induplati conoplan glasilo delovne organizacije induplati jarše LETO XXXIII. JULIJ — AVGUST 1984 Naš dopust Rezko zvenenje budilke. Zaspano pogledaš v deževno, megleno jutro. Sonce je pravkar poslalo prvi snop svetlobe in jo čez griče skopo razsulo po dolini. Jutro — najprej kopalnica — mrzla voda, spolzko milo in groba brisača. Nato obleka — zložena oblačila se samodejno ove-šajo na zaspano in mlahavo telo. Še kavica, čaj, ali samo hladno ne-pogreto mleko, ki se ti odurno zadane ob zobe, hladno pogladi jezik, in se trdo spusti po grlu. Ura priganja. Hitro — kovinski dotik ključev, mrzla kljuka, tlesk vrat in dirka za avtobusom. Poznate to zgodbo? Vsako jutro se ponavlja, skoraj celo leto. Razen — razen — da, poletje, morje! To je seveda čisto nekaj drugega... Na posteljo se prismuklja nekaj zlatega, toplega. Sonce že v zgod- njih jutranjih urah pripeka z neusmiljeno močjo. Skok pokonci? Ne! Zaspano lenobo še nekaj trenutkov crkljaš v postelji, odeto le v lahno platneno rjuho. Nato počasi odpreš najprej levo oko, počakaš trenutek, da se privadi na svetlobo, šele nato desnega. Po mačje počasi, previdno se pretegneš, dvigneš najprej trup, sprostiš še noge in iz vseh pljuč neusmiljeno zazehaš, ne, da bi dal roko pred usta. Stopala ti nato mehko zdrsnejo v copate in lahno oblačilce nežno objame ramena. Čaka te zajtrk. Dišeča bela kava, hrustljavo zapečene žemljice, mehko rumenkasto maslo in sladka marmelada. Želodec se polni počasi in čas ne obstaja. Še skodelica črne kave, da se oči dokončno zbistre in nato — plaža. Poležavanje na vročem soncu, čofotanje v slani modrini, sladoled, pivo, sokovi, na hektolitre mrzle limonade. Kosilo. Počasi z občutkom použiti obrok, brez misli na pospravljanje krožnikov z mize, na pomivanje in likanje. Še malo počitka, pa zopet poležavanje na vročem pesku. Ob koncu dneva še večerni sprehod, še zadnje namakanje nog v vodo in... In nato si že do grla sit lenarjenja, poležavanja in presedanja s stola na stol. Koža, premočno obsijana s soncem je rdeča in razbolela, želodec že napol pokvarjen od »gostilniške« prehrane. Zopet te obide želja po jutranjem bujenju, domači hrani, starih sodelavcih, in ko končno zopet preideš na stari ritem življenja, komaj čakaš, da spet mine leto, ko ... Darja Pleše Turistična sezona 1984? Izgled kopališča v Domžalah in samevajoč »avtocamp« Ježica Seje delavskih svetov Delavski sveti delovne organizacije, TOZD Proizvodnja, TOZD Konfekcija in DSSS so na skupni seji dne 14. 6. 1984 sprejeli sledeče sklepe: 1. potrdi se povečanje cen tkaninam v okviru možnega povečanja, t. j. v povprečju za 12%; 2. potrdi se povečanje cen kon-fekcioniranih proizvodov v povprečju za 14%; 3. k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za preskrbo Občine Domžale se ne pristopi; 4. pri LB-Banki Domžale se za dobo 10 let po 2 % obrestni meri vežejo stanovanjska sredstva v znesku din 7.500,000,00. 5. a) Pooblasti se finančna služba, ki jo zastopa šef finančno-raču-novodskega sektorja oz. namestnik, in direktor DO ter namestnik direktorja, da v okviru razpoložljivih kratkoročnih sredstev posameznih TOZD v sestavi DO, vendar največ do din 50.000.000,00 odobravajo: — kratkoročna posojila med TOZD, — kratkoročna posojila drugim DO, — odkup — eskont menic, — depozite temeljnim bankam, — avanse dobaviteljem, — sprejem menic od kupcev mimo sporazumov. b) zgoraj navedena posojila se dajejo le v izjemnih primerih, za čas največ do 12 mesecev. Obrestna mera se določi z dogovorom, in sicer: — za uporabnike izven DO po stopnji, ki velja za bančno poslovanje, — posojila med TOZD se obrestujejo po stopnji 8 %, — obresti za avanse našim dobaviteljem ne zaračunavamo. c) finančna služba je o odobrenih posojilih dolžna obveščati delavske svete pri obravnavi periodičnih obračunov in zaključnega računa. 6. zakupnina za prikolice v Umagu v znesku din 272.000,00 se krije iz združenih sredstev skupne porabe. 7. sofinancira se izvedba kabelskega priključka za stanovanjsko hišo v Preserjah, Pelechova 36 in 37 v višini 50% od vrednosti del (ki po pogodbi med samoupravno stanovanjsko skupnostjo Domžale in DBS Ljubljana, TOZD Elektro Ljubljana okolica znašajo din 133.898,00) — t.j. din 66.949,00. 8. odobri se prenos zemljišča pare. št. 21 v izmeri 645 m2 iz sredstev skupne porabe na zemljišča za gospodarske namene. V zvezi s pekvalifikacijo navedenega zemljišča se odobrijo sredstva za nastale stroške v višini din 361.878,00. 9. samoupravni sporazum o ugotavljanju pravic za izvoz in uvoz blaga s klirinškega uodročja se sprejme v predloženi obliki. Pred navedenimi sprejetimi sklepi pa so delavski sveti razpravljali tudi o vplivu spremenjenih pogojev gospodarjenja na poslovanje delovne organizacije. V zvezi s tem je bilo podano sledeče poročilo: Pozitivna gibanja, ki smo jim bili priča v zadnjem tromesečju preteklega leta so se nadaljevala tudi v prvih štirih mesecih letošnjega leta. Žal velja zgornja ugotovitev le za finančne rezultate, medtem ko količinska proizvodnja ni sledila s planom predvidenih ciljev in je za njim zaostajala za 8 %. Solidnim finančnim rezultatom je botrovala visoka udeležba izvoza v celotni prodaji, ki je v prvih štirih mesecih dosegla zavidljivih 61 % in tudi omogočila, da je bila s planom predvidena prodaja presežena za 10 °/o. Dobri poslovni rezultati so tako omogočili izplačevanje osebnih dohodkov v višini doseženi ob koncu leta, skupaj z oceno rezultatov za maj pa tudi osnovo za aprilsko in junijsko povečanje osebnih dohodkov skupaj za 20 °/o. Sočasno pa so se občutno povečali tudi skladi ob začasni razporeditvi dohodka ob periodičnem obračunu. Ob spremenjenih pogojih gospodarjenja zaenkrat ne