i y h* j t »
tgTO XXXVIII., ŠT. 30 Ptuj, 8. avgusta 1 985 CENA 30 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Računajo na 250 ton suhega hmelja (stran 2)
Ob 60-letnici Cvetka Pantarja (stran 5)
Program srečanj bratstva in prijateljstva (stran 6)
Domača rast (stran 11)
Šport in društva (stran 13)
V SPOMIN NA PADLE BORCE
Danes poteka 43 let junaškega
____ zgodovinskega boja borcev
orVe Slovenskogoriške-Lackove
čete. Čeprav je četa delovala le
dobre štiri mesece, se je odliko-
vala po številnih drznih in uspeš-
nih akcijah, in to za partizanski
lj0j na izredno težkem terenu,
pokrajinski komite KPS za Šta-
jersko je ocenil, da je bila to ena
najaktivnejših partizanskih enot
v tistem času na območju seve-
rovzhodne Slovenije.
V spomin na padle borce Lac-
kove čete in v počastitev spomi-
na vseh padlih za svobodo za
zmago nad fašizmom in za zma-
go socialistične revolucije, bo da-
nes 8. avgusta v delavskem domu
Franca Krambergerja v Ptuju
Žalna seja predsedstev občinske
skupščine in družbenopolitičnih
organizacij občine Ptuj. Z žalne
seje bodo delegacije ponesle
vence in jih položile k spomin-
skim obeležjem iz NOB v vseh
krajih ptujske občine.
Na slavnostni seji imenovana delegacija v sestavi: dr. Spasoje Jacimovic, Rozina Markovič in Karel Žmavc
polaga venec k spominskemu obeležju v Mostju	Foto: I. Ciani

V počastitev 8. avgusta —
praznika občine Ptuj, 43. obletni-
ce junaškega boja Lackove čete,
40. obletnice osvoboditve in
35-letnice samoupravljanja je bi-
la v soboto, 3. avgusta, dopoldne
v avli Srednješolskega centra
Dušana Kvedra slavnostna seja
skupščine občine Ptuj in družbe-
nopolitičnih organizacij občine
Ptuj.
Slavnostne seje so se udeležili
številni ugledni gostje, borci
NOV, predstavniki JLA, svojci
padlih borcev in predstavniki iz
drugih občin. Najštevilnejša je
bila delegacija iz pobratene obči-
ne Arandjelovac. Poleg uradne
delegacije, ki jo je vodil dr. Spa-
soje Jacimovic, je bila še delega-
cija občinskega sindikalnega sve-
ta in delegacija sindikalnih de-
lavcev upravnih organov občine
Arandjelovac. Iz SR Hrvaške so
bili predstavniki iz občiij: Čako-
vec, Ivanec, Koprivnica, Krapi-
na, Pregrada, Varaždin in Zabok,
iz sosednjih slovenskih občin pa
predstavniki iz Lenarta, Ormoža,
Slovenske Bistrice, Šmarja pri
Jelšah, Maribora mesta in občin
Tezno in Pobrežje.
Slavnostni govornik je bil
Franc Tetičkovič, predsednik
skupščine občine Ptuj. Podrob-
neje je razčlenil 40-letni gospo-
darski in družbeni razvoj občine,
s posebnim poudarkom na do-
sežkih v iztekajočem se srednje-
ročnem obdobju in uspehih v
zadnjem letu ter o nalogah, ki
nas čakajo, da bomo v nasled-
njem obdobju napredovali še hi-
treje.
Za tem je Franc Tetičkovič,
skupno z Marico Fajt, predsed-
nico komisije za priznanja in
odlikovanja podelil letošnja pri-
znanja občine Ptuj. Obrazložitve
za prejemnike Plaket in Listin
objavljamo na 3., 4. in 6. strani.
Po tem, ko so imenovali
3-člansko delegacijo, ki je pone-
sla venec k spominskemu obelež-
ju borcem Slovenskogoriške-
Lackove čete v Mostju, je sledil
pester kulturni program. Izvedli
so ga: pihalni orkester Ptuj, ko-
morni moški zbor pod vodstvom
Franca Lačna, folklorna skupina
»Vinko Korže« PD Cirkovce in
recitator Jože Krivec iz PD Žeta-
le. Celotno slovesnost je povezo-
val Marjan Šneberger, novinar in
napovedovalec.
