312
Trgovinska in obrtna zbornica
imela je dne 28. avgusta t. 1. svojo redao sejo, kateri je predsedoval zbornični predsednik g. Josip Kušar v navzočnosti vladinega komisarja gosp. c. kr. dvornega svetnika grofa Rudolfa Chorinskega.
Seje 80 se udeležili sledeči gospodje svetniki: Ivan Dogan, Oroslav Dolenec, PoDgracij Eichelter, Alojzij Jenko, Anton Klein, Maks Krenner, Fran Omersa, Mihael P a kič, Ivan Perdan, Vašo Pe-tričič, Filip Zupančič in Jernej 2itnik.
Gospod predsednik izjavi, da je za sklepčnost do-voljno število odbornikov navzočih, otvori sejo ter Imenuje overovateljema današnjega zapisnika gosp. Maksa Krennerja in Mihaela Pakiča.
Potem naznani predsednik, da je prejel po gospodu C. kr. deželnem predsedniku baronu Winklerji sledeči dve pismi:
;;Vaša blagorodnost! Vsled brzojava Njega eksce-lence gosp. vrhovnega pobočnika Njegovega veličanstva, cesarja, fcm. barona Mondelna, z dne 18. t. m., blagovolilo je najmilostneje Njega c. in kr. apostolsko Veličanstvo zahvaliti se za čestitanje na Njijin najvišji roj-stven, oziroma imendan, katero je Vaša blagorodnost sporočila v imenu trgovinske in obrtnijske zbornice kranjsjce."
Čast mi je, da Vaši blagorodnosti to sporočim v uljudno objavo na dalje.
„Vaša blagorodnost! Vsled meni poslanega brzojava Njega vzvišenosti gosp. vrhovnega dvornega reditelja Njega C. in kr. visokosti cesarjeviča nadvojvode Rudolfa, blagovolili sta milostno Nj. c. in kr. Visokosti presvetli gospod cesarjevič in presvetla gospa cesaričina zahva^'ti se za častitanje na Njijin najvišji rojstven, oziroma imendan, katero je Vaša blagorodnost sporočila v imenu trgovinske in obrtnijske zbornice kranjske."
čast mi je, da Vaši blagorodnosti to sporočim v uljudno objavo na dalje.
Zbornica je sporočili radostno na znanje vzela.
I. Gospod svetnik V. Petričič poroča po ukazu vis. ministerstva za trgovino z dne 29. junija t. L, št. 22.518, da se vsled necega posebnega slučaja želi: naj se vršitev podvzetij za pokopavanje mrličev po določitvi obrtnijskega reda uvrsti med dopuš(^-ane obrti in naj se zahteva za t?ko obrt poleg splošnih v §. 23. zakona z dne 15. marca 1883. drž. zak. št. 39. navedenih pogojev še posebno pogoj splošne izobraženosti in vednost krajnih razmer, ker se taka podvzetja pečajo največ s posredovanjem za popolno ali vsaj nepopolno izvršitev pokopavanja mrličev potrebnega orodja, dela in pomoči osob in ker se taka podvzetja z ozirom na nepogojno potrebno zaupanje podvzetnikov,  kakor  tudi z
ozirom na njihovo nedvojno odvisnost od krajnih razmer, ne morejo prepustiti svobodni konkurenci.
Odsek ima ravno napominano željo popolno opravičeno. Podvzetniki imajo opravila, ki ne zahtevajo le zanesljivosti in zaupanja, ampak tudi občno izobraženost; oni ne občujejo le z domačimi mrliči, ampak tudi z duhovsko in posvetno gosposko; znati morajo tudi vse dotične naredbe. V izvrševanje tacih* podvzetij potrebna je ne mala glavnica, želeti je tedaj tudi, da se s svobodnim tekmovanjem ne oškodujejo uže obstoječa podvzetja. Odsek torej nasvetuje: zbornica naj se izreče za uvrstitev pogrebnih podvzetij med dopuščane obrti.
Predlog se vzprejme.
(Dalje prihodnjič.)
328
Trgovinska in obrtna zbornica
(Konec.)
Na priporočbo gosp. odb. svetnika Pakiča vzprejel se je predlog V. enoglasuo.
VI. Gospod odb. svetnik Vašo Petričič poroča o prošnji za preložitev na dan 10. avgusta določenega sejma v Mozelji na dan 20. maja vsacega leta.
O tej zadevi povprašane občine prošnji niso utrdno ugovarjale in ker ne gre za pomnožitev obstoječih sejmov, proti tej tudi vzrokov v narodno-gospodarskem oziru ni, predlaga odsek: zbornica naj se v odgovoru na vis. c. kr. deželno vlado izreče za preložitev sejma. Predlog je bil vzprejet.
VIII. Gospod odb. svetnik Mihael Pakič poroča o prošnji odbora za oskrbovanje premoženja v Prigorici za dovoljenje treh letnih sejmov za blago in živino.
Tako prošnjo je bila podala občina Dolenjavaška, v katero spada Prigorica, leta 1861. in 1870., le s to razliko, da se je prosilo, naj bi se sejmi vršili v Do-lenjivasi. Zbornica je morala takrat predlagati, naj se prošnji odreče, z ozirom na veliko število obstoječih sejmov v političnem okraji kočevskem; dalje z ozirom na to, da ni bilo pravih vzrokov za dovoljenje, in pa zato, ker so temu ugovarjale občine s sejmskimi pravicami. Ako se pomisli, da Prigorica niti miljo ni oddaljena od Ribnice, ki ima pet letnih sejmov za blago in živino, in da ima prav bližnja Sodražica tudi tri letne sejme, je tedaj težko dvomiti, da bi teh osem sejmov prebivalcem   Dolenjevaške občine  ne  ponujalo
zadostne prilike, oskrbeti si potr ebnega blaga, kakor tudi spečati svojih izdelkov in živine.
