Kniiževnosl. . »Jugoslovan« pise v svoji štcvilki z dne 22. t. m.: »Iz učiteljskih krogov nam izražajo željo, da bi se tudi slovensko učitdjstvo izjavilo za imisd«, izraženo v niajniški deklaraciji. Precejšnja ovira pa je predsednik Slomškove Zveze — poslanec Jakič, ki <je bil izstopil im Jugbslovanskega kluba. Dopis se koinča z besedami: Naj bi tudi nam veljalo besede naoelnika J iiffo-stovanskega kluba, k.i jih je govoril jugoslavanskim akademikom: Vsi se irtioramo str.niti v eno čvrsto ki neprodirno falango, in preko tistih, Jki uskakujejo v drug tabcr in isejejo razdor, je treba cnosiavno tii dalje. — To vsem enakomiistečkn tovarišem in tavarišicaini v preudarek«. — K temu pripo.min'jani'0, da se je slovensko napredno učiteljstvo, združeno v naši Zavezi, je izjavilo za.deklaradijo, in sicer se je to zgodilo dne 10. septeiiiibra t. 1., kar je naše tičtieljstvo sporočilo Jugoslovanskerrm klubu in vs-ej javnosti s svojim zinanim mianifestom. Za skupno dclo v smislu besed načelnika Jugoslovanskega kluba pa se je naša Zaveza i'zrckla že leta 1916., povabivši na skupno dclo vse slovenslke učiteljske oirganizacije. A rav;no'Slo.mškova Zveza je bila tista, ki je naše povabilo na skupno ddo kraikcmalo odklonila. Ta negativln odgovor na inaše povabilo je podpisal poslanee Jaklič, —¦ Napredno slovensiko učitdjstvo je torej že davno storilo svojo stanovsko in naroidno dolžnost.- Ako S!omško.va Zveza tega >noče ali ne more storiti, je to krivda o'nih, k.r imajo .to zvezo v svojih rokah, m onih, !ki jitn svojo 'Organizadjo ) prepuščajo &am.o.v€>ljnemu vladaiju. In ti naj naptavijo rcd v lastni Iiiši, pa bo marsikaj bo>lje in drug.ače! Slovenska Socialna Matica. Slovenska socialistična oinladina, spoznavajoč, da je potrebno za razširjanje in poglobitev socializma predvsem kulturno delo, je ustanovila ,,Slovensko Socialno Matico", r. z. z o. z. v Ljubljani. Izdajala bo socialistično revijo nDemokracija", ki prične izhajati 15. jamiarja 1918. Glavna naloga revije bo, da* razmotriva socialistične probleme, razbistri pojnie o demokraciji in da seznanja v obširnem ,,Pregledu" svoje čitatelje z vsemi važniini pojavi na politiškem, kulturnem, socialnem in gospodarskem polju. Revija pa bo hkratu tudi svobodna tribuna za razgljabljanje vseh vprašanj, ki so danes važna. Socialistična omladina noče posegati v strankarske politiške boje, njen edini namen je kulturno delo, Zato bo izdajala ,,Slovenska Socialna Matica" poleg revije tudi znanstvene knjige. Prvo znanstveno publikacijo izda prve niesce prihodnjega leta. To publikacijo pripravljata dr. Lončar in Abditus. — Revija bo izhajala dvakrat na mesec. Vseletna naročnina znaia 16 kron. — Priglase k zadrugi (deležl po 50 kron) in naročila za revijo sprejema Alojzija Štebijeva, Ljubljana, Kolodvorska ulica 5. JosipRibičič: Razvaline. —Trst. 1917. Na korist goriikim beguncem, založil Zdravko Katnik. Str. 67. — Vse, kar je povzročila vojna strašnega in hudega na materialnem in moralnem imetju našim ubogim ljudein, je očrtal Ribičič z mirno, skoro plaho roko v teh enajsterih črticah, ki je izraženo njih bistvo in jedro v kratki naslovni besedi — razvaline! Kjerkoli dvigne Ribičič zaveso, da ti mOre svobodno zakrožiti oko po zeralji in ljndeh, tamkaj se razgali toliko l^de in groze, da te zaboli in zapeče prav na dnu srca. In se oglasi po osveti hrepeneče vprašanje: Kaj ste napravili iz naše zemlje in iz naših ljudi?! — Ribičič ne pretirava. Zdi se celo, da v njegovein jeziku ni tiste sile, ki bi odgovarjala dejanjskemu položaju: ali mu je spričo veličine strahovitosti oraahnila moč, ali pa namenotna naznačuje le konture, da izza njih | toliko smelejše, drznejše in