amerikanski SLovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel glasilo slov. k atol. delavstva v ameriki in ur adno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja V chicagij zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) NajstarejSi in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 182 chicago, ill., četrtek, 21. septembra — thursday, september 21, 1933 letnik (vol.) XLII deputacija iz južnih držav predložila predsedniku rooseveltu prošnjo, naj uvede in-flacijo. — zagovorniki inflacije trdijo, da bi z njo sledila sigurna poživitev trgovine. — predsednik bo uporabil trimiljard-ni sklad. Washington, D. C. — Kljub temu, da dobiva predsednik Roosevelt stalno od posameznikov in od raznih skupin pozive, naj uporabi svojo moč, ki mu jo je dal kongres pri svojem zadnjem zasedanju, in naj spravi v cirkulacijo množino novega denarja, kar bo gotovo poživljajoče vplivalo na trgovino, se je do zdaj še vedno u-piral, da bi izvedel ta korak. Očividno želi namreč najprej videti, kake uspehe bo prinesla NIRA in ako to ne bo dovolj učinkovito, bo šele uporabil druge svoje moči, ki mu jih je poveril kongres. V torek je prišla pred predsednika zopet neka skupina z isto prošnjo, namreč, naj izvede inflacijo. Skupina je obstojala iz zastopnikov prideloval-bombaža iz južnih držav, so se jim pridružili člani kongresa te istih držav. Na čelu skupini je bil senator E. Thomas iz Oklahome, ki je med zasedanjem kongresa sestavil inflacijski amendment k poljedelskemu zakonu. Skupina je predložila predsedniku sledečo apelacijo: "Prosimo Vas, da takoj pod-Vzamete korake za inflacijo ali za povečanje množine denarja Po oblasti, ki vam jo je dal zadnji kongres, da se je poslu-Žite v sili, kakoršna obst zdaj. V svrho, da se zvišajo cene življenjskim potrebščinam, Priporočamo, da se poslužiite °menjene pravice in izdate v cirkulacijo nove bankovce Ze-^injenih držav. Pri tem vas že-iittio opozoriti na sledeče dejstvo : Leta 1860 je vlada v tedanji potrebi izdala bankovcev Za okrog 400 milijonov dolar •i6v; ,ti bankovci sicer niso ime za podlago obrestujočih s< fondov, pač pa so bazirali m Celotni imovini vlade. In oc bankovcev jih je še zda ^a kakih 346 milijonov dolar •lev v cirkulaciji. Z izdanjen Hh brezobrestnih bankovcev s ■1e ljudstvo do zdaj prihranili SaiUo na obrestih do 11 milijo 11 °v dolarjev. Bližnja bodočnost bo poka ^•a, ali se bo predsednik ozi *"al na ta apel, ali ga bo pre kakor je vse dosedanje. N glede na to pa se trdno priča kuje, da se bo tekom eneg j^eseca izvedla neke vrsta ir i]acUe, v mili obliki seveda. -i ako se vsaj trdi od tistih, 1 blizu vladnim krogon pnogi zagovorniki inflacij l,di pravijo, ako bi se istoča 110 z izvajanjem NRA, in fa barskega zakona povišal ^nožina denarja v cirkulacij v1 Se zdaj opazil znatno drug; Cen uspeh. Prihodnji korak, ki ga mit ^Praviti predsednik, bo up ® sklada za javna dela, -naša tri miljarde in tristo n Slonov dolarjev. Predvsem aitieravajo s tem denarje b a,jati "zamrzla" premožen ank> ki so točasno zaprte. > IZMENJAVA PREDLOGOV množica pozdravlja novega predsednika Klub Rotarijcev vrši vlogo posredovalca med predsednikom Kube in med opozicijo-nalci. -O- Havana, Kuba. — Predlogi in protipredlogi se križajo med predsednikom Grau San Martinom in opozicijonalnimi skupinami, ki zahtevajo, da predsednik s svojo vlado odstopi. Klub Rotarijcev pa vrši vlogo posredovalca. Opozicijonalci so v torek potom tega kluba predložili predsedniku svoje i zahteve v zapečateni koverti in enako zapečaten se je isti dan pričakoval odgovor od predsednika, da ga bo dal potom istega kluba. Na ta način utegnejo ta pogajanja zavleči izpremem-ibo na vladi za kaka dva dni. Med tem pa, ko teko pogajanja, se predsednik pripravlja za vsak slučaj, ki bi utegnil nastopiti. Iz raznih mest prihajajo namreč pox-očila o izbruhih uporniškega gibanja. Vsebina zahtev opozijonal-cev in protipredlogov vlade je sicer tajna, vendar pa se ugotavlja toliko, da se od predsednika zahteva, da odstopi, on pa nasprotno predlaga, naj bi se sestavila vlada, v kateri bi bile zastopane vse skupine. -o- BREZPOSELNE UPORABLJAJO ZA ČUVAJE Chicago, 111. — Na križiščih v bližini šol so od ponedeljka naprej postavljeni posebni čuvaji, ki imajo nalogo paziti na promet, da se otrokom ne pripeti kaka nezgoda. Ti čuvaji so odbrani iz števila družin-jskih očetov, kateri dobivajo javno podporo. Njih delo je zjutraj med 8. in 9. uro, dalje med 11. in 1. uro in popoldne (od treh do štirih. Plačani bodri I od ure in sicer po isti letvici, j kakor so plačani policisti, ven-|dar pa ne bo nobenemu dovoljeno, da bi zaslužil več, kakor je odločeno za njegovo redno podporo. Policijski kapitani žirom mesta so sami osebno odbrali može, ki so sposobni za to službo. -o- VPISOVANJE V PUBLIČNE ŠOLE Chicago, 111. — Pretekli ponedeljek se je pričelo registriranje učencev v javne šole. Ta-, koj prvi dan se je vpisalo dc ! 