Kdo ponuja ,,kmeta Losclinigga", pa zakaj ? Prijatolj moj! Z'iaj gromo v boj. Za nemškutarije Nain solnco ne sijo. Sloveneo le Slovenca voli, Vnlitve naj so kuderkoli. Vsak pride vc>iit sam Sino dubro vole tam. b\ vsak naui bodi zvesti, Ce ne ga v..g naj pčsti. Doniinik C'»!nik. Nekokrat so koaja vkavali. Žaba iz bližaje mlake to vidi ia so jej tako dopadae, da tudi oaa svojo aogico kovaču poaadi itd. Te basai se človek aehote spomiaja, ako poaiisli, ka^o so se aaši "jaemškutarji po svojih aam Sl$veacem tolikojfsovražaih listih šopirili rekoč: sedaj hočemo sloveaake aarodajake pri volitvah kar popiaati. Prišla jim je vsled smrti blagega Hermaaa le prebitro prilika pokazati svojo moč. Ia res začeli so glave vkup tiščati, posebao v Ptuji, kako bi sloveaskega kmeta aajleži v svoj koš spravili. Rekli so: ,,s kakim mestaim baraaeljaom kmetu uže ne smemo priti, še meajn s kakim dobtarjfira, kakoršea je znaai Micliplitsch ia posiliaeai.ee Breznigggg ali notar Filalero. Najbolje storiiao, ako jira kakšaega kmeta kot ,,špeh" ali vabo uastavimo. No. in takšnega aemško-liberalaega krneta iaiarao. Laai srao ga zvobali pri cesarJožefovej svečanosti, prav za prav zvečer, ko siiio aekaterim ,,laoeabergerjem" aekaj kosti dali oglodati, jirn cigar ia piti kupili. Takrat je ,,pi'idgal" ia godel aa liberalao-aemške goali prav dobro sv. Jaažki kmet Loschnigg. Bil je aekdaj malo na slovenski strani pa sedaj je naš ia jega postavimo za kaadidata. Oa je aam aajboljši ,,špeh". Z njim še aajleži par aevedaih SLoveacev vlovimo." Vsi aemškatarji ia nemetirji pritrdijo tijaa do celjske ,,vahterce" ia do mariborske starikaste babice pa dolgojezičae ,,tagespošte". Sedaj 80 ptujski posiliaeaici šli kmetov lovit. No, ia kdo je prvi polževe rožičke začel aa vse strani tiščati ? Znaai ,,dohtar Mihelič", tisti, čegar ,,smrdljive" prošnje so predlaaskiai skoraj povsod tje bile položeae, kamor slišijo. Slabšega volilaega mešetarja si aemškutarji aiso raogli izvoliti. Ta jih gotovo zvrae v klaaec! Le poraislimo kaj Michelitsch dela in kako! Najpoprej je napisal dae 10. t. m. aemško pismo in ga poslal razaim aiožern, ki po ajegoveia maeaji aa aemškatarsko straa cigomigajo. Pravi: ,,die Verhaadlaagea mit Loschaigg siad noch aiclit abgescblossea". Čadao, so mu li kaj objubili ptujski liberalci, da se daje kot ,,špeh" porabiti? Dalje prosi poraoči ia imeaa mož, ki bi ,,deatsch-sloveaischea Aufruf" podpisali. V totem ,,Anfru.fu", kojega imajo zlasti aa Dravskem polji aalovljeai kmetje aa pr. Schoschteritscb, Peraath podpisati, še mrtvega flermaaa aa mira ae pušoa. Očita mu, kakor bi oa bil zakrivil večje davke. To je uže tako žarek ,,špeb" da aajaevimaejši maček v ajega ae vgrizae. Davkov ae aiore aihče odpraviti; še Michelitach ia Brezaigggg ae. So pač potrebai. Davke zvišali so pa nemški liberalci, ki so graute previsoko vceajavali, 500 milijoaov goldiaarjev državi novili dolgov aavesili, kaiete oderuhom prepnstiii, da morajo sedaj od blizu 2000 aiilijoaov iatabuliraaib vsako leto plačati 180 milijoaov čiaža itd. G. Hermaa se je teara vselej' upiral ia v zadajib 5 letih veadar dogaal: da se oderabi zopet kazaujejo, da je colaiaa se zvišala tiijemu blagu ia meja ruskim govedoaa zaprla. Vsled tega uže sedaj vse leži diba ia kmeti so veseli, da je živiai ceaa tako lepo aarastla. To je Hermaa storil; aernški liberalci pa bi zopet radi to podrli. Zato ne aiore aobea paiaetai kiaet nemskih libeialcev kaadidata voliti, čeravno bi mu ,,kmeta Losclmiggga" aa loparu pod aos tišeali. Dalje adriha se v ,,Aufrafu" (I. aatisu) po mešaikib, češ, daso sebieai in ,,nur ibre lateressea verfolgea". To je nedoatojno, aeresaieao. Ali sotisti mešaik takrat tudi bili sebičai, ko so pe-aeze položili za štipeadijo, s katero je Mibelitsch,,štadiral" ia do boijšega kruheka kot ,,dobtar"priplezal? Naša sloveaska duhovšuina je vae-skozi aarodaa iu za ljudstvo veliko več žrtvujeia dela, kakor ptujski posiliaeiaški dobtarji. V ta ,,špeb" Mibalicev bo težko kateri kaiet kavsail. Duhovščini aašej sebičnost očitati je preneamao. Kar pa je v ,,Anfrafu" brati o Sloveacib, o sloveaskih šolah, to kaže vse tisto zagrizeaost, katera je lastaa ljudem, ki so svojo aarodaost zatajili ia ,,v lastao skledo pljuvajo", kakor slovenski pregovor veli. Zato ai vredea ves ta ,,Aufruf" aiti počeaega groša ae. Požeaite ga proč. Kmeta voliti uže kaže v okrajai zastop, v deželai zbor v Gradec, ae pa tako lehko aa Duaaj v državni zbor. Kateri kmet ntegne po 3-4 mesece od doma biti ? Vrhu tega se tam ae govori samo o kmetskih rečeb. Tudi iaiajo tam aemški liberalci svoje aajbolj prebrisaae zgovorae može. Kaj bi priproat kraet tam opravil? Zvečiaoma bi sedel tiho kakor lipov bog ia takšaega poslanca Sloveaci ae moremo izvoliti. Sicer je pa aaš aarodai sloveaski kaadidat Božidar Raič sam kraetskih staraev sia, ima veliko gospodarstvo aa skrbi ia ve kde kmeta kaj tišči, gotovo ia veliko bolje, kakor št. Jaaški Loachaigg ia jegovi ptajski botri. Na Božidara Raiča more 8e vsak kmet zaaesti, da mu pomaga, kolikor le mogoče. Ediai aarodai sloveaski kaadidat je Božidar Raič. Njega voli vsaka pošteua sloveaska du^a v Ptaji, Ljutomeru ia Rogaci. Nemškatarskim odpadaikom pa zagromimo: Erjav kakti Judež bodi, Naj te pea za plotom j6. Med Sloveace aaj ae bodi, Ki še prav Sloveaec ne.