Z BRIGADO BRATSTVO IN ENOTNOST
V Beogradu za dan mladosti
SkoraJ nemogoče je zapisati srečo, kl sem jo ob-čutil tedaj, ko me je pionirski odred Majde Vrhovnik izbral za člana slovenske delegacije v brlgado Brat-stvo in enotnost Pred mano Je torej teden dni novlh prljateljstev In novih doživetij!
Pionirji slovenske delegaci-je, bilo nas je deset iz raznih krajev Slovenije, smo se zbra-li 18. maja na Zvezi prijateljev mladiiie Slovenije. Tovariš Stane Repar, predsednik re-publiškega sveta za delo s pio-nirji, nas je seznanil s progra-mom pohoda in z življenjem v brigadi Bratstvo in enotnost. Tu smo spoznali tudi našo spremljevalko na tej poti, to-varišico Romano Savnik.
Zagreb
Zbirališče delegacij pionir-jev iz vseh republik in pokra-jin je bilo v pionirskem mestu v Zagrebu. To je čudovit pre-del mesta, odmaknjen od pro-meta, paviljoni (v vsakem po dvajset ležišč) v zelenju in drevju.
Štab brigade so sestavljali komandant pohoda Ljubo Fuš, voditelji - spremljevalci in pionirji desetarji; častni ko-mandant pa je bil narodni he-roj Pero Car, velik prijatelj pionirjev. Na čelu brigade pa je plapolala zastava, na kateri je pisalo »POHOD PIONIR-JEV JUGOSLAVIJE PO TI-TOVEM ROJSTNEM KRA-JU«. Dan je minil v veselih igrah pa tudi v učenju briga-dirskih pesmi in pozdravov. Zvečer pa smo priredili »Po-kaži kaj znaš«, zabavni večer s pesmimi in recitacijami in skeči. Bilo je veselo a kaj, ko je bilo treba v posteljo, saj nas je naslednji dan čakal 18 km dolg pohod s Sljemena v Gor-njo Stubico.
Kumrovec
Pod  Gubčevo lipo smo s tamkajšrijimi              pionirji
izmenjali program pesmi in pozdravov, kratek stisk rok in izmenjava naslovov - pa na-prej. Ogledali smo si tudi mu-zej kmečkih uporov, od tu pa nas je pot vodila v Poznano-vac, partizanski kraj, ki nas je sprejel nadvse veličastno. To noč smo prespali pri pož-nanovskih pionirjih in nave-zali z njimi trdno prijateljstvo. V nedeljo zjutraj smo se z av-tobusi odpeljali v Titov rojst-ni kraj. V Kumrovcu je bila
osrednja proslava dneva mla-dosti v Hrvatski. V programu je nastopila tudi naša brigada.
Po prireditvi smo si ogledali še Titovo rojstno hišo in dom NOB, kjer so nam v dvorani predvajali film o Titu. V Ku-mrovcu sem bil že večkrat, to-da tako veselo razigranega kraja, kot je bil tisto nedeljo še nisem videl. Zvečer smo se vrnili v Zagreb, kjer so nas prisrčno sprejeli v goste pio-nirji osnovne šole Miloje Pa-vlovič.
Beograd
V torek smo se poslovili od zagrebških gostiteljev in se z vlakom odpeljali proti Beo-gradu. Kot vsako minuto do-slej smo veselo prepevali in se šalili, se učili makedonskih in drugih pesmi, a naenkrat je vse utihnilo. Zvedeli smo, da letos naš tovariš Tito ne bo prisoten   na   proslavi   dneva mladosti na stadionu v Beo-gradu, torej tudi ne bo spreje-ma pri njem - saj je doslej po tradiciji vsako leto 25. maja dopoldne sprejel pionirje tega pohoda. Bilo je to veliko razo-čaranje, saj je misel na sreča-nje  s Titom pomenila našo največjo željo in srečo. A tudi ob tej novici smo se izkazali kot pravi pionirji - razumeli smo Titove dolžnosti, ki jih je moral opraviti na Brionih; iz Beograda smo mu naslednji dan poslali pozdravno brzo-javko z vsemi iskrenimi že-ljami in obljubami, ki smo mu jih želeli osebno povedati.
V Beogradu smo bili gostje osnovne šole Vladislav Rib-nikar,   ki   jo   obiskuje   2000 učencev. Tudi v tej  šoli so nam pripravili prisrčen spre-jem s kulturno prireditvijo in tudi naslednja dva dneva so se izkazali kot pravi pionirji.
V   Beogradu  smo obtekali grob   neznanega   junaka   na Avali in muzej »25. maj«, kjer so  razstavljene vse štafetne palice (okrog 250) in nekatera darila, ki jih je prejel tovariš Tito. Obiskali smo tudi pio-nirsko mesto, ki je pravo ho-telsko naselje in ima učilnice in kabinete za pouk v šoli v naravi, kino dvorano, telova-dnico,   igrišča,   skratka   vse, kar   potrebujejo   pionirji   za pouk in razvedrilo.
Vznemirjeni smo pričako-vali prireditev na stadionu Oblekli smo se v pionirske uniforme in pozdravljali pred slavnostno tribuno prihod častnih gostov. Ko se je začelo prireditev smo zasedli svoje sedeže in z zanimanjem sledil; nastopom pionirjev, mladin-cev in vojakov. S tem slavjeir smo resnično dokazali Titu kako ga ljubimo. Prepričar sem, da bo ostal ta dan vserr prisotnim v trajnem spominu
Zadnji dan je bil dan našegj slovesa. Težko smo se razšli saj smo se v dneh pohoda za res povezali v bratsko skup nost.
Peter Tarma OS Majde Vrhovnil