426,000 učencev in učenk. Pri-• čakuje pa se, da se bo to šte-. ,vilo še znatno zvišalo do kon i 'ca tega tedna. V svrho varče , jvanja so se za to leto izvedb - v chicaškem šolskem sistemi |znatne izpremembe in odpu i ščenih je bilo tudi precej uči -,teljskih moči. i j- - (ta način bi se spravilo v pro e met kakih osem miljard dolar n Jjev, kar bo moralo spraviti ži ajvahnost v trgovino, in uposta a iviti potrebni kredit. t« Jugoslavije. strahovita nesreča pri razstreljevanju skalovja na dolenjskem — nevarno poškodovan delavec. — smrtna kosa. — druge ne-zgode, nesreče in novice iz stare domovine. Velika nesreča pri Novem mestu Prizor izpred predsedniške palače v Havani, Kuba, ko je bil Grau San1 Martin zaprisežen v predsedniški urad. TAJINSTVEN UMOR Nedognan način smrti zavarovalniškega agenta. Chicago, 111. — V torek zjutraj so našli v Douglas parku mrtvo truplo zavarovalniškega agenta Metropolitan družbe, Harry Retskya. Prestreljen je bil skozi glavo. Ne more se ugotoviti, je li bil umor ali sa-moumor. Proti umoru govore dejstva, ker je truplo ležalo na razgrnjenem časopisnem papirju, opazilo ni se na njem ni-kakih znakov borbe in tudi denar ni bil uropan. Samoumor je pa zopet dvomljiv, ker niso i našli orožja ob truplu, in tudi j ni imel mož nikakega povoda za ta čin. -o- SLOVENSKI POSETNIKI RAZSTAVE Te dni so nas obiskali: Mr. Michael Rovanšek, bivši glavni predsednik Jugoslov. katoliške Jednote ter vnet društveni delavec iz Johnstowna, Pa. Z njim so bili tudi Mr. Vidi Rovanšek in Mr. Ciril Rovanšek, vsi iz Johnstowna. Imenovani „ pripeljali potoma v Detroit, Mich., preč. g. Benigna Snoja, OFM., ki je bil te dni prestavljen na novo mesto k sv. Janezu v Detroit kot župnik. — Iz Oglesbya, 111., pa nas je obiskal Mr. Frank Jerin, naš marljivi zastopnik imenovane naselbine in naš stari znanec.. — V družbi tukajšnjega pomožnega župnika, Rev. Jos. Cagra-na, se je v ponedeljek oglasila pri nas skupina posetnikov iz ; Detroita, Mich., namreč Mr. in Mrs. Peter Zunich, Mrs. Mike-. tich in Mrs. Gale Elenich. — Vseh smo se zelo zveselili in hvala vsem za prijateljsk obisk! -o-- — Pittsburgh, Pa. — Po li1 letih popolne slepote je izpre gledal 251etni Silvester Flynn in sicer po uspešni operaciji izvršeni pred mesecem dni. —. Fant je oslepel, ko je bil sta sedem let. -o- Najzanimivejše vesti bo ' Amer. Slovencu; pitajte ga! KR1ŽEMSVETA i — Varšava, Poljska. — Oblast Gdanskega okrožja je sklenila s poljsko viado pakt, i po katerem se postavita Gdansk in poljsko pristanišče Gdinja na enako podlago in v obeh vlada svobodna konku- i renca. i — Tokio, Japonska. — Vo- j jaško sodišče je končalo svojo * obravnavo proti enajstim ka- 1 detom, ki m bili obdolženi, da ' so bili udeleženi pri zaroti, pri ] kateri je bil umorjen bivši pre- > mijer. Vsak obtožencev je bil i obsojen na štiri leta ječe. J i — Detroit, Mich.— Celo noč ( je pretekli ponedeljek čakalo |več sto vojnih veteranov pred • Fordovo tovarno, ko je bilo ob- ' javljeno, da se jih bo sprejelo na delo skupno 5000. V ponedeljek jih je bilo v resnici sprejetih 700. -o—— SODNIKOVA IZJAVA O DE-TROITSKIH BANKAH Detroit, Mich. — Po večmesečni sodni preiskavi, katera je imela namen, najti vzroke za, polom dveh tukajšnjih bank,) namreč First National Bank in i Guardian Bank of Commerce, je sodnik, ki je preiskave vo-' dil, podal pretekli ponedeljek 'svojo izjavo. Obe banki ste se,1 kakor znano, zaprli 11. febru-; arja, in to je imelo za posledi-| co, da so po celi Uniji pričele; banke zapirati vrata, na kar so i 1 sledile od Roosevelta proglašene splošne "bančne počitnice". Po zaslišanju več ducatov prič , je sodnik, kakor pravi, prišel 'do spoznanja, da je bila zatvo-. i ritev obeh bank nepotrebna, .'kajti obe da ste bili solventni. i Poleg tega pa tudi da ne zade-i ne nikaka krivda vodstev obeh bank. Večina prič je izpovedala, da je bil poloma kriv pred-i vsem zakladniški department - Zed. držav, češ, da ni pravilno , precenil premoženja, in poleg , tega je tudi vlada odklonila . posojilo 43 milijonov dolarjev, r za katerega ste zaprosili banki. — Vendar pa je sodnik dal generalnemu pravniku naroči-vjlo, naj vodi nadaljnjo preiska-■ vo. .... Novo mesto, 1. septembra Včeraj popoldne okrog 16. ure se je pripetila pri gradbi nove občinske ceste, ki vodi v Ragovo, strahovita nesreča. Delavec Fink Jože, star 50 let, doma iz Broda, je bil zaposlen v neposredni bližini Škedljeve hiše pri razstreljevanju skal. V neko živo skalo sta bila zavrtana dva naboja. Prvi je takoj eksplodiral. drugi pa se je trenutno zatajil. Fink. ki se je hotel prepričati, kaj je temu vzrok, se je v svoji preveliki srčnosti približal naboju, ki pa se je tisti hip vžgal. Posledice so bile nr s\ T J fini/" J n strašne, zračni pritisk je vrgel SLOV. TISKAR' mlečnega Finka vsega zalite- ga s krvjo ob tla, kjer je ostal NA NAPADENA U***^™- »ozvani taksi, kamor so položili nezavestnega, je prepeljal ranjenca v bolnico usmiljenih bratov, kjer mu je bila nudena prva pomoč. V bolnici so ugotovili, da ig je ponesrečenec dobil hude po- ( škodbe zlasti po vsem obrazu. kjer je ves obžgan. Zelo ob- ^ žgani pa ima mož tudi obe roki. j V veliki nevarnosti so tudi nje- j gove oči, ki so od razstreljenih * drobcev kamenja občutno pri- ; zadete. j -o--■ Na Štajerskem je gorelo s Dne 28. augusta opoldne so 1 z močnim plamenom zagorele š saje v dimniku posestnika An- ; Itona Štrajharja v Zg. Zapla- ] Inini pri Št. Gotardu. Domači so i i bili ravno zbr ani v hiši pri opol- i 'danskem kosilu. Gospodar, ki i 'je slišal nenavadno bučanje, je ] mislil, da leti kak zrakoplov < jprav nizko nad hišo in hiti gle- • jdat ven, ki pa na grozo zapazi, < da bruha ogenj iz dimnika. Hi- , tel je na streho, da zaduši ogenj, kar se mu pa ni posrečilo. Nasprotno je pa zadobil zelo nevarne opekline po vsem telesu, da so ga morali nemudo-' ma odpeljati v bolnico. — Ker je bila strela slamnata, se je kaj hitro užgala. Ogenj se je s hiše razširil še na poleg stoječi svinjak. Na pomoč prihiteli sosedje in gasilci iz Cemšenika in Trojan, so se zaman trudili, da rešijo hišo, katero je ogenj popolnoma uničil. Posrečilo se jim je pa obvarovati blizu stoječi kozolec, ki je bil poln krme. Škoda je velika. ----o— j Župnik Franc Traven umrl Iz Sodražice poročajo, da je i umrl sodraški župnik in duhov-, ni svetnik g. Franc Traven, ki - je že več mesecev ležal hudo - bolan. — Pokojni župnik Franc i Traven je bil rojen v Smledni- - ku na Gorenjskem leta 1869. - ,V mašnika je bil posvečen leta , jI 894 in je nastopil prvo službo - v Dobrepoljah kot kaplan. Bil i je za kaplana tudi v Naklem in d eno leto je služboval v Šenčur-n ju. V Sodražico je prišel leta - 1903, kjer je bil do svoje smrti, i. Imalo manj kot 30 let. Poštni rekord Zagorje ob Savi. — Točno 11 let in tri mesece je rabila razglednica. da je prišla iz Zg. Radgone v Zagorje. Naslovljen-ka razglednice se je med tem časom seveda že poročila in stanuje v Zg. Radgoni. — Sedaj lahko razglednico pošljejo z obratno pošto nazaj, če hočejo. -o- Smrdljiva bomba priletela v urad Amer. Domovine, Cleveland, O. — Pretekli ponedeljek zjutraj, malo pozneje, ko je urednik prišel v pisarno, je bila vržena v urad lista Am. Domovina smrdljiva bomba, ki bi utegnila povzročiti usodno nesrečo. K veliki sreči pa urednik ob času napada ni sedel na svojem navadnem mestu, kajti drugače bi ga bilo razbito steklo gotovo ubilo. Policija vrši preiskavo za zlikov-cem, dočim urednik, kakor izjavlja, ima na sumu nekatere osebe in je njih imena tudi ra- > zodel policiji. -o--j HIMEN! | V torek sta obiskala naše u-, redništvo novoporočenca, že-1 nin Mr. Charles A. Koleto, slo-1 venski mlekar iz Jolieta. s svojo nevesto Miss Mary Stefanič, hčerko ugledne slovenske družine iz Jolieta, Mr. in Mrs. Jo-jseph Stefanič. Ženin pa je sin J znane in ugledne družine Mr. in Mrs. Rudolf Koleto. Novoporočenca sta se podala na medeno potovanje v Milwaukee in druge kraje. Po povrat-|ku pa se nastaneta v Jolietu, j kjer vodi Mr. Koleto, kakor že j omenjeno, edino slovensko I mlekarno. Mlademu paru želi-mo mnogo sreče in blagoslova ! -o- ŽENA REŠILA MOŽA PRED UGRABITELJI Peoria, 111. —- Tukajšnji bankir M. G. Newman je v po-jnedeljek zvečer odgovoril na zvonec. Ko pa je odprl vrata, ■ 'mu je stopil nasproti neki mla- ■ |di moški, ki ga je potisnil na--,zaj z revolverjem v roki in ''mu naznanil, da ga je prišel u-*' grabit. Takoj za njim so sle« i!dili še trije drugi moški. Mrs. , Newman je pritekla iz 2. nad--. stropja, da vidi, kaj se godi, in II ko je opazila moške, je kljuk -Jnjih grožnjam stekla nazaj ir - telefonirala policiji. Ugrabite- 11 ji pa so še pravočasno zbežali Razjarjena množica linčala cigane Pretresljiv prizor, ki je zahteval tri žrtve, se je 27. augusta odigral v Varvarinu v Srbiji. Na tamošnjem sejmu se je nabralo več ciganov in veliko drugega ljudstva. Neki kmet je začel izpraševati cigane odkod so in kmalu nato je začel pripovedovati drugim kmetom, da slepa 7-letna deklica, ki jo je imela neka ciganka pri sebi, ni ciganka, ampak leka njegova sorodnica, katero o cigani pred leti ukradli in »slepili. Vest se je naglo raz-:irila med ljudstvom in gruča >koli ciganov se je vedno veča-a in narastla v tri do štiri tisoč. V zadregi. — Profesor 1 Čudno! Le kaj je danes vs - tako skrivnostno v moji hiši i Kuharica je nesla nekaj poi i predpasnikom, žena je preji - nek zavoj skrila pred menoj i tako dalje. Pa ne, da bi bil n« - zadnje danes moj rojstni dan ) Moram vseeno v biografski h - ksikon pogledati. * * m Ko začneš odkrivati dobro ! drugih, postaneš tudi sam dobe! Manjšinski kongres Boljševiško-fašistično pobratimstvo Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS (Metropolitan Newspaper Service) TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge dole sv«-ta po dnevnem kurzu. Zadnje dneve dinar stalno raste in »e cene pogosto spreminjajo. Računamo po cent onega dneva, ko denar prejmemo. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za izplačila v dolarjih: Za $ 3.00 ............ 115 Din Za $ 5.00 pošljite....? 5.75 Za $ 5.00 ............ 205 Din Za $10.00 pošljitc....$10.85 Za $10.00 ............ 430 Din Za $15.00 pošljite....$l6°° Za $11.75 ............ 500 Din la $20.00 pošljite....$21.00 Za $20.00 ............ 870 Din Za $25.00 pošljite....$26.00 Za $22.50 ............1000 Din Za $40.00 pošljite....$41.2? Zu $50.00 ............2240 Din U $50.00 pošljite..