V imenu pobratene občine
Arandjelovac je slavnostno sejo
pozdravil dr. Spasoje Jacimovic,
v imenu bratskih, prijateljskih in
sosednjih občin pa Ivo Poljak,
vodja delegacije iz občine Krapi-
na. Izmed vabljenih gostov sta se
opravičila, ker nista mogla priti
na slovesnost, Janez Zemljarič,
podpredsednik ZIS in Marko
Bule, predsednik GZ Slovenije.
Ptujskim občanom pa so pisno
čestitali ob prazniku iz veliko
slovenskih občin, med drugim iz
Ljubljane-Šiška, Škofje Loke, Pi-
rana in Litije.
FF
Slavnostni govornik Franc Tetičkovič, desno delovno predsedstvo slav-
nostne seje in del občinstva	Foto: Langerholc
Lackova četa
Pogosto slišimo pripombe, zlasti mlajših bralcev, da v Tedniku
še nismo objavili kratkega, vendar celovitega opisa Slovenskogori-
ške Lackove čete, da bi tudi tisti, ki nimajo del Vide Rojičeve, po-
znali celoto. Prav na današnji spominski dan to željo bralcev izpol-
njujemo.
Pokrajinski komite KPS za Štajersko sije prizadeval, da bi na
ptujskem območju čimprej ustanovili oboroženo partizansko enoto.
V pomoč je marca 1942 poslal aktivistko Mimo Kovač-Barčko. Ta
je skupaj z Jožetom Lackom, Francem Osojnikom, Francem Kram-
bergerjem in Olgo Megličpripravila vse potrebno, predvsem posto-
janke pri narodno zavednih kmečkih družinah na območju Sloven-
skih goric.
Tako je bil v začetku aprila 1942 ustanovljen ptujski vod, ki so
ga partizani imenovali slovenskogoriška četa, ljudje pa kar Lacko-
va četa.
Najprej so stopili v četo bratje Mirko, Vinko in Kostja Reš iz
Vintarovec, za njimi Zvonko Sagadin, dijak iz Ptuja, Alojz Zavec,
zidarski delavec iz Ptuja, Janez Pukšič, delavec iz Kicarja in Ivan
Petrovič, delavec iz Ptuja. Še isti mesec so partizani politično nasto-
pali in izvajali manjše sabotažne akcije.
Posebno aktivno so nastopili za 1. maj in do konca maja iz-
vedli pet oboroženih akcij. Napadli Nemce na Mestnem vrhu, za-
žgali opekarno v Žabjaku, na sedežu občine v Vintarovcih zaplenili
pisalni stroj in živilske karte, poskušali zažgati usnjamo in žago pri
Lenartu in pri Svetincih napadli orožnika in enega ranili.
Junija je prevzel vodstvo čete Franc Osojnik, vključil se je tudi
Janez Čeh iz Cerkvenjaka. Iz čete sta odšla Sagadin in Petrovič, da
bi v Halozah poiskala nove postojanke za partizane. Julija pa se je
partizanom pridružil še Drago Stojko iz Mote pri Ljutomeru. V tem
času so partizani izvedli številne oborožene akcije, v spopadih je
padlo nekaj nemških orožnikov, likvidirali so več izdajalcev in oku-
patorjevih sodelavcev. Okupator pa je 23. junija ustrelil Franca
Rajšpa iz Doliča, zaprl svojce partizanov in nekaj sodelavcev, 30.
julija so jih 7 ustrelili med talci v Celju.
5. avgusta se je partizanom pridružil Franc Knez, kije že prej
sodeloval z Lackom. Niso pa vedeli, da ga je predtem gestapo pri-
dobil za sodelovanje z obljubo, da mu ne bodo ustrelili sina, če bo
izdal Lackovo četo. 6. avgusta so partizani ustrelili izdajalca v Le-
vajneih, 7. avgusta pa ovaduha iz Janežovec. Tega dne sta se četi
pridružila člana komiteja Lacko in Kramberger. V noči na 8. av-
gust so ustrelili še ovaduha v Kicarju, potem so taborili v gozdiču
Tešava, nato pa so počivali v gozdiču Laze ob Pesnici?Bila je sobo-
ta, 8. avgusta in zvečer so nameravali napasti orožniško postajo v
Juršincih.