moremo govoriti niti o njih niti o njihovem vplivu na povečanje niti na zmanjšanje obsega proizvodnje, saj iz njih nista razvidna dva osnovna elementa, ki pri nas bistveno vplivata na obseg proizvodnje, in sicer: — izboljšanje preskrbljenosti domačega trga z repromateriali, — devizno pokrivanje domačih dobaviteljev oz. doslednost in dorečenost pri tolmačenju in uveljavljanju deviznega zakona v praksi. S tem je tudi določen uvoz re-promaterialov (barv, kemikalij, rezervnih delov), ki so strateškega pomena in v največji meri vplivajo na fizični obseg proizvodnje oz. povečanje izvoza. Izračun, ki je bil napravljen na osnovi pregleda predlaganih ukrepov za zmanjšanje obveznosti iz dohodka in osebnih dohodkov je pokazal povprečno 3,2 % zmanjšanje obveznosti iz dohodka in 0,7 % povečanje netto osebnih dohodkov, glede na predvideno v planu, medtem ko se učinki sprememb razporeditve in porabe dohodka na ravni DO izničijo. Da je učinek zmanjšanih obveznosti iz dohodka sorazmerno majhen, nam pove podatek, da bi celotno zmanjšanje, če bi ga razporedili na del za osebne dohodke pomenilo le 2 % povečanje le-teh. Projekcija gibanja cen, ki jo je pripravilo Splošno združenje tekstilne industrije Jugoslavije v skladu s sprejeto politiko cen v letu 1984, predvideva povečanje cen naših osnovnih surovin od 33 do 43 " „, medtem ko naj bi se cene naših Dolgo pričakovana gradnja — razširitev trgovine — se je pričela Naša nova sodelavka Alenka Kovačič Alenka Kovačič Po nekaj dneh na novem delovnem mestu človek težko kaj določenega pove o svojih občutkih, ker še ne pozna dobro svojega dela in sodelavcev. Tako je povedala tudi Alenka Kovačič, ki je od 18. 6. 1984 zaposlena v naši delovni organizaciji na delih in nalo- gah »Pravni svetovalec in zastopnik«. Tovarišica Alenka se je po končani gimnaziji vpisala v Višjo upravno šolo v Ljubljani. Njena prva zaposlitev je bila v Kliničnem centru v DSSS, po enem letu pa se je zaposlila v Kadrovski službi skupščine občine Domžale v Sekretariatu za občo upravo. Ob delu je ' študirala naprej pravo, vmes spremenila delovno mesto in je zadnja leta delala v pravni službi ter doštudirala, tako da je sedaj diplomirani pravnik. V prvem tednu dela na novem delovnem mestu si je tov. Alenka ogledala tovarno v Jaršah in obrat konfekcije v Radomljah. Kaj več o svojem počutju in vtisih nam bo povedala kasneje, ko bo bolje spoznala svoje delo, sodelavce in pa probleme, ki nastajajo v taki delovni organizaciji, kot je naša. Zaželimo ji veliko uspeha pri njenem nadaljnjem delu! Duša Iz TOZD Konfekcija izdelkov povečale do 12 % pri tkaninah in do 14% pri konfekcioni-ranih proizvodih. Ocenjujemo, da bi moralo biti povečanje cen naših izdelkov glede na cene surovin vsaj 20 do 24% in za razliko med temi in dopustnimi odstotki iz projekcije, lahko pričakujemo izpad dohodka na račun hitrejše rasti cen repromateriala od rasti cen gotovih proizvodov. Glede višjih obrestnih mer predvidevamo, da ne bodo imele večjega vpliva na poslovanje naše DO, saj tudi do sedaj nismo najemali večjih kreditov, razen kratkoročnih za obratna sredstva in tako obnašanje predvidevamo tudi v bodoče. Na podlagi tega predvidevamo, da se tudi delež obresti v dohodku ne bo bistveno povečal. Glede na dejstvo, da je OZD do-sedaj v glavnem pravočasno poravnavala dospele obveznosti, menimo, da' tudi uporabe Zakona o začasni prepovedi uporabe družbenih sredstev za izplačevanje OD ne bi smele povzročiti večjih motenj pri izplačilu OD in sprememb v likvidnostnem planu poslovanja. Na področje investicij pa naj bi v bodoče precej rigorozno posegel Zakon o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev. Praksa investiranja v DO v zadnjih nekaj letih kaže na to, da že z doslednim pokrivanjem fiksnih in garantiranih ter drugih obveznosti, ostane za investicije kljub sorazmerno ugodnim poslovnim rezultatom bore malo sredstev glede na skoraj 95 11 „ stopnjo odpisanosti osnovnih sredstev. Vpliv zakona bo kvečjemu v tem, da bodo občasno že tako nizka sredstva v ta namen blokirana, vendar to ne bo prekinilo nedokončanih oz. večjih investicij, ker jih praktično ni in gre v naj večji meri le za investicijsko vzdrževanje. Iz pregleda spremenjenih pogojev gospodarjenja lahko zaključimo, da ne bodo imeli večjega vpliva na poslovanje DO, saj je njihov osnovni namen povečati finančno disciplino in interes za akumuliranje oz. zagotavljanje v prvi vrsti trajnih obratnih sredstev in razbremenitev gospodarstva, ker pa vidimo, da skoraj ne bo omembe vrednih učinkov. Glede prvega pa velja ugotovitev, da smo se kot panoga, še posebno pa kot delovna organizacija, že dosedaj obnašali skrajno stabilizacijsko na vseh področjih in bo potrebno le tako nadaljevati v prihodnje. Tudi ob teh ukrepih torej ostane kot doslej na nas samih, da v prvi vrsti izboljšamo kvaliteto proizvodov in organizacijo dela in da razpoložljive vire čimbolj uspešno izkoristimo. V eni od prejšnjih številk Kono-plana smo pisali o nujnosti nabave ročnih viličarjev na električni (akumulatorski) pogon. Ti viličarji naj bi se uporabljali pri premikanju, dviganju in transportiranju bal in gotovih izdelkov v oddelkih konfekcije in težke konfekcije v Radomljah. Na ta način bi bilo delo k rojil j in delavk, katere »imajo opravka« s težkimi balami ali težkimi gotovimi izdelki bistveno olajšano. Pred dobrim mesecem so ti zelo pričakovani viličarji tudi prispeli v naše obrate. Proizvajalec je ELKOM Primat — tovarna kovinske opreme Maribor in žal moram omeniti, da smo bili takoj razočarani, ker so izredno površno oz. pomanjkljivo izdelani in smo morali klicati serviserja, da je določene stvari popravil, vendar kljub temu dodatnemu