-$51-5" Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: Veliki Tantor je planil razjarjen, se zasuknU. Tarzan se ravno ob istem času dvigno na slonu, da v'di kaj je, a slon je dirjal med drevjem in debela veja je zadela Tarzana ravno v glavo. Zalet slona je bil tako hud, da je udar veje Tarzana na mestu omam'1, da se je nezavesten zgrudil raz slona na tla in tam nepremično obležal. Kaj se zgodi zdaj P Naravnost pred Fejuanom se je premikalo palmovo perje in zagledal je ogromnega slona, ki se je gibal dober-streljaj pred njim. Arabec Fahd se je po tihem bližal h Fej-uanu in ko snu je zamorec pokazal smer in cilj je ta dvignil nuSko in pomeril na premikajočega se slona. Prasketnil je strel iz puške in odmev strela je odjeknil po gozdu. Jad je imel dve skupini zamorcev, ki sta se pomikale po sledu, v sredi'.tied njima pa je šel sam s svojim prijateljem Motologom. Zamorski lovski vodja Fej-uan, ki je šel prvi po sledu se je na -enkrat ustavil in dvignil svojo močno roko v fenamenje. Na enkrat so se vsi ustavili in postali pozorni. Nastala je tihota in Fej-uau jo opazoval. Minulo j; sfeoro leto dni, odkar jo b'l Ibri Jad na svojem potovanju. Podal se je na istega po nasvetu arabskega čudodelnika, ki je izrekel prerokovanje, da bo Jad našel silno bogastvo in zaklade na svojem potovanju. Čudodcinik mil je namignil, da je njihov bog Alah naklonil la-du to posebno srečo in milost. To je Jada tiil-no naudušilo. John Jerich (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD. CHICAGO, AMERSkAMŠŽa Četrtek, 21. septembra 1933 .11 II i i——^mmmmmmm—m~mmmmmmmm>mmm—mmm———n - I .1 I ■■!.. imm. W -- Prve dni julija se je na Dunaju sestal odbor manjšinskega kongresa pod predsedništvom dr. Wilfana, nekdanjega slovenskega poslanca v italijanskem parlamentu. Po posvetovanjih je bila sprejeta naslednja izjava: Letošnji manjšinski kongres se vrši v Berni. Predmet posvetovanja so bili tudi najnovejši dogodki na narodnostno-poli-tičnem področju. Pokazalo se je, da vse narodnosti vztrajajo pri načelih, ki jih je branil kongres v zadnjih letih in da je vzajemnost evropskih narodnih skupin neomajana. Na kongresu se bodo obravnavala naslednja vprašanja: "Delovanje Zveze narodov v preteklih letih" in "vprašanje teritorialne avtonomije". Pri tej točki naj bi se pokazalo, da se mora svoboda narodnega in kulturnega razvoja uresničiti ne po poti določb obstoječega manjšinskega prava, temveč z upoštevanjem tega načela o avtonomiji. Katalonski odposlanec bo dokazal, da je mogoče priti do sporazuma v okviru »kupne države edino na ta način, da se dovoli večjim narodnim skupinam na teritorij navezana avtonomija. Na dnevni red pride nadalje vprašanje "Vera in narodnost", da razčisti pojme v tem pogledu. Obravnavalo se bo končno še vprašanje, kako naj se uporabi manjšinsko pravo pri takšnih skupinah, ki so postale žrtev politike, ki stremi za plemenskim čiščenjem lastnega naroda, kakor se je to dogajalo v Hitlerjevi Nemčiji, ki je židovski narod izločila nasilnim potom k državne skupnosti. Kongres bo v Bernu in sicer od 18. do 20. septembra, Ta kongres bo pokazal tudi, koliko ima za pričakovati in upati v bodoče slovensko ljudstvo v zasužnjeni Primorski in Goriški. Nova italijansko-sovjetska pogodba se je nedavno temu podpisala. Njeni temelji so zgrajeni na smernicah, ki jih je' moskovska vlada zasledovala in uveljavila v-vseh sličnih pogodbah. Pogodba vsebuje nenapadalno klavzulo, obveznost nevtralnosti v sporih ene izmed obveznic, odpoved gospodarskemu bojkotu in poravnalno postopanje v spornih primerih, ki bi se ne dali urediti po običajni diplomatski poti. V tej zad nji točki je glavna vsebina nove pogodbe. Tisk sodi, da bo nova pogodba v gotovi meri izpopolnila pogodbo štirih. Sodelovanje Sovjetske unije, pravijo listi, je za splošni sporazum v Evropi ne samo zelo pomembno, temveč neobhodno potrebno. Nova pogodba nima namena, da bi pospešila rešitev tega ali onega delnega problema, temveč določa politične smer nice med Italijo in Sovjetsko Rusijo, po katerih naj bi se v medsebojnem sporazumu rešili problemi, ki se lahko pojavijo po današnjem stanju v Evropi in na svetu. "Tribuna" piše: Ta pakt je temeljni dokaz, da ideološko in konstitucijsko nasprotje dveh režimov ne tvori nepremagljive ovire za plodonosno sodelovanje na gospodarskem in političnem polju za ohranitev miru. "Lavoro Fascista" izjavlja, da pakt ne ižpreminja že doslej izbornih odnošajev med obema državama, ki so se popravili takrat, ko je Italija priznala sovjetski režim. Pakt je posledica temeljnega načela italijanske politike in nov dokaz za duha miroljubnosti in volje do mednarodnega sodelovanja, ki prevevata sovjetsko vlado. — Seveda, če bi svet Italijanov ne poznal . . . ODMEV Z GRIČKA MALE | CVETKE Johnstown, Pa. Poslovil se je od nas č. g. p. enigen Snoj in nastopil novo Livžbo v Detroitu. Bil je med ami in uspešno deloval nekaj ad tri leta. Ni dolga doba to, a je vseeno dovolj dolga, da i je omenjeni pridobil srca ne amo Slovencev, temveč tudi rugih ljudi in soduhovnikov rugih narodov ter je.tako do-egel tukaj velike uspehe. Ka-;o je č. gospod vzljubil tukaj-nje Slovence, oni pa njega, mo imeli priliko videti, ko se e poslavljal od priljubljenega lu grička sv. Terezije. Težka e bila ta ločitev nam, to smo poznali pri poslovilnem veče-u v cerkveni dvorani, ko so azni govorniki dajali duška vojim čutilom in govorili iz Ina svoje duše in srca, pa ne ;amo iz svojega, ampak iz sr-:a in duše vseh navzočih. Saj ,mo bili vsi enih misli in želja, ia bi se namreč č. gospodu za-lvalili za ves njegov trud, ki ja je imel med nami radi nas. izraziti smo mu hoteli svojo u-lanost in ljubezen ter željo, da ja Bog ohrani