima zaroda. Tako pišejo dopise v G. Narodove natise. To izobraženost je sama — Seno-slama, seno-slama. Z iskrenim pozdravom čitateljem A. Slov. Gabriel Stefančič, Box 15. Cleveland, t)., 13. jan. — Cenjeno uredništvo! Kakor zacvili pes, ko mu stopiš na rep, tako tudi naši Cleveland ski liberalčki skočijo od tal vselej, kadar se jih kdo drzne motiti v njihovih brezvestnih napadih na cerkev ali naše duhovnike. Ti ljudje Lojzetove kaste zaženo velikanski krik, tako da bi nerazsoden človek mislilf da so nedosegljivo podkovani v znanosti, zgodovini in teologiji. Ampak, kakor hitro mu dokažeš njegove laži, tedaj je njegova pamet pri kraju. Edino, kar še lahko priča- East Helena, Mont. — Cenjeni urednik! Prosim, priobčite teh par besed v predale našega lista Am. Slov. In da ne bom preveč na široko okoli iskal prilike, kaj da imam na srcu, rajši takoj začnem in sicer: O evropskem klanju, kakor ga imenujejo naši slovenski izobraženci v listu G. Naroda. In kaj pa vendar imate, 'Vi velerodni gospodje, z Avstrijo? In kaj vam je škodovala? Kaj imate pa od Rusije, ali Vam je mogoče kaj naredila po vaši volji, ki jo še nikoli sprobali niste? In kaj imate od Srbije, ki ji kličete "Živijo Srbija!" in ji želite zmago nad Avstrijo? Oh, kako vendar brezpametni to taki ljudje! Ali ne veste, vi slabi gospodje, da potem, ko bo premagana Avstrija, bodo potrti tudi naši bratje ki se bijejo ravno tako za nas, kakor za sebe? In vi želite smrt svojim bratom?! Taki ljudje niso Slovenci, pač pa slovenski izdajalci. Se ne >me.jo šteti k slovenskemu narodu, am pak k podivjanemu narodu, ker so prazne vse vaše čečkarije, kar jih s^ stavite v predalih Glasa Naroda. Kaj more narediti vas'par Slovencev, če ste vredni tega imena, proti vladi, potem naj bo pa katera hoče, lahko tudi srbska, kakor jo želite? Tudi Srbija ne bo vpraševala vas par slovenskih samoukov, kaj hočete imeti vi. Zale je brezpametno tako pisanje in še bolj pa tako pisane besede, l.e zaletav jte sc s svojimi glavami, kakor osel v kopico. Vlada bo naredila po svoje da bo nji prav in se ne bo ozirala na vaše čenče, kaj vi želite. Kaj ko bi le vendar bila Rusija zmagovalka, al bi tudi potem tako čez njo pisarili? Pa seveda Rusija je slovanska in svobodna dežela, zato bi jo vam, gospo dje, prav iz srca privoščil, da bi vas Eveleth, Minn. — Slavno uredništvo A. S ! Sprejmi nekaj vrstic iz naše naselbine Eveletha. Prvo hočem po-rpčati naše delavske razmere, ter moril m poročati zelo slabo. Delamo 11 do 12 dni na mesec, večinoma oženje-ni ter se še ne zasluži za hrano, kaj še za druge stvari; za pijačo se moramo zadovoljiti pa z nedolžno vodo, ki še za v čevelj ni dobra, kaj še za v želodec. Božični prazniki so za nami. Tudi tukaj smo jih praznovali prav slovesno. V lepo okinčani cerkvi sv. Družine So se darovale 3 sv. maše, in sicer ob 6., 8. in 10. uri, ki jih je daroval naš slovenski župnik, Rev. Bilban ob obilni udeležbi občinstva. In marsikateremu je srce žalostilo ob čarobnih božičnih praznikih, ko »e je spominjal svojcev v stari domovini, svojih bratov oziroma Slovencev, ki umirajo na bojnem polju v snežnih zametih za Avstrijo. Da bi sc tudi Slovencem v stari domovini enkrat oči odprle! Tukaj je umrla Barbara Paukovič, rodom Hrvatica, nagle smrti. Zapušča moža in 7 nedoraslih otročičev. Bila je članica slovaškega društva sv. Mihaela, ki jo je tudi spremilo na pokopališče. Bodi ji tuja žemljica lahka in naj ji sveti večna luč! K sklepu voščim vseni dobromisle-:im rojakom srečno novo leto 1915. in V SI. veliko naročnikov in predplač-nikov. Avgust Gregorič. je imel pa vendar poleg tega rahlo srce, kar je pokazal s svojim jokom v koncu igre. Žena njegova Ana Hen-ick je tudi izborno pogodila svojo u-logo. Gorela je vsa, kakor sploh ženski spol srednjih slojev za veselice, a mož njen je bil pa ravno nasproten. Vendar pa ga je s svojimi sladkimi besedami pridobila, da se ji je končno vendar enkrat udal ter šel na predstavo ,kjer pa ni vstrajal, ker ga je novi ovratnik preveč tiščal. Zato pa je v sredini zapustil predstavo in morala je iti tudi žena domov. Seveda se ie doma vsula toča na ubogega moža, a on jo je skušal potolažiti s tem, da ji nekaj poskočnega zaigra. Prav dobro je pogodil svojo ulogo čevljar Gale Anton. Prav podalo se mu je, ko se je prikazal na odru s čev-ljji črez ramo in veselo žvižgajoč, kakor to v resnici znajo čevljarski pomočniki v starem kraju. Prav izvrstno je posnemal tudi zaljubljenega fanta, ko je klical svojo Katrico in se končno moral skriti v omaro, ker je gospodar hiše prehitro prišel domov. Res, imenovani fant je prav ustvarjen za take uloge na odru. V obče so vsi igralci izborno igrali svoje uloge, le proti koncu se je igra prepočasi nadaljevala in končavala, kar je nekoliko mučilo občinstvo, kar pa ni zameriti pri takej, precej težkej igri šaljive vsebine. Druga igra "Zgubljeni sin" je žalostne vsebine. Snov je vzeta iz sv. pisma, iz prilike o zgubljenem sinu. Akoravno pa je vsebina igre stara in vsakemu več ali manj znana, vendar pa je tudi ta igra v celoti prav dobre ugajala občinstvu. r Očeta zgubljenega sina je igral fant Zupančič Alojz, kateri je z vsem svo jim kretanjem pokazal, da mu gledališki oder ni neznan. Njegova oseba, njegov glas, njegova siva umetna brada, njegov nastop, vse je napravilo' najboljši utis na občinstvo. Res, fai je bil popolnoma kos svoji ulogi. Ulogo zgubljenega sina je igral k( igralec že znani fant Maurin France, ki je tudi v tej igri pokazal precej gledališke zmožnosti. Prav izvrstno j« j posnemal zgubljenega sina. Vsa njt-gova oprava, vse njegovo kretanje Jc bilo izborno lepo, samo besede so bilf preveč nerazumljive in zmedene, k»r pa v celoti nikakor ni pokvarilo uzit-ka. Fant je nadarjen za igre in se naW gotovo še večkrat prikaže na odrtt-Brata zgubljenega sina pa je igral občinstvu še dosedaj nepoznat fant An-žiček Leopold. Akoravno ga še nism® videli na odru, vendar se nam je ze s svojim prvim, res neustrašenim nastopom zelo priljubil. Tudi njegovo P<>" našanje je bilo kot igralca prvinca res prav dovršeno, le njegov malo preveč glasni govor je skoraj nekoliko no" poslušalca, a nikakor pa ne oviral o-žitka. Upamo, da se iz fanta razvije še najboljši igralec. ^ Ulogo krčmarja in gospodarja )e docela pravilno rešil fant Jarc Fran«; Že oseba sama na sebi in njegov resot nastop je ugajal. Uloga krčmarja >e mu je popolno posrečila, ker je tak® neustrašeno in samozavestno zastopa (Nadaljevanje na 3. strani.) Jadranska Banka Popolnoma vplačena glavnica »,000,000 kron. Prihranki 7S0.000 kron. Glavni urad: TRST. Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkoviiu, , Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru. s ■ Priporoča se za vse bančne posle. Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vrednost-nostne papirje in daje informacije vseh vrst. Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbijo, Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA M ob t zopc Slov noV( H D odp, lika tuka mal( tem ?5c bodf Pod] L I OV< ni \ dec. 5e b ■Ni, sis ms s m « m s s w m a s K m « s s m K hfš S m « «JJ M ^ffiSHi^W^Hi^S^Sfi^iBi^ai^HiaJliffiSlilW* Buchanan-Daley Co. Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS Les za Stavbe in Premog Največja zaloga v mestu PREDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu Jei vnn nil ■ je n v'nc do < lec nik stav skih dr. stav si", učit, tiat van, kjer |kret Vi, tern °čei Se žel »tal Mu, tudi bil k t Kansas City, Kans., 10. jan. — Tukajšnje izvrstno napredujoče društvo "Triglav" je priredilo na starega leta dan dve jako lepi igri, ki sta golovo vsem navzočim ugajali. / Uprizorila s« je lepa, tukaj in mislim tudi drugod po Ameriki dozdaj še ne dosti poznana šaloigra "Muia-sti muzikant", ki je ponovno vzbujala polno smeha v poslušalcih. Saj pa so bile uloge v dobrih rokah. Igrali so jo fantje in dekleta, katerim se prav dobro podajajo šaljive igre. Glavno ulogo mutastega muzikanta je igral fant Šajnič Marko in jo je prav dobro pogodil; res, prav zvito kakor lisica, kakoršilo ime je tudi nosil, je znal prevarati še neizkušeno hišino (Stampfl Julijano), da mu je seveda v svojo škodo zaupala svoje srce in še dosti kronic po vrhu. Britko je obžalovala svoje postopanje in ravno radi tega kesa se je je končno zopet usmilil čevljar (Gale Anton)' ter jo zopet vsprejel za svojo ljubo. Ulogo hišnega gospodarja je prav izvrstno re"':! fant Gruden Ljudovik, ki je pokazal vso svojo ojsfrost proti svoji ženi (Ani Henick) in končno proti hišini Katrici. llud, kakor je bil, Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen L 1895 Anton Nemanich in Sitf 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111- Priporoča »lavnemu občinstvu »voj zavod, ki je eden največji* * mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu i« * tvaške vozove in kočije. Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podaevu. Kadar rabite kaj v naši stroki «e oglasite ali telefoaajte. Chictf* tal. 2575 |in N. W. 344. Naši kočtiaai in vsi delavci »o Slovelo". Društvo sv. Družine (HOLY FAMILY SOCIETY) V ZJEDINJENIH DRŽAVAH SEVERNE AMERIKE. li^H^^H Ustanovljeno 29. dot. 1914 ::::: Sedež: Joliet, III ODBOR: Predsednik........'......George Stonich, 813 N. Chicago St. Podpredsednik............Stephen Kukar, 1210 N. Broadway Tajnik......................Josip Klepeo, 1006 N. Chicago St. Zapisnikar........Anton Nemuuieh, Jr., 1000 N. Chicago St. Blagajnik...................... John Petric, 209 Indiana St. Duhovni vodja............Rev. John Kranjec, 813 N. Scott St. Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Bluff St. NADZORNIKI: Anton S raj, Jr...............................1109 N. Broadway Nicholas J. Vranichar........................lžloSuramit St. Jos. M.Grill.............................a. 120« N. Broadway Glasilo: Amerikanski Slovenec. Geslo: "Vse za vero, dom in narod." Vsi dopisi, pisma in denarne pošiljatve, se naj naslovijo na tajnika: JOSIP KLEPEC, Joliet, 111. KRASEN STENSKI KOLEDAR DRUŠTVA SV. DRUŽINE P°sljemo vsakemu rojaku in rojakinji, če nam pošlje 5c (pet centov) v znam-kah, kar pokrije poštnino itd. Pišite ponj na tajnika: Jos. Klepec, Joliet, 111. ilišt vene Vesti. •M Moujit Olive, 111., 15. jan. — Precej nastopu Novega leta pokazal se je napredek v tej naselbini med ovenci in Hrvati. Ustanovilo se je ^ Podporno društvo, in priklopilo : -t- sv. Družine v Jolietu. Da se z Sl\?. voljo da kaj doseči, je v dokaz, q1] 2 člani (cami) ustanovili in lik ■ n0V° po* k naP/f^u- Lepa pri-a Je dana rojakom in sploh vsem ukaj v okolici živečim Slovanom, za društvo. S malo tem vsoto $2 pristop j. Pa je plačan mesečni asesment, boC. za bolniški sklad, iz katerega se Pod P° preteku 6 mes- Plačevalo $7 P°re na teden. Istotako je s tem plačano za usmrt. sklad 25c, iz katere ga plača glavni urad $250.00, Seveda, da kasneje se bode mogoče za večje svoto zavarovati. Pristop v društvo je za nedoločen čas prost, brez vsake pristopnine. Sprejemajo se člani obojega spola od 16. do 55. leta. Zatorej rojaki, ne zamudite te lepe priložnosti! In za vsa natančnejša pojasnila obrni te se na gl. tajnika Jos. Klepec, Joliet, 111. V odbor so bili izvoljeni sledeči bratje: And. Maren, predsednik; Mih Šlat, podpredsednik; Anton Trgovčič, tajnik; Mih. Benkovič, zapisnikar; Lu ka Dier, blagajnik; Mih. Gojak, John Mostar in A. Hribar, nadzorniki. Želeč novemu društvu veliko napredka in dober uspeh pri novih članih, kličem zdravo in srečno novo le to vsem članom(icam) in čitateljem Araer. Slovenca. Andr. Maren, preds. IZ STARE DOMOVINE. 