popravilu delovanje Ie-teh ni brezhibno. Upamo, da bo tudi to sčasoma urejeno in da nam okvare na viličarjih ne bodo delale težav, saj poteka delo, opravljeno z njimi, mnogo lažje in predvsem hitreje. Z viličarji lahko upravljajo le osebe, katere imajo opravljen izpit za voznike viličarja. Tečaj in potem preizkus znanja za voznike viličarja bo organiziran v naši DO in se ga bodo udeležili vsi tisti delavci, katerih sedanji način dela to zahteva. Gordana Gardaševič Mt-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-k-kf * ★ ★ ★ * * * * * ★ * ★ ★ * ★ * * ★ 22. JULIJ — DAN VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA ČESTITAMO ZA PRAZNIK ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ ¥ Uredniški odbor * ¥ ¥ fr************************************************** Uravnilovka - da ali ne? Z besedo uravnilovka se že nekaj let dokaj pogosto srečujemo,, zadnje čase pa je postala skoraj stalen gost sredstev javnega obveščanja, sestankov družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, pa tudi tema pogovorov in debat. Kljub taki pogostosti pa veliko ljudi še vedno ne ve, kaj se pravzaprav za tem pojmom skriva, pri čemer tudi naša delovna organizacija ni izjema. Ker gre pri tem za enega od najbolj pomembnih in občutljivih posegov v odnose združevanja dela in sredstev delavcev v združenem delu je potrebno, da o tem nekaj več napišemo tudi z vidika stanja v naši delovni organizaciji. Kaj pravzaprav razumemo pod izrazom uravnilovka? Če pogledamo v slovar tujk vidimo, da je beseda uravnilovka ruskega izvora in pomeni izravnavo oziroma izenačenje. Pri nas se je beseda udomačila predvsem na področju nagrajevanja oziroma osebnih dohodkov in pomeni težnjo ali pa tudi proces k izravnavi oziroma izenačenju osebnih dohodkov ali razmerja med najenostavnejšimi in najbolj zahtevnimi delovnimi nalogami. V končni fazi naj bi tako razlike postale vse manjše oziroma naj bi se razmerje med najenostavnejšimi oziroma najbolj zahtevnimi nalogami čimbolj približalo razmerju 1:1. Razmerje je odvisno od več dejavnikov Razmerje, ki naj bi ga uravnilovka spravila na čim nižjo raven, je odvisno od več dejavnikov. V prvi vrsti so to družbenoekonomski odnosi oziroma njim odgovarjajoči družbenoekonomski sistem. Zelo pomemben dejavnik je tudi dosežena stopnja ekonomske razvitosti oziroma blagostanja neke družbe v širšem pomenu besede, ki bi jo lahko merili z narodnim dohodkom na prebivalca. Poleg tega je še cela vrsta dejavnikov socialne, psihološke in druge narave, ki v medsebojni povezavi s prvima dvema določajo splošno družbeno sprejeto največje razmerje med najenostavnejšimi in najbolj zahtevnimi deli in nalogami. Zanimivo je dejstvo, da največja razmerja dosegajo prav v socialističnih državah s centralno-plansko vodenim gospodarstvom, kjer se kot največji problem javlja vprašanje motiviranosti ljudi za delo. Odnos do uravnilovke pri nas Do uravnilovke smo v naši družbi v skoraj vseh družbenih dokumentih zavzeli negativno stališče, saj se s tem, kot je rečeno v komentarjih, zmanjšuje motiviranost ljudi za boljše delo. V samoupravnih socialističnih družbenoekonomskih odnosih pa taka politika vzdrži le v primeru, ko ima tudi delavec na najenostavnejših delih, ki so najnižje ovrednotena, še vedno zagotovljeno normalno socialno varnost in s tem vsaj minimalen osebni in splošni standard. Močan padec realnih osebnih dohodkov v zadnjih nekaj letih pa je, ob omejenih sredstvih za osebne dohodke, prisilil marsikatero OZD v zmanjševanje razmerja, če je hotela ohraniti minimalno socialno varnost najnižje ocenjenih delavcev. Tako smo nehote in v nuji pristopili k uravnilovki, čeprav smo ji v deklaracijah in sprejetih dokumentih nasprotovali. Kako daleč smo z uravnilovko prišli v Induplati? Na to vprašanje bomo najlažje odgovorili s pregledom gibanja razmerja med najenostavnejšimi in najbolj zahtevnimi delovnimi nalogami od leta 1976 naprej, ko smo to področje uredili v naših samoupravnih aktih: Leto Razmerje 1976 1 : 4,20 1977 1 : 4,20 1978 1 : 4,20 1979 1 : 3,76 1980 1 : 3,56 1981 1 : 3,35 1982 1 : 3,00 1983 1 : 2,97 1984 1 : 3,01 Iz pregleda je razvidno, da smo v devetih letih zmanjšali razmerje od 1 : 4,20 na 1 : 3,01. Za ilustracijo povejmo, da imamo v Pravilniku o osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in SP v TOZD in DSSS sprejetem leta 1977 v 6. členu še vedno definirano razmerje med najenostavnejšimi in najbolj zahtevnimi delovnimi nalogami in opravili 1 : 4,19. Osnoven razlog za tako drastično znižanje razmerja v devetih letih je predvsem skrb, da delavci z najnižjimi osebnimi dohodki ne bi postali socialno ogrožena kategorija. Glede na položaj tekstila v primarni delitvi družbenega proizvoda in glede na dejstvo, da smo se kljub relativno slabim poslovnim rezultatom in s tem tudi osebnimi dohodki striktno držali družbenih usmeritev pri razporejanju sredstev za osebne dohodke, je bila to edino možna pot, da smo ob nizkih razpoložljivih sredstvih za osebne dohodke še uspeli obdržati primerno raven minimalnih osebnih dohodkov. To gibanje k uravnilovki je seveda neizbežno povzročilo, da smo pri osebnih dohodkih za najbolj zahtevna dela in opravila v primerjavi z drugimi OZD precej zaostali. Najnižje razmerje Da bi dobili popolnejšo predstavo, kaj pomeni trenutno razmerje 1 : 3,01, smo se pozanimali, kakšna razmerja med najenostavnejšimi in najbolj zahtevnimi nalogami imajo določena v ustreznih samoupravnih aktih v nekaterih večjih delovnih organizacijah v domžalski in kamniški občini. Rezultati so sledeči: Delovna organizacija Razmerje Helios Domžale 1 : 5,20 Stol Kamnik 1 : 4,82 Papirnica Količevo 1 : 4,12 Tosama Domžale 1 : 4,00 