Knez se je ponudil, da bo prvi stražil. Napisal je dvoje pisem
za Nemce, šel do ceste, ustavil dva kolesarja in jima dal pismo za
določen naslov v Ptuju. Kolesarja sta med potjo pismo prebrala, ko
sta videla za kaj gre, sta pismo raztrgala. Drugo pismo pa je dal ce-
starju. Ta se ni zmenil za vsebino in je pismo v Ptuju oddal šele po
šihtu. Tako so Nemci bili obveščeni šele ob 16. uri. Takoj so zbrali
okoli 70 orožnikov, gestapovcev in policistov in z 12 avtomobili od-
šli na kraj ter gozdiča Tešava in Lace obkolili z vseh strani. Boj se
je začel okoli 18. ure in je trajal do mraka.
Knez se je takoj predal. (Izdaja je bila odkrita šele po osvobo-
ditvi, leta 1946 je bil obsojen v Ptuju na smrt z ustrelitvijo.) Prvi je
padel Franc Kramberger, pozneje še Zavec ter Vinko in Kostja Reš.
Nemci so ujeli hudo ranjenega Stojka, kije naslednji dan v ptujski>.
bolnišnici umrl ter Pukšiča in Čeha, ki sta bila še isto jesen ustrelje-
na kot talca. Iz obroča so se prebili ranjena Lacko in Osojnik ter
Mirko Reš.
Lacka so zaradi izdaje 10. avgusta ujeli, in 18. avgusta je za-
radi posledic strahovitih mučenj umrl v ptujskih zaporih. Mirko Reš
je obupal in se 12. avgusta na izropani domačiji v Zasadih ustrelil.
Franc Osojnik je odšel na Pohorje, bil je komisar Ruške čete, 29.
decembra 1942 v Krčevini pri Vurberku izdan in ob poskusu prebo-
ja ustreljen. Petrovič se je nekaj mesecev zadrževal pri Ivančiču v
Lovrencu, nato pa odšel na Hrvaško, da bi se tam pridružil partiza-
nom, vendar je za njim izginila vsaka sled. Tako je od vseh partiza-
nov te čete živ samo še Zvonko Sagadin.
Med Nemci sta padla orožniški poveljnik Franc Fahrner in
okrajni policijski načelnik Hans Hupfauf, več pa je bilo ranjenih.
Mrtve partizane so morali Pihlerjevi in Toplakovi iz Mostja s
konji prepeljati na sedež gestapa v Ptuju, odvrgli so jih ob prag
Brenčičeve hiše, kjer so jih pustili ležati še ves naslednji dan, ko je
bila nedelja in je hodilo mimo veliko ljudi.
V avgustu je okupator zaprl 83 sodelavcev Lackove čete, v sep-
tembru 62 in več deset še v naslednjih mesecih. Ob teh jih je bilo
med talci v Mariboru 2. oktobra ustreljenih 27, 4. novembra pa še
38, večino ostalih so poslali v koncentracijska taborišča, iz katerih
se mnogi niso vrnili.
Če vse to seštejemo, lahko ugotovimo, kaj je pomenila Lacko-
va četa za naše območje, pa čeprav je štela le 7 do 12 borcev. Spo-
min nanjo bo vedno ostal v manifistativnem pohodu »Po poteh re-
volucije« (v bistvu po poteh Lackove čete) in v 8. avgustu — prazni-
ku občine Ptuj.
Povzeto po knjigi Vide Rojičeve »Slovenskogoriška četa.«
Mirko Vindiš
tretji
V stari Zagori (Bolgarija)
je bilo balkansko atletsko pr-
venstvo, ki se ga je kot član re-
prezentance SFRJ udeležil tudi
Mirko Vindiš iz AK Ptuj. Na-
stopil je v najtežji tekaški disci-
plini — maratonu — in osvojil
odlično tretje mesto. To je do-
sedaj največji uspeh tega mar-
ljivega tekača, ki vadi pod vod-
stvom Franca Ivančiča. Iskrene
čestitke Mirku, trenerju in at-
letskemu klubu Ptuj!