0VŠ^ Yerov«ek umrl. Antona Veni v*"' lcne8a slovenskega igralca', ecr umrl je v Ljubljani dne 20. je hiL SeIe 48 let- Verovšek Tone Nje r0jen 18- ian- 1866 v Ljubljani. Kov oče je bil ugleden slovenski vrtnar Ul tudi Tone se je po nekaterih 1,1 gimnazije in učiteljišča okle-je V.rt"arstva; še kot ugleden igralec da bi otvoril vrtnarsko trgo-do : . ljubezni do cvetj'a ni izgubil Sv°je smrti. Toda bil je rojen igrati ŠP lik i 'n še kot vrtnarski očetov pomoč- )e nastopal pri diletantovskih pred-sk'1 katoliškega društva rokodel-dr 'rPom°čnikov. Tam ga je zasledil stav°S'P ^tare> takratni voditelj pred-nj . dramatičnega društva v Ljubljani" s'cer 1. 1885. Prvi dramatični - e'J mu je bil Ignacij Borštnik. Dra- tiatl 'ano len<5 društvo ga je poslalo opeto- na Dunaj in v Prago na študije Je pridobil mehkih, okrogli! V n,V„'j.,ln naravne, neprisiljene igre. igral junaške karak-a kmalu je prešel na o i e; zlasti kjer o • Ikr« Je Pridobil mehkih, okroglih 1le,»j in nar ter»lla?lh letih Je "Bral junaške karak- očet6 K,bimce- - • ovsko stroko in starejše karakter Ulog, iei £lasl1 v ljudskih igrah je 'tal ryn'^ne triumfe. Pozneje je po-H e/ovšek prvi slovenski režiser •Vi'0rStnikom in sledila sta mu H. lUdi'C,'n Povlle' Poizkušal se je bil i?- "Pcreti in spevoigri, čeprav ni 'Hort pevec- Postajal pa je bolj slej Jjarakteren komik, in postal do-Odrii, Q i SC2en komičar na slovenskih krat * esctlctja je briljiral nešteto-ll02 p? vsem Slovenskem kot "Blaž seti (Rokovnjači), "Krjavelj" (De-*'n K ',, (Legijonarji) in "Mar sl,rpa" ■ Verovšek spada v II. do-i ^ je°Venske gledališke umetnosti, ki" hoKn p0vzPela iz diletantizma do res-ne«a Pokli 1 mie učnega razvoja. Njego- ti kn:'" .ostane večno zabeleženo v zla-'Jigi slovenske Talije! c»nil, časa imajo svojci vpokli- Sv0jcipravic° do podpore za preskrbo. *a pr vpoklicanih dobivajo podporo Soji d. . bo (če so drugi zakoniti po-^ican' " , Ves čas- v katerem je vpo-žan j1 odhoda k vojakom zadr- ne potrebuje za lastno uporabo. Kmetom in indu-strijccm se tiste množine puste, ki jih potrebujejo za seme in za izdelovanje v svojih obratih. Če lastnik ne sledi pozivu, lahko deželna politična oblast na lastnikov račun proda njegovo zalogo krompirja. Izvzet je krompir, ki se dobavi iz carinskega inozemstva. Semenskemu krompirju lahko določi trgovinski minister drugo ceno. Prestopke kaznuje deželna politična oblast z denarnimi globami do 5000 kron. — Na severnem bojišču je padel nadporočnik 15. pešpolka Viktor Poč-kar. — Umrl je 20. decembra v Škof.ii Loki znani gostilničar in posestnik Franc Sušnik, star 54 let. Rajnik, brat preč. g. kanonika Ivana Sušnik in g. posestnika Avguština Sušnik pri Celju, je bil splošno priljubljen. — Padel je na južnem bojišču Adolf Linhart .tehniški privatni uradnik, če-tovodja domobranskega p. št. 37 — Umrl je g. dr. Fran Munda, bivši odvetnk in posestnik, star 83 let. — Umrli dr. Fr. Munda je zapustil večino svojega premoženja, ki ga cenijo na več stotisoč kron, podpornemu društvu za slovenske visokošolce "Ra-dogoju". Spomnil se je tudi Marija-išča. — Zopet eden od mrtvih vstal. Od 30. avgusta pogrešani in za mrtvega proglašeni korporal 17. pešpolka Janez Zupan iz Bohinjske Češnjice, se je oglasil iz ruskega ujetništva. Sedaj je' v Charkov in je že popolnoma zdrav. Bil je ranjen v obe nogi. __ — Umrl je na ranah, ki jih je dobil na severnem bojišču, major Avgust Vodepp. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, ki obstaja sedaj iz pogrebnega zavoda g. Doberleta, katerega je občina kupila za 100 tisoč kron, se v kratkem pomnoži s pogrebnim zavodom g. Jos. Turka, ki proda svoj zavod za 250,000 K. Odsek je z večino glasov to kupčijo potrdil. Na južnem bojišču je padel dne 9. dec. v boju pri Valjevu g. Fran Prav bar, uradnik kranjskega dež. odbora v Ljubljani. Bil je rezervni korporal 1. brigadnega telefoničnega oddalka. Pri navijanju brzojavne žice je bil od sovražne kroglje v sence zadet ter je takoj umrl. Skrb za brezposelne. C. kr. deželna vlada je nakazala brezposelnim delavkam iz predilnice za nekaj časa v "Ljudski kuhinji" kosilo in večerjo. S tem bode brez dvojbe tem ljudem veliko pomagano. — Čevlji bodo dražji. Zveza trgovcev s čevlji je z ozirom na podražitev usnja in drugih čevljarskih potrebščin sklenila nastaviti primerno večje cene za čevlje. — Klobuki so postali za 10 do 15 odstotkov dražji. — Umrl je dne 19. dec. v Ljubljani, Bavarska steza 5, vpokojeni pismono-ša, g. Andrej Kranner, v 96 letu svoje dobe. Pokojnik je bil pred leti splošno znan in priljubljen, v zadnjem času je živel popolnoma za se. Ž njim je preminul eden izmed najstarejših Ljubljančanov. —Poizkušen samoumor. 201etni Mi roslav Sartory rodom iz Ljubljane je šel pred 2 leti prostovoljno k vojakom in je bil tako marljiv, da je že dosegel šaržo narednika. Začetkom izbruha vojske je šel na južno bojišče, kjer je bil na roki ranjen in se je dosedaj zdra vil v zagrebški bolnišnici, kjer je skoraj že popolnoma okreval in se samo-lastno pripeljal v Ljubljano ter šel na ravnost k svoji materi v Rožni ulici št 35. O tem je bila obveščena policija Sartory je dne. 19. dec. popoldne za znal, da ga policija išče, je šel iz stanovanja na hodnik in se ustrelil na levo stran prsi nad srcem, ter se opasno poškodoval. Težko ranjenega so prepeljali v garnizijsko bolnico. Nesreč než menda ni bil normalen, v tem slu čaju se mu je moralo duševno stanje vsakakor pa še poslabšati. tembra je bil pri Grodeku od Rusov ujet, a je srečno zbežal čez teden dni iz ujetništva. Med potjo so ga zalotile hijene — ljudje, ki ropajo na bojišču ranjence in padle. Dolgič je namreč, izmučen vsled izrednih naporov, ki jih je prestal pri begu — bil je ranjen v levo nogo, tri dni ni ničesar zavžil — bil tako utrujen, da se je vlegel v nekem gozdu na kup dračja. Tam so ga zalotili roparji. Dolgič je imel k sreči pri sebi revolver. Roka, v kateri je držal revolver, je bila skrita v dračje. 