Slovenijales Radomlje 1 : 3,75 Trak Mengeš 1 : 3,50 Svilanit Kamnik 1 : 3,40 Univerzale Domžale 1 : 3,35 Induplati Jarše 1 : 3,01 Kot je razvidno iz prikazanega, je v Induplati od devetih prikazanih delovnih organizacij razmerje najnižje. Komentar k temu skorajda ni potreben. Epilog Kaj lahko zaključimo iz zgoraj povedanega in prikazanega? Predvsem to, da uravnilovka kot drugod tudi v naši delovni organizaciji ni primerna oblika politike delitve sredstev za osebne dohodke, saj že začasni premiki v to smer povzročajo neravnotežja, ki jih je slej ko prej potrebno popraviti. Kljub razmerju, ki je najnižje od prikazanih v večjih delovnih organizacijah domžalsko-kamniškega področja, je s strani nekaterih sindikalnih delavcev pa tudi ostalih še vedno čutiti močne težnje k uravnilovki. Kako naj take težnje uskladimo z ugotovitvami, da bo potrebno ob nekoliko boljših materialnih pogojih spet doseči razmerje, določeno v samoupravnih aktih, ki je bilo z učinki uravnilovke porušeno in ki sovpada z razmerji v drugih delovnih organizacijah? Mogoče je temu kriva preslaba povezanost osnovnih organizacij sindikata z občinskim sindikalnim svetom. Kako naj si sicer razlagamo težnje k še večji uravnilovki na eni strani, istočasno pa v Informacijah, glasilu občinskega sindikalnega sveta beremo, da v delovni organizaciji Kmetijska kooperacija ob močni uravnilovki tudi po dveh zaporednih razpisih niso dobili novega direktorja. Ali pa je spet prevladala naša razvada, da veliko dogovorjenega ostane le pri besedah? Naj bo kakorkoli že, dejstvo je, da bo na tem področju potrebno še marsikaj storiti in to s trezno presojo, saj vedno ne velja zavreči vse staro kot nepravilno ali neustrezno. V maju letos smo z referendumi nekatere stvari že uredili. Glede na boljše pogoje pri razporejanju sredstev za osebne dohodke kot v prejšnjih letih, bo potrebno v tej smeri razmišljati tudi v prihodnje. Franc Velepec Domžalsko društvo Diati v kranjskih tovarnah IDI in Iskra-Telematika V sredo, 2C. 6. 1984, smo člani DIATI Domžale obiskali kranjsko tekstilno tovarno IBI Kranj in tovarno telekomunikacijskih naprav ISKRA-TELEMATIKA. Najprej smo se ustavili v IBI, kjer smo se zadržali kar polovico dopoldneva. IBI je tovarna žakardnih tkanin in to predvsem žakardnih tkanin za prevleke posteljnih vložkov, pregrinjal in zaves. So naša največja tovrstna tovarna, sami pa trdijo, da so celo na svetu največja. Tovarna šteje 530 zaposlenih, od tega je ca. 60 % žensk. Kadrovska struktura je zelo dobra, saj jih ima 11 visoko strokovno izobrazbo (dva od teh delata magisterij na ljubljanski FNT — tekstilni oddelek — magistrska naloga je raziskovalno delo na škrobljenju osnov!), nadalje 17 z višjo strokovno izobrazbo in 57 s srednjo izobrazbo. Večina teh ljudi je študirala potem, ko so se že redno zaposlili in to predvsem po reorganizaciji proizvodnega procesa, ko se je število zaposlenih moralo zmanjšati, odpuščali pa delavcev niso (samo naravno zmanjševanje — upokojitve in pa prekvalifikacije). Tako je IBI še leta 1955 imela preko 700 zaposlenih in je »premogla« le enega tehnika. Z načrtnim izobraževanjem so začeli leta f970. Razpisali so smeri šolanja za posamezna delovna mesta dn poslali ljudi v šole. Mojstrski kader si vzgajajo sami — iz osnovne šole dalje. Proizvodni proces v IBI je »tekoč« — prehaja iz faze na fazo, brez vmesnih medfaznih skladišč. Ciklus proizvodnje se pričenja pri pripravi predenja in tekoče prehaja na mikanjc — raztezanje — predenje, snovanje, barvanje osnov, tkanje, oplemenitenje, adjustira-nje in skladiščenje. Transportnih delavcev ni Vsak predhodni delavec preda svoj izdelek naslednjemu. Prav tako nimajo, zaradi čistoče ki vlada, posebnih čistilnih ekip. Vsak obrat ima le eno čistilko, ki pa niti nima veliko dela. Vsak zaposleni pospravi svoje delovno mesto. Za odlaganje odpadkov imajo pri strojih vsak svojo PVC vrečko, kamor odlagajo smeti (mimogrede — v tkalnici so tla asfaltna, kot pri nas!)-Strojni park je pretežno star, kot povsod v slovenski tekstilni industriji. Sorazmerno novi so stroji za pripravo predenja HERGERT, češki OE-predilniki in MONFORTS sušilno razpenjalni stroji. Tkalski stroji so vsi firme PRESI-DENT z prigrajenim žakardom in unifili:. Mimogrede, to delajo oz. sestavljajo sami in tudi razne strojne dele izdelujejo sami. Za vzdrževanje celotnega strojnega parka imajo 36 ljudi. Vzdrževanje je preventivno. To pomeni, da za vsak stroj obstoja plan, koliko ur sme obratovati. Po preteku planiranih ur stroj ustavijo, razdro in pregle- dajo vse dele. Obrabljene strojne dele pregleda komisija, ki odloči, če se lahko popravijo oz. nabavijo novi, vkolikor jih ne morejo narediti sami. Inovacije so v njihovi tovarni sorazmerno pogoste, vendar nagrajujejo samo pomembnejše. Vse ideje oz. predlogi se najprej preizkusijo najmanj leto dni v proizvodnji, šele nato poda inovacijska komisija predlog za denarno nadomestilo. Izplačila denarnih nadomestil se vršijo po pravilniku o inovacijah. Mogoče še nekaj splošnih podatkov. Večino svoje proizvodnje IBI izvozi na konvertibilna tržišča, kar je pogojeno z dobro kvaliteto. Dosegajo 99 % I. kvalitete. Zaslužek zaposlenih pa je do 60 % odvisen od kvalitete izdelkov. Doseganje norme se giblje 105—112%, ostala stimulacija pa gre na račun kvalitete. Količina ne daje stimulacije. Za zaposlene imajo na razpolago svojega zdravnika in zobozdravnika, ki delata v prostorih tovarne izmenično dopoldne in popoldne. K zdravniku je možno iti le izven delovnega časa. Participacije ne plačujejo. Organiziran imajo topel obrok malice in to — običajne in dietne. Vsak obrat ima svojo »gostinsko sobo«, kamor dostavijo malice. Za