in blagoslovi v -njegovem novem delokrogu, t boreča želja nas vseh je bila, š :e bo božja volja in volja i predstojnikov, da ga še kedaj c lobimo v svojo sredo. J Kakor smo pa bili radi lo- 1 5 it ve potrti, tako smo bili obe- i nem tudi potolaženi, ker smo < izvedeli, da dobimo vrednega i naslednika v osebi č. g. misijo- ' narja Rev. Odila Ilajnšeka, za : kar nas lahko ostale naselbine, kjer se je č. g. misijonar kedaj mudil, v resnici zavidajo. Vas pa, č. p. Benigen, naj i spremlja zavest, da ste se od, nas sicer osebno ločili, v spominu nam ostanete pa vedno, j' Delili smo z vami veselje in žalost. Z Vami smo se veselili uspehov Vašega dela, z Vami žalovali, ko je bil včasih ves Vaš trud zaman. —Tudi v novi Vam odkazani službi boste našli prijateljska in udana srca, zato Vam kličemo s pesnikom : Le pojdi torej duša blaga, čeprav nam, težko je slovo, naj nam teče solzna sraga, pa drugim boš vedril oko. Kmalu po prihodu p. Odila in po odhodu p. Benigna, je pa prispel na naš griček nekdo, ki bo stalno ostal pri nos in se nastanil v priprosti, ravnokar do-j vršeni kapelici, ta je namreč, sv. Frančšek (kip sv. Frančiška ! Serafinskega), katerega je še ——---- č. g. Father Benigen naročil po I < naročilu nekega dobrega Slo- 1 vaka. Sv. Frančišku se pa ni ■ mudilo k nam in tako je p. Be- ( nigen poprej odšel, kakor je : sv. Frančišek prišel. — Ome- , njena kapelica, v katero se bo vselil sv. Frančišek, je nekaka spominska kapelica, postavljena v spomin 19001etnice našega odrešenja in pa 751etnice Marijinega prikazovanja pobožni Bernardki v Lurdu, ki se tudi letos obhaja. Poklonjena je pa ta kapelica spominu č. g. p. Benigna v priznanje njegovih zaslug pri vodstvu fare in zidanju cerkve sv. Terezije ter Lurške kapelice. Naj še omenim, da je tukaj nastopil svojo službo č, g. p. Edward Gabrenja, naš ožji rojak, katerega smo tudi veseli. Če je pa on nas vesel, pa že sam ve. N. --o--- ZA NOVO VERSKO ŽIVLJENJE PRI SV. JANEZU V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Naš č. g. župnik Rev. L. Gladek nam je zadnjo nedeljo sporočil o nameravanem ustanovi jen,i.u" društva Najsv. Imena za može in fante in pa društva Kršč. žena in mater za žene. _ Marsikateremu Slovencu se bio morda to malo čudno zdelo, pa ni vendar nič novega. Med Slovenci tu v Milwaukee morebiti je, ker so za 20 let zaostali za' drugimi katoliškimi narodi. Samo poglejmo Irce, Nemce, Poljake in Italijane, ki že zdavnaj imajo oba omenjena katoliška društva. Se li mogoče še kateri sporni- (i nja sv. misijona v letošnjem i aprilu ? Ako se, ta bo mogoče še vedel, kaj je omenil g. misi- . jonar v svoji pridigi, ko nam je < povedal, da nam manjka slovenskim Mihvaučanom dveh društev in sicer društva za katoliške može in fante, in društva za krščanske žene. Ta dva društva bi poživila vero med mlačnimi milwauškimi Slovenci. Da ne bomo zaostajali predaleč za drugimi katoliškimi narodi, se sedaj pridružimo številu tem katoliškim društvom. — V nedeljo, 17. sept., je bila po večernicah v cerkveni dvorani seja za vse katoliške žene in matere in vpis v društvo. V nedeljo, 24. sept. zvečer po večernicah ob 7. uri, bo pa' ' ustanovna seja za može in fan-, i te, kateri bodo želeli stopiti v j 'društvo Najsv. Imena. Glejte možje in fantje, da pridete vsi v dvorano in da ne bio nobeden izostal. Vsi, kateri spadate pod zvon sv. Janeza Evangelista, pridite v cerkev in dvorano. Ne glejte na tiste, ki jim je cerkev v napotje in ki jo za-■sramujejo. — Možje in fantje, pristopite k omenjenemu društvu, ki je v korist cele župnije, največja korist pa za vas same. Pravila obeh društev bodo ista, kakor jih imajo enaka društva po drugih farah.—Mislim pa, da bo Father Gladek 0 tem že kaj več omenil in natanko razložil, da bo potem vsak vedel, kaj je namen teh društev. — Apeliram na celo župnijo, da vsi pristopite k tem omenjenim društvom, kar bo lep'Zgled za vse Mihvaučane. — O uspehu bom poročal pozneje. Eden iz Milwaukee. -o- KAKO SMO SE POSLAVLJA LI OD SVOJIH DUŠNIH PASTIRJEV Detroit, Mich. Dne 29. avg. so se zbrali vsi katoliški Slovenci fare sv. Janeza Vianeja v cerkveni dvorani, da se poslove od svojega ljubljenega župnega pomočnika Rev. Father' Jožefa Čagra-na. Težko je sedaj povedati, koliko pomoč smo izgubili, ko smo izgubili njega. Vedno je gledal za napredek in vedno navduševal farane z dobro voljo, katero je vedno sam kazal, samo da se je šlo za napredek naše župnije. Vedno in povsod-je tudi rad pomagal, kadarkoli je bilo kje potreba pomoči. Nikakor nismo mogli drugače, kakor da smo se zbrali omenjeni večer v cerkveni dvorani in se tako od njega poslovili. Komaj par dni pozneje se je zopet zbrala cela slovenska župnija na istem prostoru v cerkveni dvorani, da se je poslovila od svojega ljubljenega župnika Rev. Father Odila Hajnšek, ki je dobil dekret, da se poda od nas na drugo faro, in sicer v Johnstown, Pa. Ne- 1 mogoče mi je popisati, kaj so 'takrat občutila naša do dna žalostna srca, ko smo se tako poslavljali od naših dveh voditeljev. Ljubezen katoliških Slovencev in 1'ara.nov cerkve sv. Janeza Vianeja v Detroitu do omenjenih dveh je bila velika. Verjamem pa in lahko zapišem, da je bila ljubezen teh dveh čč. gg. frančiškanov do nas še večja. To se je jasno'videlo ob poslovilnih