2e mu je hotel dolgi mož z črno brado prerezati goltanec, ko se Dolgič prebudi in bil je tako nagel, da je hijeni v človeški podobi pognal kroglo v glavo. Bili pa so še trije drugi roparji. Razvil se je hud boj. Dolgič je ostal zmagovalec. Vse 4 roparje je spravil k tlom. Dobil je hudo rano na roki. Kljub temu se je zvlekel še tako daleč, da je prišel v avstrijski tabor. Prišel je nato v bolnišnico. Ko je ozdravil, so ga poslali zopet v Galicijo. Pred Przemyslom je bil dne 10. oktobra zopet ujet. In sedaj se nahaja v ujetništvu v mestu Tomsk v Sibiriji. Bela žena. V Mariboru je umrla gospa Marija Stegnar, rojena Kos, stara 64 let. Rajna je bila soproga bivšega idrijskega deželnega poslanca Srečka Stegnarja, sedaj vpokojenega učitelja na c. kr. mariborski moški kaznilnici. Rajnica je bila v mariborskih slovenskih krogih splošno priljubljena. — V Svečini je umrl g. Franc Wresner, veleposestnik na Plaču. —Bivši kranjski deželni predsednik Viktor baron Hein umrl. Z Dunaja prihaja 8. dec. poročilo, da je ondi u mrl sekcijski šef v pokoju, bivši kranj ski deželni predsednik Viktor baron Hein. Dosegel je starost 65 let. — Vojno odlikovanje. Na južnem bojišču'^je bil odlikovan za hrabrost pred sovražnikom z vojaškim zasluž nim križcem z vojno dekoracijo brat jamskega oskrbnika v Postojni, stot nik Wilibald Perko.—Pohvalo za lira brost je dobil poročnik v rezervi Fr. Tomše pl. Savskidol. — V seznamu izgub št. 74 se med drugimi nahajajo tudi sledeči: Poroč tiik Blodink Martin, 27. čmov. dom p., ranjen; kadet Majcen Stanko, 27, pp., ranjen; praporščak Naglič Aloj zij, 27. pp., ranjen; asistenčni zdravnik dr. Navara Ulrik, 27. pp., ujet; poroč nik Potočnik Rudolf, 27. čmov. pp., Logatca, ranjen; kadet Vidic Otmar, 27. pp., ranjen, o — V ruskem ujetništvu se nahaja tudi g. Ivan Potratcf, katerega so Rusi dne 23. novembra ujeli z nekaterimi drugimi vojaki. SLUŽBENIM potom »e na tem mestu naznanja, da je odbor D. S. D. dane« »prejel novou»tar.orljeno Podružnico v Mount Olive, Illinois, katera bodi znana pod imenom: Društvo sv. Družine, Podružnica štev. 2, D. S. D. (Holy Family Society, Branch No. 2, H. F. S.) MOUNT OLIVE, ILLINOIS Podružnico štev. 2, D. S. D., najiskrenejše pozdravljamo in ji želimo obilo steče, bratske sloge in ljubezni, zadovoljstva in božjega blagoslova, ter kličemo: Živi, rasti, cveti in se množi Slavno Društvo sv Družine, št. 2, D. S D. v Mount Olive, 111. po našem geslu: "Vse za vero, dom in narod." DRUŠTVO SV. DRUŽINE, v Zjed. državah Sev. Amerike. Johet, lil. /6, Jan. /grj JOS. KLEPEC, tajnik. ■ Strašen čin zblaznelega dečka. V mariborski višji realki je hipno zblazneli gojenec prvega letnika ponoči na 18. dec. ranil s patrono nekega gojenca tretjega letnika, sebe pa je nato usmrtil. - Umrl je vsled bolezni, ki si jo je nakopal na južnem bojišču 25 let stari učitelj Ličar iz Trbovelj na Štajerskem. - V srbskem ujetništvu je zdravnik z Celja dr. Janko Sernec. - Boj z volkovi v Karpatih. Desetnik Franc Vergiesser piše svoji materi Mariboru: "Naš zbor se mora v Karpatih boriti tudi z volkovi. Zvečer dne 29. novembra sem šel s štirimi tovariši patruljirati. Komaj deset minut oddaljeni od tabora smo zadeli na dva velika volkova. Poddesetnik M Berger je zabodel enega z bajonetom, drugi je bil ubit z dvema streloma. Pred dvemi dnevi je bil neki v senu speči huzar raztrgan od volka, ki je napadel tudi njegovega konja." leži kot rezervni poročnik bolan v vojaški Jjolnišnici v Zagrebu. — Hrvaška zastava na srbski kraljevi palači v Belgradu. "Slovenčevo" poročilo, da se je s kraljeve palače v Belgradu vila tudi hrvatska trobojni-ča, se potrjuje. Iz srbske zastave jo je na povelje poveljnika v kraljevem dvoru orožniškega stotnika g. Stenzla prikrojila Hrvatica gdč. E. Hartman iz Žemuna. Maturant pravaš Franjo Katinčič je hrvaško zastavo prinesel pred kraljev dvorec, nakar je stotnik Stenzel dal patruljo, s katero so Hrvatje šli * dvorec in izobesili poleg cesarske in mažarske hrvaško zastavo. Južna "omika". - Montgomery, Ala., 4. jan. — Druhal je po semkaj dospelem brzojavnem poročilu zvlekla davi dva črnca-jetnika iz okrajne ječe v Wetumpki in ju med glasnim veseljem linčala. Žrtvi ljudskega divjaštva sta Ed in Will Smith. Osumljena sta bila, da sta bila deležna na umoru farmarja R. Stillwella v okraju Elmod. Guverner O'Neill je izvedel o nameri druhali, in da prepreči uresničenje iste, je odredil brzo odposlatev dveh stotnij milice v Wetumpko, ali dospeli sta prepozno. Jetničar je poskušal zabraniti druhali vstop v ječo, a je bil premagan in zvezan. Potem je druhal razbila vrata ter zvlekla trepetajoča in kričeča črnca. Stillwell je bil pred nekaj dnevi u-streljen, ko je stražil svoj hlev proti tatovom. Krvni psi so baje zasledili črnca v njuni kladari. Trupli obeh žrtev druhali so našli pozneje v 5 milj od Wetumpke oddaljeni hosti. Bingljali sta na neki veji Trije udeleženci linčanja so bili vtak-njeni v preiskovalni zapor, ali oblastvo prikriva njih imena. Guverner je odredil natančno preiskavo slučaja po veliki poroti. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. (Nadaljevanje z 2. strani.) osebo krčmarja. Fantu se res prilagajo take uloge in res iz srca želim®, da ga zopet kmalu vidimo kot kakeg» krčmarja na odru. Tudi zviti prijatelji zgubljenega sin» (Juri Staudohar—Janez Visček) so dobro posnemali take ptičke pri kupici vina, ki so končno prav zvito okradli svojega prijatelja. Želeti je le, da s« drugokrat izogibljejo angleških besedy ki poslušalce v slovenskej igri nad vse motijo. In kaj naj rečemo o nadzorniku sužnjev in ob jednem biriču, kateri ulogi je igral fant Martinčič Fred? Kakor hitro slišimo to ime, že vemo, da bo uloga, njemu izročena, izvrstno izpala. In to se je uresničilo tudi to pot. Na» Fred je že stari znanec na našem odrt* in je, kakor vselej, tudi to pot zopet izborno rešil svojo sicer kratko, » vendar tudi važno ulogo. Res prav po vojaško je nastopil kot neustrašljivi nadzornik, ki je prav zvesto in možato opravil svojo službo. Ni. čuda, da se sliši, da bi se fant rad podal v Samovo službo, a mi pa le želimo, da bi ostal med nami in raje vojaka igral na našem odru, kakor pa v Samovej službi, saj mu je občinstvo vsikdar hvaležno, kadar se prikaže na odru in ga ima že v dobrem spominu iz raznovrstnih iger. Vspeh obeh iger je bil v obče povo-ljen, na kar so lahko igralci ponosni. Le eno bi pripomnil, da bi naj v prihodnje navzoče občinstvo bolj pazljivo poslušalo igro in ne motilo med igrami s svojimi nepotrebnimi pogovori igralce in druge poslušalce, ki bi radi sledili igri. Tako so nam potekli dnevi v prete-čenem letu in vsi zadovoljni in veseli smo pozdravili o polnočnej uri mlado leto 1915 in smo si medsebojno voščili obilo sreče v bodočih dnevih. | Udeleženec. — Hindenburgova zahvala Beljaku. Beljak, 21. decembra. Generalni maršal se je zahvalil mestu Beljak, ker je imenovalo nek trg po Hindenburgu. Pri tem omenja, da je hrabrost in vztrajnost naših vojakov, med njimi tudi Korošcev, občudovanja vredna. — Rusinsko mesto na Koroškem je sedaj Volšperk. Ondi prebiva sedaj 6500 rusinskih beguncev, večinoma iz Przemysla in okolice. — Neznan ranjenec umrl. V Trbižu so pokopali nekega ranjenega vojaka, o katerem ne vedo, kdo da je bil, ker je kmalu potem, ko je došel v tr-biško bolnišnico, postal nezavesten. Rajnika so fotografirali. w. J. BRADY ADVOKAT. Poaojnje denar in prodaja poawtva Or p h e u m Theatre Building. JOLIET, ILL. J^vwwv PRIMORSKO. ŠTAJARSKO '1 — Odlikovan slovenski vojni kurat Č. gospod Ivan Goleč, duhovnik lavan-tinske škofije, je bil radi* svojega hrabrega in požrtvovalnega vedenja pred sovražnikom odlikovan z duhovniškim zaslužnim križcem na belo-rdečem traku. Č. gospod Goleč je vojni kurat III. kora in se udeležuje bitke v Galiciji. — Posledica poneverjenja barona Hahna. Graški listi poročajo: Tovarnar inžener Rihard Schlimp je tožil senatnega predsednika dvornega svetnika dr. Ploja in [Ja odvetnika dr. Čer-nadaka zaradi solidarnega jamstva za sirotinsko premoženje v znesku 74,000 kron, katere je poneveril baron Kornelij Hahn, ker sta svoječasno dr. Ploj kot sovaruh in dr. Čemadak kot hranitelj pritrdila, da se jo premoženje izročilo baronu Hahnu. Sodišče je izjavilo, da solidarno jamstvo obstoji, ker sta oba toženca marsikaj opustila, kar bi bila dolžna storiti. — Dogodba slovenskega učitelja. V ruskem ujetništvu se nahaja učitelj Silvan Dolgič. Služboval je kot četo-vodja pri 87. pešpolktt.' Dne 8. sep- —Umrl je nenadoma v tržaški mes't ni bolnišnici g. Matija Dolenc, uradnik c. kr. namestništva, ki je od mobilizacije sem služil kot računski pod častnik pri 12. stotniji primorskega čr-novojniškega pešpolka v Fazani. Po klican je bil k vojakom, dasiravno je že prekoračil 42. leto starosti. Za kako boleznijo je umrl, se še ne ve natančno, domneva se pa, da je bilo za-strupljenje krvi, ki je tako nepričakovano ugonobilo moža najboljših let Pokojnik zapušča vdovo s petimi o-troci. — Smrtna kosa.f V Bovcu je umrla gospa Josipina Gruntar, rojena Ostan iz široko znane Špičkove rodbine Kobaridu. — Odlikovanje. G. stotnik Herman Vidmar (27. dom. pp.) je odlikovan z zaslužnim križcem III. razreda in vojno dekoracijo. Odlikovanec je Slovenec, rojen na Goriškem. — Iz ruskega ujetništva se je javil gospod Mirko Šiškovič, def. učitelj v Sovinjaku pri Buzetu, sin g. Štefana Šiškoviča, nadučitelja v Herpeljah, o katerem je krožila vest, da je padel na severnem bojišču. — Slovenec rešil sina generala Po-tioreka. Odlikovan je bil s srebrno svetinjo za hrabrost naš rojak g. Fr. Cigoj, c. kr. čuvaj v Gradiški. V bitki pri Krasniku je s svojo hrabrostjo re šil sojega kadeta, sina generala Potio-reka. Gosp. Cigoj je sedaj doma, bolan na revmi. Oba telefona 215. WERDEN BUCK 511-13 Webster Street, JOLIET, ILL. Tu dobite najboljši cement, apn«, fc Tu dobite najboljši CEMENT, AF NO, ZMLET KAMEN, OPEKO. VODOTOČNE ŽLEBOVE, Ur vse kar spada v gradivo. MEHAK IN TRD PREMOO. Chicago Phone 225. Chicago Phone 78« N. W. Phone W James L. McCulloch MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR. D. POSTELANCZYK. klerk in tolmač. 317 Jefferson Street, nasproti House, Joliet, IlL Ma ia in sola laM STORM DOORS AND WINDOWS (rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih pripravi J. W. LOVE Geo. Svetlecich •fiififfiffissffiKaffiasfi«* ffi PRVI SALUN Hi ffi ONKRAJ MOSTA S Chicago Telephone 3868. 107 RUBV STREET, JOLIET, ILl DOBRODOŠLI! CARPENTER 204 Scott St., poleg italijanska cerkv*. Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS. JOHN r ^VATSKO. _ Umrl je v Zagrelni svetnik ban sodišča Sava Markovič, star 64 let. _ Državni poslanec dr. Ante Se- sardič iz Sinja, kateremu je umrl oče, Pazite na brez-vredne ponaredke in glejte da dobiti pristni ItichterjeT Pain-Expeller z znamenjeiH Anchor Trade Mark, kot kaže slika. Cena 2& in 50e v vseh lekarnah ali pri naravnost nam pišite ponj. F.ALBKUV & Co. 74-80 Washington St. New York. N. W. Phone 348 SJJFANICH Slovenska Gostilna: vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke. 915 N. Scott St., Joliet, 111. Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje poiteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodkt. Wm. ^etzger Ruby and Broadway JO LIB T Skozi pustinje m puščavo ROMAN IZ MAHDIJEVIH ČASOV. Spisal Henrik Sienkiewicz. Prevel dr. Leopold Lenard. (Dalje.) "Kedaj nas pa lahko dohite?" vprašala je francosko, da bi jo Idris ne razumel. "Ne vem. Morda danes, morda jutri, morda čez dva ali tri dni." ' "Ali se ne bo treba vračati na kamelah?" "Ne. Vračali se bomo do Nila, potem pa po Nilu do El-Vasta." "To je dobro, to je dobro!" ■ Sirota Nelka, ki je poprej tako gorela za jahanje na kamelah, je imela tega sedaj očividno dovolj. "Po Nilu... do El-Vasta in potem do očeta," začela je ponavljati z zaspanim glasom. In ker se pri poprejšnjem odpočitku ni dovolj naspala, je padla zopet v globok sei> kakor zaspi silno zmučen človek proti ranemu jutru. Sedaj so beduini gnali velblode brez oddiha in Stanko je zapazil, da so se obrnili v notranjost pustinje. Da bi pri Idrisu omajal prepričanje, da jim bo mogoče uiti pred preganje-valci, in obenem, da bi mu pokazal, da sam neupogljivo računa na rešitev, je rekel: "Sedaj se oddaljujete od Nila in od Baher-Jussuf, toda to vam nič ne pomore, saj vas ne bodo iskali pri bregu, kjer leži vas pri vasi, ampak dalje v notranjosti puščave." Idris je pa vprašal: "Odkod veš, da se oddaljujemo od Nila, saj vendar od tukaj ni videti bregov." "Ker solnce, ki je na vzhodni strani neba, greje sedaj v hrbte; to pomeni, da smo se obrnili proti zahodu." "Ti si moder dečko," rekel je Id-ris * priznanjem. Za trenotek je pa dodal: "Niti preganjevalci nas ne dohite, ■iti ti nam ne ubežiš." "Ne," odvrnil je Stanko ,"jaz ne zbežim — ako ne z njo." In pokazal je na spečo Nelko. Dopoldne so gnali skoraj brez oddiha, ko se je pa solnce povzpelo visoko na nebo in pričelo pripekati, so se velblodi, ki se po svoji naravi malo pote, kopali v svojem potu in njihov tek je bil znatno počasnejši. Karavano so obdale spet skale in peščeni griči. Soteske, ki se ob deževnem času spreminjajo v vodne struge ali takozvane Ichori', so se prikazovale vedno bolj fwgosto. Slednjič so se beduini ustavili v neki taki dolinici popolnoma skriti med skalami. Toda komaj da so razsedli velblode, so zagnali krik in »tekli naprej ter se neprenehoma pri-pogibali in metali predse kamenje. Stanku, ki še ni zlezel s svojega sedla, M je odprl čuden prizor. Izmed suhega grmičevja, ki je poganjalo na dnu struge, je švignila velika kača in zvijajoč se naglo kot blisk med razmetanim kamenjem, bežala proti nekemu skrivališču. Beduini so jo z vso vnemp preganjali, na pomoč jim je pa še priskočil Gebhr z nožem v roki. Toda ker je bil kraj tako neraven, je bilo težko kačo zadeti s kamnom ali jo pre-bosti z nožem; kmalu so se torej vrnili rsi trije z očividnim strahom na obrazih. In razlegli so se navadni arabski kriki: "Allah!" "Bismillah!" " • r "Jrtaršallah!" 1 V 1 Potem sta oba Sudanca začela gledati z nekakšnim čudnim, vprašajočim in opazujočim pogledom na Stanka, ki nikakor ni mogel razumeti, za kaj se gre. Medtem je Nelka zlezla raz svojega velbloda in dasiravno je bila manj u-trujena, kakor pa prejšnjo noč, je Stan ko razgrnil zanjo odejo v senci na ravnem prostoru in ji rekel, naj se vleže, da bo mogla, kakor je govorit, zravnati nogi. Arabci so se zbrali k obedu, ki je obstajal samo iz suharov in dateljev in iz požirkov vode. Velblodov niso napajali, ker so pili ponoči. Na obrazih Idrisa, Gebhra in beduinov je bilo še vedno videti zadrego in nemir in radi tega so obedovali molče. Slednjič je pa Idris poklical Stanka na stran in ga je začel izpraševati s skrivnostnim in nemirnim obrazom: "Ali si videl kačo?" , "_Videl." J "Ali je nisi ti zaklel, da bi se nam prikazala?" "Ne." "Gotovo nas bo zadela kakšna nesreča, ker je ti tepci niso mogli ubiti." "Zadele vas bodo vislice." "Molči! Ali tvoj oče n ičarovnik?" "Seveda je," odvrnil je Stanko brez pomisleka, ker je takoj razumel, da ti divji in praznoverni ljudje smatrajo za slab znak in za napoved, da se bo beg ponesrečil, ker s>p jim je prikazala kača. "Tvoj oče nam jo je poslal," odvrnil je Idris, "toda lahko bi bil razumel, da se za njegove čarovnije zamoremo maščevati na tebi." "Nič mi ne boste storili, ker bi za vsako meni storjeno krivico morali plačati sinovi Fatme." "Torej tudi to si že razumel? Toda vedi, da ako bi ne bil jaz, bi se bil ti kopal v svoji krvi pod korobačem Gebhra — ti in mala bint tudi." "Zato se bom pa tudi za tebe potegnil, Gebhr pojde pa na vislice." Nato je Idris pogledal nanj kakor z začudenjem in rekel: "Naše življenje, še ni v tvojih rokah, ti pa že govoriš, kakor da bi bil naš gospodar..." Za trenotek je pa dodal: "Čuden si ti 'uled' (deček) in takšnega še nisem videl. Doslej sem bil dober za vaju, toda ti .bodi pameten in ne grozi mi." "Bog kaznuje izdajo," odvrnil je Stanko. Videti je pa bilo, da je samozavest, s kakršno je govoril deček v zvezi s slabim znamenje, ki se je prikazalo v podobi kače, kateri se je posrečilo uiti, zelo vznemirila Idrisa. Ko je že sedel na velblodu, je še nekajkrat ponovil: "Da! Jaz sem bi ldober za vaju!" kakor da bi za vsak slučaj to hotel vtisniti Stanku v spomin, potem je pa začel premikati zrnca rožnega venca, narejene iz lupine oreha "dum", in moliti. Okrog druge ure popoldne je postajala vročina že strašna, dasiravno je bil zimski čas. Na nebu ni bilo nobenega oblačka, toda obnebje je na robih postajalo rujavkasto. Nad karavano se je pokazalo v zraku nekaj jastrebov, katerih široko razprostrta krila so metala premične sence na rumeni pesek. V razžarjenem zraku je bilo slišati nekak šum. Velblodi so hiteli vedno dalje in pričeli nekako čudno hrkati. Eden izmed beduinov se je približal Idrisu: "Nekaj slabega se pripravlja," rekel je. "Kaj misliš?" vprašal je Sudanec. "Hudobni duhovi so obudili veter, ki je spal na zahodu, on je vstal na pesku in teče k nam." Idris se je dvignil nekoliko na sedlu, pogledal v daljavo in odvrnil: "Res je. Gre od zahoda in od juga, toda on ni tako srdit, kakor khmasin." "Pred tremi leti je pa zasul pri Abu-Hamed celo karavano in jo je odkril spet šele preteklo zimo. Uallah mora biti močan dovolj ,da zamaši nozdri velblodom in izsuši vodo v mehovih." "Moramo hiteti, da nas bo prijel samo od ene strani." "Mi mu drvimo v obraz in se mu ne moremo izogniti." "Kolikor prej pride, toliko prej bo minil." To rekši je udaril Idris velbloda s korobačem in vsi dcugi so posnemali njegov vzgled. Nekaj časa je bilo slišati samo zamolkle udarce debelih palic, kakor da bi tleskali v dlani in krike: "Yalla!"