počitnikovanje imajo na razpolago stanovanja na morju in v hribih. Poleg tovarne je vrtec s 130 mesti. Delavci IBI imajo sicer prednost pri sprejemu otrok v vrtec, ne pa popusta na ceno, ki jo določa VVZ. Disciplina v tovarni je »železna«. Na delo je potrebno priti 5 minut pred začetkom delovnega časa, z dela pa lahko gredo 5 minut po končanem delu! To je bilo nekaj zapisov o tovarni IBI. Sledil je ogled DO ISKRA-TELEMATIKA. V sklopu te DO sta dve temeljni delovni organizaciji, ki zaposlujeta preko 4.000 ljudi. V enem od TOZD izdelujejo telefonske aparate za »široko potrošnjo«, v drugem pa telefonske centrale. Delovni pogoji tu zaposlenih delavcev se bistveno razlikujejo od delovnih pogojev v tekstilni industriji. Tu ni ropota, prahu, vročine itd. — je pa to veliko-serijska proizvodnja, z delom ob tekočem traku, vedno isti monotoni gibi. Ko smo se pozanimali glede inovacij, so nam razložili, da jih nekaj imajo, da pa vsako idejo strokovno najprej oceni inovacijska komisija. Če je ocena pozitivna, komisija poda predlog za izplačilo akontacije denarnega nadomestila, ki je pravzaprav simbolična. V kolikor se ideja v praksi obnese in prinaša prihranek oz. dohodek, dobi avtor denarno nadomestilo v % od prihranka, kar je določeno s pravilnikom o inovacijah. Karolina Puhan Obnavljanje strojev v tkalnici Zastarelost in iztrošenost strojnega parka v tkalnici kliče po zamenjavi. Ker so za večino modernih strojev potrebne devize, zaenkrat to še nismo v stanju izvesti. Zato smo se odločili, da del teh starih strojev obnovimo. Asortiman in vrste tkanin katere tkemo na teh strojih govorijo o smotrnosti obnove, saj sodobne statve kljub moderni tehnologiji niso sposobne tkati take gostote po votku. Kvaliteta obnovljenih strojev se je pokazala že pri 20 predhodno obnovljenih strojih v ATR tkalnici, ki sedaj obratujejo že četrto leto. Obnovitvena dela opravlja tovarna tekstilnih strojev iz Zagreba, ki je tudi proizvajalec teh strojev. Pri obnovitvi ostane od starega stroja samo skelet, vsi ostali deli so novi. Tako na stroje vnesejo vse izboljšave in novitete, ki so v teh letih prišle na dan. Med te spadajo: zunanje škarje, ojačana sklopka, osnovni regulator, blagovni regulator. Dodatno po dogovoru bodo priredili čolničkove skrinjice za kratke čolničke (dosedaj dolžine 470 m m) dolžine 430 m/m. Istočasno kot obnova strojev poteka tudi obnova tistega dela tkalnice, kjer so montirani ti stroji. Zamenjal se bo tlak in prebelile stene, obenem pa se ureja tudi parna in vodna napeljava. Še zme- raj pa bo ostalo odprto vprašanje klime v tkalnici in celotna tkalnica pod eno streho. Zato, če že razmišljamo o modernih strojih, moramo vedeti, da moderne tkalnice ni brez urejene klime, ta pa zahteva en prostor. S tem bi odpadla marsikatera težava, kvaliteta in količina bi bili boljši, navsezadnje pa moramo upoštevati tudi počutje ljudi. Izpad proizvodnje zaradi obnovitve bomo poskušali nadomestiti s tretjo izmeno takoj po zagonu, če bodo za to dani pogoji (dovolj preje, ljudi). Janez Kotnik Zastareli stroji iz tkalnice »čakajo« na obnovo Gasilci so tekmovali Tako kot vsako leto ie bilo tudi letos organizirano tekmovanje gasilskih desetin v občini Domžale. Tekmovanja so se udeležile tudi štiri desetine gasilcev iz naše delovne organizacije. Tekmovalne ekipe so bile razvrščene po starosti. Veterani so tekmovali v tekmovalni panogi »odvzem vode iz hidranta in v raznoterostih, ekipa civilne zaščite je tekmovala v »tro-delnem napadu in raznoterostih«, ekipe A in B pa so tekmovale v »trodelnem napadu in štafeti«. Tekmovanje samo je bilo razdeljeno na dva tekmovalna dneva, zaradi velikega števila prijavljenih tekmovalnih ekip. Že v prvem tekmovalnem dnevu se je izkazalo, da so naše ekipe solidno pripravljene. Ekipa »veteranov« je zasedla — prvo mesto v svoji skupini in pokal, ekipa »civilne zaščite« pa odlično drugo mesto med industrijskimi enotami v občini Domžale. Pohvaliti posameznika bi bilo zelo težko, ker so vsi skupaj delovali kot en sam mož. Drugi tekmovalni dan je bil poln presenečenj. Boljšim tekmovalcem je obrnila sreča svoj hrbet, tako da so favoriti potegnili krajši konec. Med temi tek- movalci so bili tudi fantje naše A in B ekipe. V končni razvrstitvi so zasedli sledeča mesta: ekipa »A« sedmo mesto in ekipa »B« peto mesto. Fantje so se trudili, da bi dosegli čim boljšo uvrstitev, toda vsi ne morejo biti prvi in tudi zadnji ne. Smoter gasilskih tekmovanj je gojiti duh humanosti in enotnosti v svojih vrstah. Vse te vrline pa gasilci vsakodnevno izkazujejo na svojih delovnih akcijah gašenja in reševanja imovine posameznikov in družbe v celoti. J. Lavš Predstavljamo vam Lidijo Lidija Petaci je prišla v INDUPLATI Jarše leta 1973, torej pred enajstimi leti. Poleg tega da je gospodinja, mati in žena, s stoterimi skrbmi, ki jih družinsko življenje prinese sleherni ženi, je bila ves čas tudi dokaj aktivna v naši delovni organizaciji. Pogovarjali sva se v vzorčni delavnici pri tov. Pislaku ob ropotu šivalnih strojev in ropotu predilnih strojev iz pritličja predilnice. Povedati moram, da je Lidija v letošnjem letu dobila priznanje, in sicer srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije, za svoje marljivo delo pri sindikatu. Lidija pa nam je o sebi in svojem delu povedala sledeče: V INDUPLATI sem prišla pred enajstimi leti v razvojni oddelek na delovno mesto referent za študij dela. Kot »normirka« sem delala skoraj osem let, nato sem leta 1981 prišla na delovno mesto tehnolog III. v razvoju, dve leti kasneje pa na delovno mesto tehnolog II. v razvoju. Ves čas sem bila tudi aktivna v družbenopolitičnih organizacijah. Član ZK sem od leta 1973, bila sem član