banketih, 8. septembra in 29. avgusta. Želel bi samo še zapisati par besed našim Slovencem v Detroitu, in morda sem vse to že rekel kateremu, da pač ni to njihova volja, ampak božja volja, da sta omenjena čč. gospoda šla od nas. Na njuno mesto dobimo dva druga čč. gg. frančiškana, ki bodo omenjena na-domestovali. Njih uspeh se bo pa pokazal s tem, če bomo tudi mi ravno tako z njima, kakor smo bili z ravno odhajajočima. Če jima bomo šli na roko, potem je gotovo, da bomo ravno tako napredovali, kakor smo sedaj. Zato zakličimo jim že sedaj veselo dobrodošlico in najsrčnejše pozdravljena med I nami in prepričani bodimo, da I bo cerkev in fara sv. Janeza 1 Vianeja ravno tako napredovala v prihodnjosti, kakor je do sedaj. Faran. I ČLANICAM DR. KRŠČAN- i SKIH MATER I Eveleth, Minn. I I Tem. potom uljudno vabim vse članice dr. Kršč. žena in mater, da se vse udeležijo seje, ki bo prvo nedeljo meseca oktobra. Ker v poletnem času ni-1 smo imele seje, bo treba sedaj! nekoliko bolj poprijeti in začeti. Zato vas prosim, da pridete vse na sejo. — Katera še nima pravil, jih bo lahko dobila. — Torej še enkrat vas opominjam, da bo seja prvo nedeljo v oktobru'. Prosim vas, pridite vse. — Pozdrav vsem članicam našega društva. Mrs. Frances Zakrajšek, tajnica. -o- VELIKA TEKMA BASEBALL LIGE FARE SV. ŠTEFANA Chicago, 111. Farna baseball liga sv. Štefana priredi v nedeljo 24. septembra na farnem igrišču, St. Stephen Ball parku, na 27th Street in Damen.Ave., tako-imenovani "Field Day". Začetek bo kmalu popoldne in sicer ob 12:30. Za ta dan so izbrani najboljši baseball igralci izmed sledečih baseball teamov: St. John's, St. Aloysius, St. Stephen Jr., in St. Stephen Boosters. Ta igra se bo takore-koč imenovala "Zvezdna igra" ali "All Stars Play", ker bodo v njej zastopani vsi najboljši igralci farne baseball lige. "The All Stars" bodo igrali dve igri s St. Stephen KSKJ. No. 1 teamom in sicer bo prva igra se pričela že ob pol 1. popoldne. Celi potek igre bo jako zanimiv, ker to bo nekak kontest \ igranju letošnjih baseball iger Zato ste vabljeni, dragi farani da v kolikor mogoče veliken-številu posetite igrišče v nedeljo popoldne. — Za zvečer ste pa povabljeni, da se udeležit« prvega letnega plesa v dvoran J sv. Štefana na Cermak Rd. jr j Lincoln St., ki se prične ob 8 uri. — Tiket je samo 25c za o sebo. *R* -o-- SREDSTVO PROTI MORSKI BOLEZNI Pariška akademija znanost je prisostvovala zanimivin poskusom za ublažitev morsk bolezni. Dva učenjaka sta eksperi mentalno dokazala, da se dad< neprijetnosti, ki nastanejo želodcu zaradi guganja ali pre vračanja, ublažiti in odpravil z visokofrekvenčnimi toki, k jih pošiljajo po nekaterih miši cah v tilnik. Tudi neprijetnosti, ki se vča sih pojavljajo pri vožnji p zraku, se dado na ta način od praviti, oziroma ublažiti. --o- ŠIRITE "AMER. SLOVENCA" se z združenimi močmi t. Louis, Mo., in izumijo Ustanovljeno 1912 Tel. Canal 6138 Vašo pač lahko preuredite na olje, kar je veliko bolj praktično, čisto in brez truda in oberv'em ceneje. Mi inštaliramo gorilnike za olje v vašo staro peč, ali pa za isto zamenjamo po-pclncma novo peč z gorilnikom na olje. Pri tem nudimo vam zelo liberalne pogoje. Pridite k nam tudi za vse druge pohištvene zadeve, ki bi jih radi preuredili v vašem domu. Se priporočamo. Jacob Gerend Furniture Co, 704-706 Weit 8th Street, Sheboygan, Wi». Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči i Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Telefon: 377-J — 4080.W. MEDENI DAN V LEMONTU RA ZISKUJEJO SPALNO BOLEZEN Vse sorte dneve smo letos že imeli v Lemontu : Dan slovensko - ameriškega kluba, Baragov dan in septembra Marijin dan, ko je bila blagoslovljena lurška "grota". Še en dan jc sedaj na vrsti. Lahko bi ga imenovali "dan lemontskih čebel" ; toda, ker čebele same niso nič kaj prijazne živalice, ker znajo tudi neusmiljeno pičiti, zato je bolje, če poseben dan imenujemo po tistem, kar čebele skozi leto nanosijo, in to je sladki med. Naznanjamo vam torej, da bo prihodnjo nedeljo, t. j. dne 24. septembra, medeni dan v Lemontu. Prireja ga slavno znani lemontski čebelar Rev. John Ferlin, OFM. Mislil je, da ne bo nič z med-e-nim dnevom letos, ker je bila suša, ki je zamorila razne cvetlice. fto pa je začel med točiti, se ga je nabralo toliko, da ga nikakor ne bo mogel sam spra- i viti pod streho. Zato pa prav uljudno vabi svoje znance in prijatelje od blizu in daleč, da ga posetijo napovedano nedeljo. Naj pridejo iz Jolieta in Chicage, iz So. Chicage in Waukegana in drugod. Mogoče bo ravno tisto nedeljo koga Pot pripeljala v Chicago na svetovno razstavo. Naj stopi par korakov še naprej, pa bo videl pristne kranjske čebele ter pristne kranjske Žnidarši-čeve panje. Father John mu bo zraven še prav po domače razložil, kako čebele delajo in se trudijo skozi leto, kako zidajo in cimprajo še pozimi in tako dalje. Povedal vam bo tudi, kako zelo počaščen je bil letos, ko so v soboto, dne 9. sept., priredili pri njem, v njegovi Ilož-fii dolini, sestanek amerikanski čebelarji iz Cook in DuPage County. Čez sto jih je bilo in Mpeljali so se v kakih tridesetih avtomobilih. Pa so naredili Predavanje kar na prostem. — Rad bi vam kaj več o tem sestanku povedal, pa si nikakor nisem upal zraven, ker se ne zastopim na čebelarstvo. Samo od daleč sem parkrat poškilil, pa nisem mogel ujeti, za kaj je pravzaprav šlo. Če hočete, da boste to imenitno novico i .".vedeli, pa se "pomirjajte" prihodnjo nedeljo popoldne v Lc-mont in Father John vam bo j vse razložil. Seveda vam bo zraven tega še ponudil mede nih potic, sladke medice in lk di pristnega kranjskega medu kolikor ga boste hoteli. Upava da bo tudi letošnji lemont.