... Na jugozahodu je potemnelo poprej belkasto obzorje. Vročina je trajala dalje in solnce je žgalo glave jahačev. Jastrebi so se dvignili očividno jako visoko, kajti sence njihovih kril so bile vedno manjše in so slednjič izginile popolnoma. Postalo je zadušno. Arabci so kričali na velblode, dokler se jim niso izsušila grla, potem so pa umolknili in nastala je smrtna tišina, katero je motil osamo stokanje živali. Dvoje majhnih pustinjskih lisic z o-gromnimi ušesi je teklo mimo karavane beže v nasprotno stran. Beduin, ki je poprej govoril z Idrl-som, se je spet odzval z nekakim čudnim, spremenjenim glasom: "To ne bo navaden veter. Preganjajo nas tudi čari. Vsega je kriva kača..." "Vem," odvrnil je Idris. Razžarjeni zrak se je pričel tresti, očem jezdecev se je pa zdelo, da se trese tudi pesek. Beduin je snel z glave prepoteni zavoj in rekel: "Puščavi se srce trese od straha." Medtem se je pa drugi beduin, ki je jahal na čelu kot vodnik velblodov, obrnil in pričel klicati: "Že gre, že gre!" Vihar se je v resnici približal. V daljavi se je prikazalo kakor temen oblak, ki je postajal pred očmi vedno večji in se približal karavani,- Naokrog so se zazibali najbližji valovi zraka in nagli sunci so pričeli vrteti pesek. Tuintam so se tvorile odprtine, kakor da bi kdo vrtal s palico v površino pustinje. Po nekod so nastajali urni vrtinci, podobni stebrom, od spodaj tenki, ki so se pa od zgoraj razvijali, kakor perjanice. Vse to je pa trajalo samo, kakor bi trenil z oče som. Vihar, katerega je najprej zagledal vodnik velblodov, je z neizrečeno hitrostjo hitel mimo. Ljudi in živali je udarilo, kakor krilo velikanske ga ptiča. V enem treiiotku so bila usta in oči jedezdecev polna prahu. Oblaki prahu so zakrili nebo, zakrili solnce in mrak se je naredil okoii. Drug drugega niso več videli in celo najbližje kamele so se zibale, kakor v megli. Ne šum, kajti v pustinji ni drevja, ampak bučanje viharja je pri gluševalo klicanje vodnika in tuljenje živali, V zraku je bil čutiti duh, kakor prihaja od oglenega dima. Vel blodi so se ustavili, obrnili proč od vetra in obrnili svoje dolge vratove k tlom, tako da so se njihovi nosovi skoro dotikali peska. Sudanci pa niso hoteli dovoliti, da bi obstale, kajti karavane, ki se usta vijo pri prihodu huragana, često za suje pesek. V takih slučajih je najbo- lje zagnati se z viharjem, toda Idris in Gebhr nista mogla tega storiti, ker bi se na ta način vračala v Fayum, odkoder sta se bala preganjalcev. Ko je torej prvi udarec prešel, so spet pognali velblode. Nekaj trenotkov je nastala tišina, toda rdeči mrak se je razgrinjal jako počasi, kajti solnce ni moglo predreti slcozi oblake, ki so viseli v zraku. Polagoma so pa začele padati debelejše in težje plasti peska spet na zemljo. Peščeni prah je napolnil vse odprtine in španje v sedlih in se~ vrinil v vse gube obleke. Ljudje in živali so z vsakim dihom vsrkavali prah, ki je dražil njihova pljuča in .škripal med zobmi. Vihar se je mogel vzdigniti vsak trenotek na novo in popolnoma zakriti svet. Stanku je prišlo na misel, da bi v trenotku takega mraka, ako bi bil na isti kameli z Nelko, lahko obrnil velbloda in zbežal z vetrom proti severu. Kdo ve, če bi jih zapazili v mtaku in v peščenem metežu, ako bi pa dospela do prve vasice pri Baher-Jussufu ali pri Nilu, bila bi rešena — Idris in Gebhr bi se ju niti ne drznila preganjati, ker bi lahko prišla v roke ondotnih "zabdijev". Stanko je vse to premislil, sunil Idrisa v ramo in rekel: "Daj mi meh z vodo." Idris ni odrekel, kajti, dasiravno so se zjutraj obrnili znatno y globino pustinje in so bili precej daleč od reke, imeli so vendar vode dovolj, a velblodi so se obilo, napili ob času nočnega počitka. Poleg tega, kot človek, ki pozna pustinjo, je vedel, da po hura-ganu pride navadno dež in izsušeni "kori" se za nekaj trenotkov spremene v potoke. Stanko je bil v resnici žejen, pil je torej vodo v velikih požirkih, potem pa, ne da bi oddal meh, sunil Idrisa-. "Ustavi karavano." "Zakaj?" vprašal je Sudanec. "Ker se hočem presesti na kamelo male bint in ji dat! vode." "Dinah ima večji meh, kot jaz." "Toda je požrešna in jo je gotovo že izpila. Brez dvoma se je nasulo tudi mnogo peska v sedlo, katero ste naredili, da je podobno košu. Dinah si s tem ne ve pomagati." "Veter se bo spet dvignil in nasul novega čez nekaj trenotkov." "Toliko bolj bo mala bint pdtrebo-vala pomoči." Idris je s palico udaril kamelo — in nekaj trenotkov sta jahala molče. "Zakaj ne odgovarjaš?" vprašal je Stanko. "Ker premišljujem, če bi te bilo bolje privezati k sedlu, ali ti pa na hrbtu zvezati roke." "Ali si znorel?!" "Ne. Toda uganil sem, kaj nameravaš." "Preganjevalci nas bodo itak dohiteli, torej mi ni potreba tega storiti." "Pustinja je v božjih rokah." Spet sta obmolknila. Debelejši pesek je že popadal na zemljo; v zraku je ostal samo še tenki, rdeči prah, skozi katerega je svetilo solnce, kakor skozi tenke mednate ploščice. Toda videlo se je že nekoliko dalje. Pred karavano se je raztezala sedaj ravna planjava in na njenem koncu so bistre oči Arabcev zagledale nov oblak. Bil je večji od poprejšnjega, poleg tega so se dvigali iz njega stebri, kakor ogro mni, zgoraj nekoliko razširjeni dimniki. Pri tem pogledu so zatrepetala srca Arabcev in beduinov, kajti spoznali so velike peščene vrtince. Idris je dvignil roko, položil dlani na ušesi in se začel priklanjati prihajajočemu viharju. Njegova vera v edinega Boga ga ni ovirala, da ne bi častil in se bal še drugih bogov, kajti Stanko je razločno slišal, kakor je molil: "Gospod! mi smo tvoji otroci, torej nikar nas ne požri!" "Toda "gospod" je ravno pribučal in se zagnal na velblode s tako silo, da so skoro popadali na zemljo. Sedaj so stopile živali skupaj v tesno gručo in obrnile glave skupaj v sredo. Ogromne