DS DSSS, predsednik disciplinske komisije, tajnik KOOS (1979—1983), delegat SIS za zaposlovanje itd. Sem član kadrovske komisije pri občinskem sindikalnem svetu — drugi mandat in pa aktivna pri Klubu samoupravljalcev. V »naši« tovarni se počutim dobro, s sodelavci se razumem, rada delam, tako na delovnem mestu, kakor tudi v DPO, seveda če le ni preveč sestankov. Zaenkrat sem še kar zadovoljna, saj lahko uskladim delo v delavnici in delo izven nje, torej na sestankih. Za vsakega delavca je važno, da najprej naredi svoje delo, potem pa gre na sestanek, vendar je to težje pri strojih v obratih. Naša družbena ureditev zahteva tudi sodelovanje v DPO, kar pa nekateri odklanjajo, drugi pa sodelujemo več ali manj uspešno; je pa tudi tako, da vsak človek ni za vse. Eden je dober delavec (pre-dilec-tkalec, barvar itd.), drugi za pisalnim ali računskim strojem v pisarni, tretji je dober govornik, tako da se potem vse to delo porazdeli. Biti pa moramo vsi, kajti drug brez drugega v taki tovarni, kot je naša, ne moremo biti. Tudi tisti mlajši, ki so komaj dobro prišli v našo delovno organizacijo, se bodo več ali manj vsega tega naučili in čez nekaj časa nas bodo zamenjali. To je vedno tako bilo in bo tudi v bodoče. Duša Tov. Miroslav Birk, predsednik občinskega sindikalnega sveta (prvi z leve), skupaj z nagrajenci, med katerimi je tudi naša sodelavka Lidija Petaci (prva z leve) Dve pomembni novosti v novem sistemu pokojninskega in invalidskega zavarovanja Do 15. junija letos je potekala javna razprava o dveh osnutkih in sicer: — O družbenem dogovoru o ukrepih in aktivnostih za zmanjševa-zdravju škodljivih delovnih razmer za dela in naloge, kjer je povečana zavarovalna doba že priznana in — o družbenem dogovoru o usklajevanju pokojnin. Omenjena družbena dogovora konkretizirata novosti, ki jih prinaša novi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pomembni sta dve novosti, in sicer prva zadeva usklajevanje pokojnin z gibanjem povprečnih nominalnih. osebnih dohodkov. Pokojnine naj bi usklajevali dvakrat in sicer med letom in na začetku naslednjega koledarskega leta. Z usklajevanjem med letom naj bi dosegli 90 % povprečne rasti nominalnih osebnih dohodkov. Tak na- čin usklajevanja seveda pomeni večjo gmotno in socialno varnost upokojencev. Da se ne bi položaj upokojenca bistveno poslabšal v primerjavi s tistim, ki ga je imel kot delavec v združenem delu, je predvideno usklajevanje pokojnin glede na rast družbene produktivnosti dela. Posebej zanimiva je novost, po kateri naj bi usklajevali tudi pokojnine, odmerjene v različnih obdobjih. To je pomembno za tiste upokojence, ki so svoj čas delali v panogah, v katerih so zelo nihali osebni dohodki. Druga novost se kaže v zahtevi po doslednejšem uveljavljanju ukrepov za zdravo in varno delo. Vse aktivnosti v OZD morajo potekati tako, da se zagotovi takšno varstvo delavcev na najtežjih in zdravju škodljivih delih, da ne bi bilo potrebno uvajati benificirane delovne dobe. V ta namen so potrebni predvsem tile ukrepi: — uvajanje varnejših in zdravih delovnih, tehnoloških in drugih postopkov, opreme in sredstev za osebno varstvo delavcev; — skrajševanje delovnega časa; — začasno ali trajno razporejanje delavcev (rotacija); — zdravstveno in varnostno usposabljanje; — načrtna zdravstvena rekreacija delavcev; — dosledna uporaba opreme za osebno varstvo delavcev. Torej bi benifioirano dobo uporabili le v skrajnih primerih, ko z nobenim drugim ukrepom ni mogoče zavarovati delavčevega zdravja. V sindikatu moramo zlasti izhajati iz dejstva, da ima delavec pravico do takšnih delovnih razmer, ki mu zagotavljajo telesno in moralno integriteto ter varčnost. (Informacije, povzetek) Drugi o nas Ko boste brali ta članek, bo poletna sezona že na vrhuncu, vendar menim, da je vseeno umestno, da nekaj napišemo o prispevku pod naslovom »Od klina do platnene hišice«, ki je bil objavljen v reviji Teleks dva meseca pred pričetkom sezone. V njem avtor daje praktične nasvete glede kampiranja in izbire opreme za kampiranje. V odstavku z naslovom »Kako do strehe nad glavo?« je na nekaj mestih omenjena tudi naša delovna organizacija, zato vam tisti del v celoti predstavljamo: In že je tu prva in največja težava. Kako do strehe nad glavo? (V mislih imamo seveda platneno streho. Redke izjeme, ki imajo dovolj denarja, pa tudi zvez, da bodo lahko prišli do počitniške prikolice, teh nasvetov tako ali tako ne potrebujejo.) Zal v našem primeru ne gre za to, da bi se težko odločili za najprimernejši šotor, temveč za to, da je ponudba sila skromna. Naš največji in tudi najkvalitetnejši izdelovalec šotorov, Induplati iz Jarš, domala vse šotore pošilja v izvoz. Na vprašanje, ali res ne bi mogli povečati proizvodnje, saj gredo šotori iz Jarš tudi doma za med, že nekaj let poslušamo isto razlago: večina platna je uvoženega in da pridemo do deviz, moramo šotore izvažati. Ko smo za vas obiskovali slovenske trgovine, da bi vam ponudili te informacije, smo le v redkih trgovinah videli šotore Induplati. In še tam so nam trgovci skoraj brez izjeme dejali, da nimajo obljubljenih novih pošiljk, že zdaj pa je povpraševanje veliko večje od ponudbe, zato bo šotorov iz Induplati verjetno povsod kmalu zmanjkalo. Bolj za orientacijo kot za to, da bi vam svetovali nakup nečesa, česar ni, povejmo da stane šotor Lovran (je za štiri ljudi, ima eno spalnico in ni ravno primer zelo udobnega šotora za štiričlansko družino) 31.670,00 dinarjev. Morda boste ta šotor z nekaj sreče kje le dobili, treba bo pa veliko povpraševanja in tekanja po trgovinah. Na srečo imamo poleg Induplati še nekaj domačih proizvajalcev. Na srečo zato, da vsaj pridemo do šotorov, vendar