PRIREDITVE OB OBČINSKEM PRAZNIKU

Prva prireditev iz programa letošnjih prazno-
vanj občinskega praznika je bilo tradicionalno tek-
movanje za Ptujski padalski pokal. Dvanajsto pri-
reditev so dobili Rečan Darko Elezovič in prva
ekipa AK Ptuj. O tem obširno poročamo na strani
Druga športna prireditev bo v nedeljo, 11. avgu-
sta, od 14. ure dalje na kartodromu v Hajdošah.
To bo tretja dirka za letošnje državno prvenstvo v
kartingu za vse štiri kategorije. Organizatorju
(AMD Ptuj) se je prijavilo 74 tekmovalcev iz štiri-
najstih društev. Dopoldan bodo vse obveznosti
pred startom (tehnični pregledi, merjenje časov in
podobno), dirko pa bodo začeli ob 14. uri s slove-
sno otvoritvijo. Med dirko bo poskrbljeno tudi za
dobro počutje gledalcev.	1. k.
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
8. avgust 1985 - TEDMJ
Za praznik
novi prizidek
s 96 posteljami
Takoj za osrednjo slovesnostjo v avli srednješolskega centra v
Ptuju so se delegati, občani in gostje napotili pred enoto doma upo-
kojencev Ptuj-Muretinci v Ptuju, da bi praznovanje občinskega praz-
nika nadaljevali z otvoritvijo novega prizidka, v katerem bo ob do-
končni ureditvi skupno 96 postelj, sicer pa zaenkrat naseljenih le 70.
Dejavnost domskega varstva občanov pa se v starem objektu odvija
od leta 1975. Tako bo poslej lahko v njem domovalo okrog 200 oskr-
bovancev, v novem delu pa po pet tudi iz ormoške in lenarške občine.
Saj je le-ta namenjen izključno ljudem potrebnih intenzivne nege.
Tudi sredstva za izgradnjo prizidka so združevale tri občine Ptuj,
Ormož in Lenart — skupno 131,700.522 dinarjev, začela pa seje 8. fe-
bruarja 1984.
Novi prizidek je funkcionalno povezan s starim objektom in ima
v kletni etaži zaklonišče za 200 ljudi. Izvajalec del — KGP Ptuj
TOZD visoke gradnje Drava Ptuj s kooperanti, ga je v dogovorjenem
roku predal investitorju in lahko v kratkem pričakujemo v njem tudi
prve stanovalce.
Na slovesnosti ob otvoritvi prizidka je bil slavnostni govornik
Lojze Cene — predsednik skupščine skupnosti socialnega skrbstva
občine Ptuj, v programu pa so nastopili še mešani pevski zbor društva
upokojencev Ptuj, folklora iz Cirkovc in ptujski pihalni orkester.
Ravnateljica doma Milena Med-
ved je na kratko predstavila grad-
njo novega prizidka. Foto: I. Cia-
ni
Oskrbovanka z najdaljšim stažem
Tinka Verzelova je prerezala ot-
voritveno vrvico. Foto: I. Ciani
Novi prizidek ni le velika pridobitev, temveč tudi pravi okras v tem delu
novega Ptuja. Foto: I. Ciani
Letos že osem milijonov dinarjev
gospodarske koristi
V Agisu so letos prvič planirali
inventivno dejavnost. Poleg tega
so izdelali poseben vprašalnik iz-
vedli okroglot mizo o inovacijah
ter ustanovili* prvd krožke za iz-
boljšanje proizvodnje. Kot je po-
vedal Dušan Žnidarič, referent
za inovacije, so do začetka avgu-
sta dobili 85 inventivnih predlo-
gov, kar je za 15 odstotkov več,
kot lani v vsem letu. K temu je
potrebno prišteti li rešitev tehni-
čnih in organizacijskih proble-
mov, kar je skupaj 106 inventiv-
nih predlogov. Gospodarska ko-
rist že realiziranih predlogov pa
znaša osem milijonov dinarjev.