peščene množine so se zazibale. Karavano je zavil mrak še večji, kot poprej, v tem mraku so pa letali mimo je/de cev še neki temnejši, neizraziti predmeti, kakor ogromni ptiči ali pa s hu raganom razgnani velblodi. Gr<3za je pretresla Arabce, katerim se je zdelo, da so'to duhovi ljudi in živali, ki so poginili pod peskom. Med buPatijem in tuljenjem viharjev, so se razlegali čudni glasovi, sedaj podobni stokanju, sedaj smehu, sedaj zopet klicanju na pomoč. Toda vse to se je samo zdelo. Karavani je grozila stokrat večja, resnična nevarnost. Sudanci so dobro vedeli, da ako kateri izmed velikih vrtincev, ki sc tvorijo neprenehoma v naročju huragana, jih dobi v svojo sredo, razmeče jezdece in razkropi velblode, ako se pa prelomi in zvrne nanje, nasilje v enem trenotku nad njimi ogromno peščeno grobljo, v kateri bodo čakali, dokler prihodnji huragan zopet ne odkrije njihovih kosti. Stanku se je vrtilo v glavi, v prsih mu je primanjkovalo sape in pesek ga je slepil. Toda včasih se mu je zdelo da sliši jokanje in klicanje Nelke, zato je mislil samo na njo. Hotel se je po služiti okoliščine, da so stali velblodi tesno skupaj in da Idris najbrže lic bo mogel nanj paziti, ter je sklenil tiho splezati na kamelo deklice, ne, da bi zbežal, ampak, da bi ji dajal pomoč in poguma. Komaj pa, da je potegnil nogi pod sebe in iztegnil roko, da bi prijel za rob Nelkino sedlo, prijela ga je ogromna Idrisova pest. Sudanec ga je potegnil ,kakor pero, položil predse in začel vezati s palmovo vrvjo, ko mu je pa zvezal roki, ga je položil počez na sedlo. Stanko je stisnil zobe in se upiral, kolikor je mogel, toda zaman. Ker je imel izsušeno grlo in polno prahu v ustih, ni mogel in ni hotel prepričevati Idrisa, da je želel samo pomagati deklici, ne pa zbežati. Čez nekaj časa pa, ko je začutil, da se davi, začel je klicati s slabim glasom: "Pomagajte mali bint!... pomagajte mali bint!" (Dalje prili.) Ali vas hrbet boli? Mnogo ljudi trpi vsled bolečin v hrbtu, omotice in drugih obistnih neprilik. Severovo Zdravilo za obisti in jetra (Severa's Kidney and Liver Remedy) se izdeluje in priporoča za zdravljenje neprilik kakor: vnetja o-bfsti in mehurja, zadrževanje vode ali goste vode, bolestnega puščanja vode, oteklih nog in bola v hrbtti, ki so učinek obistnih neprilik, zlatenice in kisr lega želodca. Cena 50 centov in $1. v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovo. Vprašajte po njem po imenu. Ne sprejmite nadomestitev. Vprašajte lekarnarja za Severov Almanah in Zdra-voslovje za 1915. Dobi se zastonj. Ako ga ne morete dobiti od lekarnarja, pišite nam ponj. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Ad. for JanT V.V.VW.V/ v.v P.Lorillud ,« Co. J N.wYorkCilj >C AWWAS W. H. KEEGAN POQREBNIK. J Slovenci v La Salle in okolici: Kadar potrebujete pogrebnika se obrniti na to tvrdko in prepričani bodite, dfc boste najbolj« poitreženi, ker ta zavod je najboljši ter mnogo cenejši hot drugi. V slučaja potreb« rciilncgs van (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — pa dnevi in ponoči. Vsa dalo JamSeno. POSTREŽBA TOČNA VSAK CAS. W. H. KBKOAN, Telefona it 100 — vsak iaa. Cor. 2nd and Joliat It, La Sana, XH Nizke ccn« in dobra postreifea naie geilo. Ne pozabit« torej obiskati mm v naiej mesnici in grec«riji na vogalu Broadway and Granit« Streets. Chic. Phone 27«. N. W. Phone U1S I Joliet Citizens Brewing Co- North Collins St., Joliet, 111. POZOR, ROJAKINJE! Ali vaste, kj« j« dobiti najboljše me io po najnižji ceni? Gotovol V aesnte J. & L Pasdertž 3« dobijo najbolj!« »rež« in prek* jen« klobas« in najokusn«ji« saoso Vs« po najnižji c«nL Pridit« torej k poskusit« asi« meso. ] i JPiit© Elk. Brand" pivo I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah. *«H»~C»M>»0*0>00000Oe»000+00000*0*0«00000*0*C N Rojakom priporočamo sledeče blago. Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50 Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za......... ...............$10.50 Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic), za............$5-®® Ravbar Stomach Bitters, zaboj (f2 steklenic) za .................. Kentucky Whiskey, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.50 S. L. C. Monogram, Bottled in Bond, Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10-00 Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ........................... Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................$l2-°° Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) .za .................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za ....................... Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6-0" Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po............................................75c Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slovenskem jeziku na: Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois. — m: sa nc se. Pr ne re] od vo ne JOLIET.ILL. PIVO V STEKLENICAH. Car. Scott and Clay Sta. Both Telephones 2ft. JOLIET, IL Union Coal & Transfer Co' 515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Movinjf- Chicago tel. 4313. Northwestern t* ® DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V Prvo Hrvatsko Stedionico U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE. in nje podružnice v: Belavaru, Brodu na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovn, Kraljeviči, Novem Vinodolu, Osij.eka, Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Veliki Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16.250.000. Nasvete in navodila pošljemo zastonj Cki. tal. 1399. N. W. t* Louis WIS? 209 Jackson St JOLIft*. ^ gostilničar VINO, ŽGANJE IN SMO®1 mil rac »ei »k, tlel Sobe v najem in Lancfc ft*« Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača E Porter Brewing Company 06« telefon 405, S. Bluff St., Joliet, M< st>