se po kvaliteti žal ne morejo meriti s slovenskim proizvajalcem. V članku smo deležni nekaj hvale in nekaj graje. Hvala gre na račun kvalitete, grajajo nas pa zaradi slabe založenosti trga z našimi šotori. Ker praktično vse šotore prodamo v naših trgovinah v Jaršah, Beogradu in Sarajevu, je razumljivo, da jih drugod ni, vendar vsi kupci, ki naročijo šotore v naših prodajalnah, le-te praviloma tudi dobijo. Zaradi velikih izvoznih obvez vedno ostane premalo časa za izdelavo šotorov za domači trg. Če pa jo zraven zagode še pomanjkanje Al cevi za ogrodje, je zakasnitev tukaj. Glede prodaje za med, ki jo avtor v svojem članku omenja, bi lahko rekli naslednje: — če je z medom mišljena dobra cena, potem to ni res, čeprav je za kupca najbrž vsaka cena previsoka. Cene šotorov so v primerjavi s stroški prenizke in šotore zato praktično izdelujemo le zaradi ohranjanja firme in doseženega renomeja na področju turistične opreme na domačem trgu. — če pa je z medom mišljeno ogromno povpraševanje, moramo dodati, da tudi to ni povsem za- nesljivo. Tudi letos smo, oziroma bomo, naredili nekaj sto šotorov za domači trg. Ogromno povpraševanje, ki ga omenja avtor članka, pa ni mogoče natančno opredeliti in izmeriti. Lahko da je to nekaj tisoč, ali pa gre kvečjemu za sto ali dvesto kupcev. Ker je to število relativno nezanesljivo, pa še za te potencialne kupce je vprašljivo, če bi se odločili za naš izdelek, si ne moremo privoščiti, da bi čez zimo, ob negotovi situaciji pri cenah, naredili na primer nekaj tisoč šotorov, v zaloge vezali obratna sredstva in nato iskali kupca. Franc Velepec Natečaj za izvirno slovensko sodobno povest ali roman Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in Prešernova družba sta sprejela sklep o ustanovitvi posebne nagrade, s katero želita trajno pospeševati in podpirati sodobno leposlovno ustvarjalnost, ki bo v duhu najboljših slovenskih literarnih izročil tudi v prihodnje izpovedovala najširšemu krogu bralcev umetniške in človeške vrednote, zaradi katerih je vredno živeti in ustvarjati. V ta namen ustanovitelja razpisujeta NATEČAJ za izvirno slovensko sodobno povest ali roman. 1. V letu 1984 je znesek nagrade 120.000,00 dinarjev. 2. Žirija bo pri odločitvi o podelitvi nagrade upoštevala naslednje kriterije: a) umetniško kvaliteto in moralno-etično moč literarne izpovedi povesti ali romana, b) aktualnost vsebinske problematike v današnjem prostoru in času — s tem, da ima prednost umetniška pripoved, ki zaživi z delom in ustvarjalnostjo naših ljudi, c) široko komunikativnost besedila. Poleg navedenih kriterijev bo žirija upoštevala še naslednje: — če bo Prešernovi družbi mimo natečaja — v razpisnem obdobju — predloženo bolj kvalitetno delo, ki bo ustrezalo pogojem natečaja, lahko žirija podeli nagrado tej povesti ali romanu, — nagrajeno delo naj bi obsegalo od 12 do 16 avtorskih pol, — nagrajeno je lahko le eno od prispelih predloženih del; če do razpisnega roka na natečaj ne bo prispelo nobeno dovolj kvalitetno delo in v istem obdobju tudi Prešernovi družbi tako delo ne bo predloženo — nagrada za letos ne bo podeljena, — pred objavo izida natečaja udeleženec-avtor ne sme istega dela predložiti v natis drugi založniški organizaciji, Prešernova družba pa si pridržuje pravice odkupiti poleg nagrajenega dela še tri nenagrajene rokopise za svoj knjižni program. 3. Kandidati za nagrado morajo predložiti tiskopis povesti ali romana v treh - enakih'izvodih do 15. septembra 1984 na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana. V spremnem dopisu morajo udeleženci navesti, da želijo s svojim delom sodelovati v natečaju. 4. Nagrado bosta ustanovitelja podelila v prvih dneh decembra 1984. 5. O podelitvi nagrade bo samostojno odločala petčlanska strokovna žirija v sestavi: predsednik Vladimir Kavčič, člani Ivan Potrč, dr. Helga Glu-šič, Miran Hladnik, Dušan Gačnik. ZAHVALA Nagrada za diplomsko delo Ob izgubi mojega dragega brata JANEZA SRŠENA se zahvaljujem vsem sodelavkam za izraze sožalja, denarno pomoč namesto cvetja in spremstvo na njegovi zadnji poti. sestra Majda Vrhovnik Od marca 1984 je za dobo enega leta kot pripravnik zaposlena v kemičnem laboratoriju LIDIJA ČEPON, dipl. ing. kemije. Lidija je bila naša štipendistka od 1. septembra 1981, ko se je vpisala v tretji letnik fakultete. Pogovarjali sva se v kemičnem laboratoriju, kjer se je po začetnih težavah, ki jih ima skoraj vsak, ko pride v novo okolje, že vživela. Lidija je zelo prijetna sogovornica in na nevsiljiv način govori o svojem študiju, delu v laboratoriju, hobiju in o sodelavcih, s katerimi se dobro razume. Pohvalila je posebno ožje sodelavce, kateri so ji v prvih dneh, ko je prišla k nam, veliko pomagali. Povedala je, da je teorija eno, praksa pa drugo in verjetno marsikdo še ve, kako so prvi dnevi na novem delovnem mestu težki, oz. bi bili še težji, če ne bi bilo dobrih sodelavcev. Lidija je po osnovni šoli hodila v gimnazijo v Kamnik, nato se je vpisala na Univerzo Edvarda Kardelja v Ljubljani, Fakulteto za naravoslovje in tehnologijo, VTOZD kemija in kemijska tehnologija, oddelek za kemijo. Po končanih štirih letnikih je v devetem semestru vpisala absolventski staž. Diplomsko nalogo z naslovom SINTEZA DERIVATOV IMIDAZO-PIRAZOLOPIRIDAZINA ji je predlagal prof. dr. Branko Stanovnik s Katedre za organsko kemijo, ki je bil tudi njen mentor. V treh mesecih dela na fakulteti je kon- Lidija Čepon čala praktični del diplomske naloge. Pri sestavljanju diplome ji je bila v pomoč strokovna literatura znanih svetovnih kemikov — znanstvenikov, katero je poiskala v Univerzitetni knjižnici. Njena diploma so praktično sami poizkusi in raziskovanja, katerih