-:!"' medeni dan vsaj malo podoben lanskemu in čeravno ne bo . like razstavljenih medenih stvari v American Bee Journal, kakor je bila lansko leto, pa naj ostane v neizbrisnem spominu pri vseh tistih, ki bodo prišli na medeni piknik v Lemont. Ne pozabite torej, da je prihodnjo nedeljo medeni dan v Lemontu. Kakor hitro boste Amer. Slovenca prebrali in zvedeli veselo novico, takoj sklenite, da se boste podali popoldne v Lemont. P'o litanijah ob dveh se zberite okoli če-beljnjaka. Če se pa kdo boji čebel, ki pikajo, pa naj gre v Rožno dolino ter se vsede na travo in čaka. Bomo že dobili kje kak zvonec, ki bo vse povabil skupaj, ko se bo otvoril najvažnejši dogodek in se bo začel cediti presladki lemontski med. Boljšega zdravila zoper kašelj in prehlad ne dobite v nobeni apoteki, kakor je Father Johnov med. Tudi nobene zdravilne rože vam ne morejo bolje popraviti želodca, kakor ga popravi med, ki so ga nano-sile Father Johnove čebele. Pa kaj bi vam pripovedoval še več. Pridite sami in poslušajte Father Johna prihodnjo nedeljo, ko vas bo z odprtimi rokami čakal in vam rade volje postregel z najslajšo stvarjo na svetu. Še to: Piknik se vrši ob vsakem vremenu. Če bi padal dež. boste šli v Finžgarjevo gostilno in tam se boste počutili, kakor da ste kje v starem kraju in poslušate pripovedovati zgodbice svojih starejših izkušenih mož. Zapomnite si torej, kam Ste povabljeni in pridite v obilnem številu od vseh strani. V imenu Fathra Johna vas prijazno vabi Zdravniški izvedenci, fede ra'ni, državni in univerzitetni, dijo, da najdejo veroke spalne bolezni, ki razsaja v mestu S stva proti njej. še kakih dvajset oseb. Nato se je pričelo zasliševanje. Jaz sem prišel na vrsto med prvimi, že okrog enajste ure. Dva surova člana S. A. sta me peljala v šolsko sobo, kjer se je vršilo zasliševanje pod vodstvom poveljnika napadalne čete. Zasliševanje je bilo kratko. Zanimalo jih je pred vsem moje časnikarsko udejstvovanje; po desetih minutah sem že končal. Ostal sem v sobi in čakal, da me odvedejo. Tedaj se je odigral prod mojimi očmi strašen prizor - Neki komunist — poznal sem ga že več let — se je branil dajati odgovore na stavljena vprašanja. "Čakaj, svinja, boš že odgovoril," je zarohnel nad njim zasliševali« komisar in ga udaril s pasjim bičem po glavi, da se mu je vlila kri po obrazu. Komunist je zavpil in se postavil v bran, a že so ga zgrabile trde pesti članov napadalnega oddelka. Komunist je vztrajno molčal. Nenadoma se je pojavil pred njim kozarec z ricino-vim oljem. "Če koj ne govoriš, izpiješ to!" Ob tem pogledu se ^isem mogel premagati: "Toda (prosim, gospodje . . ." sem se (hotel potegniti za komunista. I "Jezile za zobe", je zavpil nad [menoj vodja udarne čete. Hotel sem govoriti dalje, a že mi je zatisnil usta in me odpeljal v sosednjo sobo. Tam se je začelo drugo dejanje. V sobi so sedeli sami priprosti tovarniški delavci, funkcionarji socialne demokratske stranke. Vsi so bili o-striženi kot obsojenci. Tudi mene so ostrigli na čisto in me peljali nazaj v telovadnico. — Tam smo čakali do 4. popoldne, ko je bilo zasliševanje končano. Nekatere so takoj po zasliševanju izpustili. Sedaj se je začelo tretje dejanje. Iz telovadnice vodijo ena vrata v sosednjosobo, ki so jo navadno uporabljali za garderobo. Sedaj so postavili tja telovadnega konja in klicali posamič enega za drugim noter. Iz sobe se je začulo obupno vpitje in klicanje na pomoč. Prisluhnil sem in začul udarce gumija po živem človeškem telesu. Spreletela me je zona. — Tedaj začujem svoje ime. Stisnem zobe in stopim v sobo. Obenem z menoj je bil klican neki 171etni komunist. Štirje člani ■MBUMM---- jmr 'M'H ■ ■!■■■ 1 ■■■■ lili I I I——P— napadalnega oddelka me zgrabijo in slečejo do golega. ''Čekaj pes, izbili ti bomo iz glave pacifizem ir.1 Panevrepo" Prostor je smrdel od krvi in potu. Vržejo me na konja. Kri mi je tekla iz ušes in nosu, po hrbtu in po nogah. Dobil sem kakih trideset udarcev z gumijevko, nakar sem padel v nezavest. Ko sem prišel čez nekaj minut k sebi, se mi je nudil ! gnusen prizor. Mladi, 17letni j komunist se je branil na življenje in smrt in končno padel 'pod udarci v nezavest. Še nezavestnega so brcali in pretepali. Zona me obliva še danes, jko se spomnim tega prizora. | Okrog 8 so nas naložili v policijske avtomobile. Večina ni i mogla niti sedeti niti stati. Iz-ložili so nas pred staro, že davno ne več rabljeno jetnišni-co. Mladega komunista in še nekega 301etnega socialnega ^demokrata so zaprli skupaj z menoj v isto celico. Pet dni nisem. mogel ne ležati ne sedeti, i Mlademu komunistu sva morala vsak dan umivati nezacelje-ne rane. Zdravnik je izjavil, da fant ni sposoben za koncentracijski tabor. Dobil jp odgovor, naj gre sedet mesto njega, pa bo fant prost. V ječi so posto-I pali z nami dobro. Stražili na? niso, hvala Bogu, podivjani člani