Komisija je doslej obravnavala
50 inventivnih predlogov.
Ob dnevu inovatorjev ptujske
občine so v DO Agis ustanovili
prvi krožek za izboljšanje proiz-
vodnje. Njegovo dosedanje delo
je več kot uspešno: tri milijone
dinarjev. Na tridnevnem semi-
narju v juniju so usposobili 18
sodelavcev za vodje krožkov ali
pospeševalce razvoja inventivne
dejavnosti.
Z ustanavljanjem krožkov bo-
do nadaljevali v prihodnjem me-
secu.
30. avgusta bo slovesnost ob
tovarniškem prazniku, na kate-
rem bodo proglasili inovatorja
leta DO Agis. Komisija je izbor
že opravila in predlagala za ino-
vatorja leta Milutina Novakovi-
ča iz DSSS. Predlagal je tri ino-
vacije, ki so tudi že realizirane,
njihova gospodarska korist pa
znaša 1,5 milijona dinarjev.
Dušan Žnidarič je tudi pove-
dal, da niso najbolj zadovoljni z
odzivom iz tozd glede javljanja
problemov. Doslej sta se oglasili
dve tozd: Velika oprema in
Vzmetarna. Problemi so bili raz-
pisani dva meseca, dobili pa so
le eno rešitev. V kratkem bodo
objavili nov razpis, iskali pa bo-
do reSitev problema iz tozd Ko-
vinska obdelava.
V septembru bodo ustanovili
odbor za pospeševanje krožkov,
ki bo dajal predloge za ustanovi-
tev krožkov za izboljšanje proiz-
vodnje.	mg
Računajo na 250 ton suhega hmelja
V Emona Kmetijskem kombinatu Ptuj bo-'
do z obiranjem hmelja pričeli med 15. in 22.
avgustom, odvisno od vremena in zrelosti
hmelja. Kot je povedal Damjan Finžgar, vod-
ja poljedelske proizvodnje, računajo letos na
slabšo proizvodnjo kot je bila lanska, vendar
bo boljša kot v letu 1983. Po oceni bodo pro-
izvedli okrog 250 ton suhega hmelja.
Do začetka obiranja bodo zaključili tudi z
deli pri gradnji strojne lope v Zavrču, kjer bo
prostora za dva obiralna stroja, v drugi etaži
pa bo urejeno sodobno navlaževanje hmelja.
S to gradnjo tudi zaokrožujejo hmeljarski
obrat v Zavrču, kjer je hmelj posajen že od
leta 1958 in kjer so ga do lani obirali ročno.
Novi objekt se po svoji funkcionalnosti
vključuje v že obstoječo susilnico, ki jo bodo
po novih spoznanjih sušenja preuredili v pri-
hodnjem letu.
Trenutno je v Zavrču 8 ha hmeljišč, do leta
1990 pa jih bo 30 ha. Razmišljali so tudi o
tem, da bi hmelj tam opustili. Ker pa je to
dragocena deviza, saj gre ves hmelj v izvoz,
in ker je klima ugodna, razpolagajo pa tudi s
primernimi zemljišči, so se raje odločili za in-
vesticijo v strojno lopo, ki bo veljala 39 mili-
jonov dinarjev, od tega je 15 milijonov pri-
spevala skupnost za hmeljarstvo Slovenije.
Do leta 1990 bodo imeli v kombinatu 200
ha hmeljišč, kar pomeni povečanje za 55 ha.
Letno se bodo hmeljarske površine poveče-
vale za 15 ha. Ugotavljajo namreč, da je ob.
močje ptujske občine še edino v Slovenije, n,
katerem je mogoče širiti hmelj. Savinjska do!
lina — kot center slovenskega hmeljarstva ^
je izkoristila svoje površine in nima možnost
širitve. Slovenski hmelj je prodan že do l^
1990 in sicer po ceni od 10 do 11 mark za kj.
logram. To je obenem tudi edina poljedelski
kultura, pri kateri je vnaprej znana cena.