rezultati so popolnoma novi in se bodo vpisali v strokovno literaturo kemije. Te podatke o novo sintetiziranih spojinah, skupaj z že znanimi rezultati, uporabljajo raziskovalci v zdravniških, farmacevtskih in kemijskih raziskavah. Nikoli se ne ve, ali ni morda med temi novimi spojinami tudi kako novo zdravilo, oz. kakšna komponenta le-tega; to bo pokazala prihodnost. Tovarna KRKA že štirinajsto leto podeljuje nagrade za diplome in raziskovalna dela za najrazličnejša področja znanosti študentom iz vse Jugoslavije. Letos jih je podelila okoli trideset in med nagrajenci je bila tudi Lidija Čepon. Njeno in sošolkino diplomsko delo je bilo nagrajeno z eno Krkino nagrado. To je zelo lepo priznanje za mlado in prizadevno inženirko kemije in upam, da bo po končanem pripravniškem stažu ostala v naši delovni organizaciji. Pri nas se, kot je povedala, počuti dobro. V prvih tednih pripravniškega staža je delala po vseh obratih in se seznanila z naravo dela v naši DO. Tako praktično delo po vseh obratih se ji zdi koristno, ne samo da znaš ceniti in spoštovati vsakršno delo, temveč tudi zato, da spoznaš tehnologijo, stroje in ljudi. Tekstilne kemije na fakulteti ni bilo in je le-to poznala le s počitniške prakse tu pri nas, tako, da se še vedno po malem uvaja v delo na tem področju. Za Lidijo je že dolga leta (13 let) folklora glavno razvedrilo. Z možem plešeta pri folklorni skupini DKD SVOBODA Mengeš in tako usklajujeta svoj prosti čas. Dvakrat na teden so vaje, ob sobotah in nedeljah pa mnogokrat nastopi, vendar, če človek pleše s srcem in dobro voljo, mu ni težko tudi takrat, ko so vaje pred kakšnim nastopom vsak dan. Veliko zaslug za dobro počutje pri plesu ima tudi njihova mentorica Breda Kurzvveil in Lidija pravi, da ji bo ta hobi v razvedrilo še naprej. Duša ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta AVGUSTA KAPLJA se iskreno zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem OE tkalnica za izraze sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala kolektivu DO za izraze sožalja in cvetje. Ivanka ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame JOŽEFE MRGOLE se iskreno zahvaljujem sodelavkam iz TOZD Maloprodaja, družinam v soseščini, še posebno Turkovim in Kre-garjevim, za izraze sožalja, cvetje in spremstvo na zadnji poti. hčerka Anica Pavlič • NASLEDNJA l ŠTEVILKA • KONOPLANA l BO IZŠLA • 14. 9. 1984 • PRIJETNE l POČITNIŠKE • DNEVE IN VELIKO l SONCA ŽELI VSEM • Uredniški odbor obvestila iz kadrovske službe TOZD Proizvodnja Vstopi: 1. Franc Krušnik, pom. in tran. del., vstopil 2. 6. 1984, 2. Silva Verbančič, sukalnica, vstopila 4. 6. 1984, 3. Stane Avbelj, mikanje v pred., vstopil 12. 6. 1984, 4. Miha Knez, vzdr. strojev tkal., vstopil 18. 6. 1984, 5. Martina Knez, previjanje, vstopila 18. 6. 1984, 6. Jože Klopčič, not. tran. v tkal., vstopil 19. 6. 1984. Izstopi: 1. Darko Matjan, mikanje v p redil., izstopil 6. 6. 1984, 2. Ana Kramberger, oplemen., upokojena 22. 6. 1984, 3. Julka Korbar, fiksiranje preje, izstopila — upokojena 26. 6. 1984, 4. Ana Jež, del. v oplem., inval. upok. 28. 6. 1984, 5. Marija Peterca, zbirk. pod. in obr. OD, upokojena 30. 6. 1984, 6. Ivana Jereb, tkalka, upokojena 30. 6. 1984, 7. Pavle Zupan, vodja sklad., upokojen 30. 6. 1984. TOZD Konfekcija Vstopi: 1. Štefan Prebil, težka konf., vstopil 4. 6. 1984, 2. Vesna Juras, del. v kov. konst., vstopila 27. 6. 1984. Izstokov ni bilo. TOZD Maloprodaja Sprememb ni bilo. TOZD Restavracija in počitniški domovi Vstopi: 1. Dragan Markovič, strežba, vstopil 1. 6. 1984, 2. Milenka Durič, pom. v kuh., vstopila 1. 6. 1984, 3. Ana Knep, por pila 18. 6. 1984 . Izstopov ni bilo. Delovna skupnost Vstop: 1. Alenka Kovačič zast., vstopila 18. 6 Izstopov ni bilo. POROČILO O GIBANJU OD ZA MAJ 1984 Vrednost točke za mesec maj je znašala v btto vrednosti 0,165 din. Pregled osebnih dohodkov za mesec maj 1984, za delo v polnem delovnem času, ob normalnih delovnih pogojih in polni oceni zahtevnosti del in nalog. Razred TOZD Proizv. TOZD Malopr. TOZD Restavr. TOZD Konf. DSSS 16000—18000 26 16 18000—20000 68 1 49 3 20000—22000 102 5 2 67 6 22000—24000 118 8 3 54 7 24000—26000 96 6 3 37 11 26000—28000 47 5 3 14 6 28000—30000 32 1 14 13 30000—32000 24 1 5 7 32000—34000 12 1 2 4 7 34000—36000 7 1 7 36000—38000 2 9 38000—40000 2 1 5 40000—42000 3 1 1 3 14 NAD 42000 3 1 1 3 14 Skupaj 539 28 16 266 101 naj nižji OD 16207 20102 19137 16199 19707 najvišji OD 51673 45689 46149 47718 62855 povprečni OD 23732 25656 26801 22715 31723 Bolniški izostanki v mesecu maju 1984 >NcT >N 2* sS U > ■°> C u> TOZD Štev. zaposl. Bolezer v % a! > ii •°> ag §š Redni 1 pod. po dopust Skupaj v % ure Izpadle Proizvodnja izdelkov iz sintetičnih vlaken 550 4,53 0,34 0,72 0,17 1,48 7,24 7.643 Maloprodaja 29 4,09 — 0,38 — 3,45 7,92 434 Restavracija in poč. domovi 16 5,09 1,32 — — — 6,41 194 Konfekcija 280 5,41 0,37 0,97 0,35 2,77 9,88 5.311 DSSS 108 1,76 — 0,81 0,08 1,39 4,04 8,36 . v kuh., vsto- Povprečni izostanki za celotno podjetje: Zaposlenih delavcev: 983 Izostanki zaradi bolezni 4,17 % Izostanki zaradi nesreč 0,32 % skupnih služb Izostanki zaradi nege družinskega člana 0,78 % Izostanki zaradi spremstva 0,21 % prav. svet. in 1984. Izostanki zaradi rednega in pod. porod, dopusta 1,87 % SKUPAJ: 7,65 % Izdaja v 1500 izvodih DO INDUPLATI Jarše r. o. Uredniški odbor: Ivica ČESNIK, Darja FORTUNAT, odgovorni urednik, Hilda FRELIH, Gordana GARDAŠEVIČ, Katja KHAM, Vida KOŽELJ, Maks LAVRINC, Marjan MALI, Kristina PUNGERČAR in Franci VELEPEC. Natisnila tiskarna Učnih delavnic v Ljubljani. Konoplan je oproščen plačila prometnega davka z odločbo Sekretariata za informacije SRS (421—1/72 od 8. 4. 1974).