napadalnih oddelkov, ampak stari jetniški pazniki Hrana je bila slaba in nezadostna. Vsak dan pred zajutr-kom smo morali telovaditi n? jetniškem dvorišču, lahko si mislite, vsi ranjeni in sestradani. Imel sem srečo. Že čez nekaj tednov sem bil izpuščen na intervencijo nekega vplivnega prijatelja, ker nisem bil nikak marksist, še manj komunist. Pred odhodom so mi predložili v podpis izjavo, da "so v vsakem pogledu dobro postopali z menoj". TO iN ONO TRAGEDIJA NEMŠKEGA NARODA LASTNO HIŠO VSAKI DRUŽINI Londonski dopisnik pariškega "Excelsiorja" piše o dale-kosežnih sklepih Zveze angleških mest, ki je sklenila nadomestiti sedanje revne četrti z modernimi hišami. Prestolonaslednik je prevzel pokroviteljstvo nad tem gibanjem, ki si je nadelo geslo: "Lastno hišo za vsako družino!" V Londonu južno od Battersea parka, je od lani nastalo novo predmestje Marsden, ki šteje že več tisoč vil. Mali uslužbenci in delavci pogumno podpisujejo za-dolžnice, da bi izplačali v teku 10 do 15 let parcelo in stavbo z mesečnimi obroki. Tako pobijajo obenem brezposelnost. Ta res počasi, a stalno nazaduje na Angleškem. V prvem letošnjem tromesečju so n. pr. zgradili za 34 odstotkov več letal, ladij in lokomotiv, kakor lani v istem času. To je dalo kruha 160,000 brezposelnim in dvignilo produkcijo premogovnikov odi 17 do 19 in pol mil. ton. Tudi kapital se ne boji izgub v industriji. Februarja so izplačale banke različnim , tovarnam samo pet, a marca že nad dvanajst milijonov funtov. Posebne nepričakovane u-spehe beležijo prodajalci avto-jmobilov in umetne svile. Sprehod po londonskem Oxford Streetu zadostuje, da bi prepričal obiskovalca o novem razmahu trgovine. -o- Z ZLATOM ODKUPIJO STAROST V Indiji obstoji ljudska vera, da je odmeril Stvarnik človeku 'samo 60 let življenja. Oni, ki prekoračili to mejo, a hočejo zdravo in srečno živeti naprej, se morajo odkupiti "s te-^o zlata". Kupčljiv starec mora na tehtnico, dočim nalagajo v drugo skledo zlato, ki ga "odtehta". Ves ta denar dobi- vajo reveži, ki potem molijo za dobrotnika in uresničijo njegovo željo. Slični obredi so dokaj redki, koi mnogo stanejo .Zato so se zbrali dne 28. maja v Rao Bagaduru (dežela Andrrt) tisoči beračev, ki so zvedeli, da se hoče "odkupiti" na svoj GO. rojstni dan bogataš Gaftga Radžu, lastnik velike banke. Trgovec z žitom je privlekel na trg svojo tehtnico in novorojenček je zlezel v skledo. Na to so pričeli njegovi uslužbenci prazniti vreče zlatnikov, (kuga Radžu je dokaj rej en in moral je žrtvovati skoro dva milijona dinarjev. Vse to zlato so odnesli berači, ki so glasno priporočali dobrotnika nebe-som. -o- ČEZ SEDEM LET NAJDENA GLAVA Budimpeštanska policija je pred kratkim prejela zanimivo najdbo. Neki delavec je prinesel v papir zavito moško glavo, ki jo je našel v pesku ob Donavi. Natančna preiskava je dognala, da je to glava klobasičarja Koudelke, ki ga je bil decembra 1927 umoril podpolkovnik Lede-rer. Častnik je namreč imel s klobusičarjevo ženo razmerje in je njenega moža ubil, truplo raz-sekal na kose, ga spravil v kov-čege in jih vrgel v reko. Ledererja so zaradi umora obsodili na smrt in ga justifici-rali, zločinska vdova pa dela pokoro za svoj greh v ženski kaznilnici Maria Nostra. Glava u-morjene žrtve je po sodbi izvedencev ležala v vodi sedem let. HOOVER BIL BAJE ZA PREKLIC Del Monte, Cal. — Kakor se je izra«il A. L. Race iz Bostona, ki je imel z bivšim predsednikom Hooverjem večkrat privatne pogovore, je bi i Hoover v zadnjih mesecih svojega službovanja kot predsednik sam za to, da se prekliče prohibicija. Ob neki priliki da je Hoover omenil, da mi je vse dobro znano o izrodkih prohibicije, butlegerstvu in zakotnih točilnicah, in da bi se to moralo čim najprej mogoče odpraviti. Vendar pa ni hotel, da I bi o njegovem mnenju vedelo ' ljudstvo Zed. držav, in je Race ju . naročil, naj njegovih besed ne daje v javnost. -c- NAJVEČJE ORGLE NA SVETU Največjih orgel na svetu nima ne Evropa ne Amerika, marveč Avstralija, in sicer v mestu Sydney. Orgle imajo 140 registrov in do 10.000 piščali. Mogočo je igrati tudi le na posamezne tlele orgel, vendar mora biti vselej najmanj pot igralcev. Mehove goni elektrika. Kadar igrajo na vse orgle, morajo odpreti okna, ker bi drugače popokale šipe, -o- PET UBITIH V NESREČI Waverly, Ia. — Na nekem cestnem križišču, sedem milj daleč od tukaj, sta preteklo nedeljo trčila skupaj dva avtomobila, ki sta vozila v polnem diru. Ubitih je bilo pri tem pet oseb, šest drugih pa nevarno ranjenih. SlR'TF AMER. SLOVENCA! AMERIŠKA BOJNA LADJA OBISKALA KUBO VELETRGOVINA S POHIŠTVOM IN RAZNIM BLAGOM Pri nedavnih tekmah, kdo bo ogledal največ koruznih ster-žev v najkrajšem času, je dobil zmago Ed Kottoiwtz, ki ga kaže slika, ko obdeluje svoj zadnji, petdeseti storž. Tekma se je vršila v Ortonville, Minn. 2107-11 West Cevmak Road, Chicago, 111. MODERNIZIRAJTE VAŠO PEČ! četrtek. 21. septembra 1933 I 1 • '. , . AMERHCANSia SLOVENEC —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; —lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski 1849 WEST 22nd ST., Slovenec CHICAGO, ILL. Pogiedn a bojno ladjo Ze d. držav "Indianapolis", ko je pred dobrim tednom prispela ^dl^ ^avano' glavno mesto Kube. Mornariški tajnik Ewanso n, ki se je vozil z ladjo, pa je