Vrhu tega nasprotujejo izbrani dnevi s sejmskimi dnevi druzih občin, ki so se po največ izrekle proti dovoljenju, na kar se mora posebno ozirati zavoljo tega, da se ne oškodujejo uže obstoječi sejmi.
To pomišljajoč se izreče odsek, kakor politično ob-lastvo proti podeljenjii predlagajoč: zbornica naj se izjavi v zmisli poročila.
Predlog je bil vzprejet.
VIII.    Gospod odbor, svetnik Vašo Petričič naznanja , da so bili uzorci neke določene teže prej col-nine prosti, nekaj časa sem pa niso več. Naznanila o došlih uzorcih dostavlja pošta napisancem, uzorce pa izroča colnemu uradu v colno opravo, kamor morajo dotični po njo. Ker se za tako ravnanje potrati mnogo časa, izrekli so agenti željo, naj bi se glede čolne uprave uzorcev ravnalo tako, kakor po nekaterih drugih mestih. V teh mestih se opravljajo po pošti došli uzorci v uradnih urah po čolnih uradnikih in potem jih dostavlja napisancem pošta, ki pobira tudi colnino.
Po mnenji govornika bi se to dalo doseči brez veliko težav, tedaj predlaga: zbornica naj se obrne v tej zadevi do vis. c. k. trgovinskega ministerstva s prošnjo, da bi v sporazumljenji z vis. c. kr. ministerstvom za finance blagovolilo za colno opravo uzorcev dovoliti one olajšave, kakoršne imajo nekatera druga mesta.
Gospod svetnik Ivan Perdan podpira predlog, ki je bil potem vzprejet.
IX.    Gospod zbor. svetnik Maks Krenner poroča, da se od meseca julija t. 1. sem naznanila cesarjevič-Rudolfove železnice dostavljajo strankam z nakrižnim zavitkom po pošti. Vsled tega se zakasnuje dostavljanje naznanil v Ljubljani najmanje za pol dne, na deželi za pol dne, včasi pa tudi za cel dan; nasledek tega je, da trgovci mnogokrat blago prepozno sprejemajo in škodo trpijo.
Ravnateljstvo državnih železnic si prizadeva, da kolikor mogoče ustreza željam udeležencev in da pospešuje trgovinske koristi; govornik predlaga torej: zbornica naj se obrne do vodstva državnih železnic, naj bi blagovolilo ukreniti, da bi se dostavljale naznanila strankam zopet na prejšnji način.
Predlog se vzprejme.
X.    Gospod odbor, svetnik Anton Klein predlaga to-le: zbornica naj poprosi vis. c. k. deželno vlado, naj politična oblastva pripravi na to, da bodo zahtevale zadrugo vanje.
Pri glasovanji se predlog vzprejme.
XI.    Gospod odbor, svetnik Alojzij Jenko opomni, da je zadruga pekov pravila uže pred več časa predlo-ložila, ne da bi bila dosedaj še rešena.
Gospod deželni komisar c. kr. dvorni svetnik grof Chorinskj pravi, da se bode dotična rešitev v kratkem dostavila.
343
Trgovinska in obrtna zbornica
(Konec.)
XII. Gospod zbor. svetnik Vašo Petričič poroča sledeče:
Nikdo, mislim, ne more ugovarjati, kolike važnosti za ljudstvo sploh je, da gredo mestne ure prav, ako se pomisli, v koliko slučajih je točnost nepogojno potrebna.
344
Trgovci in potujoče občinstvo morajo se v železničnem in poštnem prometu ravnati po določenem času in vsaka zamuda prinaša redno zgubo na denarji in času.
V Ljubljani je glede dobrih ur kaj slabo in tej ne-priličnosti treba nujne odpomoči, kajti niti dve izmed mnogih ur ne kažeta jednacega časa.
Ne maram naštevati daljnih nedostatnosti in neugodnosti, ki bi utegnile izhajati iz nepravilne mere časa, opomnim le, da se je s poldanskim zvonenjem vpeljala točnost poldnevnega časa prej ko še ni bil v navadi pragarski čas. V novejšem času skušalo je mnogo mest, kjer sta se mestno življenje in trgovina bolj živahno razvila, pomanjkljivosti čisto natančne točnosti prometnega časa s tem odpomoči, da naznanjajo poldnevni čas s topnim strelom.
S tem ne nameravam predlagati, da bi se to z nekoliko sto goldinarjev napravilo tudi v Ljubljani, marveč bilo bi z ozirom na potrebo natančne točnosti prometnega časa zadostno, naj bi se tudi v mestu naznanjal poldnevni čas s znamenjem, kakor na južni železnici. S tem bi bilo mogoče uro na kacem osrednjem kraji mesta, na pr. na frančiškanskem ali magistratnem stolpu, vsaki dan uravnati in bi se odpomoglo čuteči potrebščini, katero napravo bi meščanstvo gotovo hvaležno odobravalo.
Rečena naprava bi se dala uvesti z malimi stroški, tedaj predlagam: zbornica naj se obrne o tej zadevi do slavnega mestnega magistrata in naj ga poprosi, da bi, v porazumljenji z zbornico, v odpravo navedenih nedostatnosti potrebno ukrenil.
Gospod zbor. svetnik Mihael Pa kič podpira predlog, ki se je potem vzprejel.