brezobzirnejše I diha strašna realnost! V tej poplavi razdejanja in umiranja stoji v veličastvu s%rojega trpljenja vedno lepa in ljubezni vredna naša zemlja, a značaji oseb se gibljejo med skrajnostjo ponosne stalnosti in odurnega vla<3ugai*skega uživanja. Ribičič je dal s tem svojema delu globokonotranjo vrednost. ki se iz nje odraža lepota in tajnostna privlačna moč zemlje, a ki žari v plamenih preizkušenj moralnih človeških sil: nikogar ni, ki bi ga ne spoznali takega, kakršnega je ustvaril, preobrazil in usposobil ta silni, veliki čas. Pot vseh drži tja, kamor kaže smer epilog. In vsem tistim, ki ne ostanejo pod razvalinami zunanjega ali pa notranjega sveta, veljajo besede: nNjegovo srce ne bo poznalo llca. ki se ponuja v novo ponižanje; ne bo menjalo kruha s kamenom; njegovi duši bo jokavost tuja; njegovemu koraku šibkost neznana... In če ne bo hotelo vstati solnce: s svojimi rokami ga pribije natančno na poldan: Tu stoj!" — Ribičič je začel s tiho žalostjo potovanje med razvalinami — na koncu mu izpod križa — simbola trpljenja nedolžnikov — vera v moč in krepost naravna pogled naravnost proti solncu: Stoj! — Tako govori, kdor ve, kaj je bolest, in kdor sluti, kaj je svoboda, in kdor hoče, da pridemo do nje ! E. Gangl. »Ženski Svijet«. Mjeseoriiik za ku«lturne, sodalne i politioke interese žena. — Izdaje i uredjuje Zofka Kveder-Deimetnovičeva. — »Ženski Svijet« izlazi evakog prvog u lnjesecu i stoji godišnje 16 kruna; pojedini broj 1 K 50 h. — Rukopisi, narudžbe, reklamacije i novci šalju se na urednicu i vlasnicu lista: Zagreb, Pantvočak 1/b. — Znana stovenska pisatdjica \n urednica nekdanjega tako priljubljenega in po Slovenskem zelo razširjenega Vydrovega mesečnika »D o m a č e g a p r i j a t e 1 j a« Z o f k a Kvedrova je pričda izdajati v Zagrebu srečno zasnoivani list za slovanske žene »Ženski Sviijet« mesečnik, ki obeta biti sodeč po sedaj izišlih številkah pravo zrcalo mišljonja in delovanja slo.va.nske žene, one žene, ki je darovala ravno v sedanji svetovni vojni največ svojega najdražjega zaklada na oltarju dOTnovine — svoje rnože m sv®]e sinove. ¦— List je jako infonmativen v vsakem oziru in kar mu daje posebtio ka".•akteristiko, da stoji ma programu jugoslovanske dekilaracije j;e pač okolnost, da šteje med svoje sotrudnice žene iz vsega slovanskega juga. Tu najdeš sotrudnice iz Hrvatske, Srbije, Dalmiacije, Istre in tudi Slovenke so zastopane. — List je pisan v tako lahko umljivi hrvaščini, da ga priporočamio najtopleje i naši žemski inteligenci, posebno našinn uči.teljicam, da ne bodo zajemale vse svoje duševne hrane edino le iz neimških »Fi*auenzeitu>ng« m »FrauenžiiTinalo.v«. Listu žeIi.iTi'0 boljšo bodočnost, kaikor so jo imeili doisedanji ženski listi, posebno pa slovenski in upam.o, da bomo miogli ob sklepu letnika s po'nosoim reči: »Jugoslovanska žena uredna si tak e g a g 1 a s i 1 a«. Iv. Šega. Nova založba izda za božič tri knjige: Levstikoivega Martina Krpana v veliki obliki s 13 krasnimi risbami v barvah, ki jih je napravil Hinko Smrekar. Knjiga je namcnjena slovemki deci; razumništvo pa do'bi Ivana Cankarja »Rodobe iz sa*nj«, in znane Debevčeve »Vzore in boje«. Naročila sprejema »Nova založba v Ljubljani«, Kongresni trg št. 19. Fran MHčinski: Tolovaj Mataj in druge slovenske pravijice. S 15 risbami Ivana. Vavpotiča. — Vsebina Tolovaj Mataj. Puta in petdinček. Zakleti zaklad. Gospod in sv. Peter. Sojenice in ciigani. Sin jež. Mrtvi ženin.^ Laži. 2ena ni mafala otrok. Trije hlapci. Kačji kralj Babiten. Mačeha in pastorka. Jiirko je iskal strahu. Mu'k. Dva brata. Poldrugi Martin. Zlata hruška. Predica im mrlič. Butalci. Sojenice in kralj. — Ooeno priobčiimo prihodnjič.