Iz teh razlogov bi v kombinatu želeli ob
čutno več hmeljskih površin, vendar so invt
sticije tako drage, da si nekega novega obrata
ne morejo privoščiti. Zato se bodo povečali <
okviru že obstoječih obratov na Vidmu,\
Pragerskem, Dornavi in v Zavrču.
MG
Hmelj trenutno kaže nekaj srednjega
Ob stari soSilnici — nova »trojna lopa
TEŽAVE Z MOKO
»V tozd Pekarne Vinko Reš
Ptuj smo zelo dolgo čakali s
spremembo izbora vrst kruha,
ker smo na ta način želeli zagoto-
viti potrošniku čim cenejši kruh.
Trimesečni rezultati so kasneje
pokazali, da smo si s tem naredi-
li veliko škodo, ker je bil rezultat
poslovanja izredno slab. V dru-
gefti trimesečju smo v spremem-
bo morali iti, s tem pa smo si za-
gotovili vsaj najenostavnejšo
akumulacijo. Rezultatov niso da-
li tudi prej sprejeti ukrepi v pro-
izvodnji in vsa prizadevanja pri
varčevanju s stroški.
Ob polletju smo imeli za pet
milijonov poslovnega sklada.
V tozd tudi nismo najbolj za-
dovoljni z osebnimi dohodki.
Poprečni OD je v tem obdobju
znašal nekaj nad 38 tisoč dinar-
jev. V primerjavi z ostalimi tozd
v okviru DO Intes močno zaosta-
jamo, saj se poprečni OD giblje-
jo med 41 in 48 tisoč dinarjev,«
je povedala Erika Mihelač, di-
rektorica tozd.
Kako pa se bodo spremenjene
cene kruha in pekovskih izdel-
kov odrazile na ekonomskem po-
ložaju tozd?
»Od te spremembe cen smo
pričakovali nekaj čisto drugega.
Vedeli smo, da se bo ob žetvi
spremenila cena moke in s tem
tudi kruha. Glede na slab eko-
nomski položaj celotnega pekar-
stva smo pričakovali, da bo to na
nek način pri spremembi cene
upoštevano.
Zvezni izvršni svet se je odlo-
čil za poprečno podražitev in si-
cer kruha za 35 odstotkov, pri
tem pa ni upošteval, kako je s
posameznimi vrstami kruha;
kakšne so cene, ali imamo aku-
mulacijo ali ne. Še isti dan pa je
sprejel spremembe cen moke, ki
so večje za 48 do 50 odstotkov.
Povečale pa so se tudi cene slad-
korja, moke^ vsak dan sproti
sprejemamo tudi nove sporazu-
me za ceno kvasa, za aditive in
drugo.
3 5-odstotno povečanje cene
kniha bo komaj pokrilo poviša-
nje surovin, ki jih tozd v svoji
proizvodnji nujno potrebuje.
Takšno stanje narekuje skraj-
no dobro ravnanje v proizvodnji
in tudi v upravi.
Nove cene so zlasti zmanjšale
povpraševanje po pekovskem pe-
civu, kjer so se cene v poprečju
povečale za okrog 40 odstotkov.
Ocenjujemo, da je proizvodnja
manjša za 10 odstotkov. Poveda-
ti moram, da smo šli v realno po-
večanje cene. Za ilustracijo naj
povem, da so v sosednji Hrvatski
že doslej žemljo plačevali po 12
dinarjev, kar pomeni, da so že
pred nami uveljavljali bolj ali
manj ekonomsko ceno.
Pada tudi povpraševanje po
kruhu. Pečemo dejansko toliko,
kolikor je naročil. Mnenja smo,
da so kupci zaradi padca ži-
vljenjskega standarda in zaradi
povečanih cen kruha spremenili
odnos do njega in ga v celoti po-
rabijo.«
Slišali smo, da imate zadnji
čas težave z moko. Kako jih pre-
magujete?
»Da je kruh slabše kakovosti,
smo opazili v ponedeljek, 29. ju-1
lija. Zlasti je 10 bilo vidno pri do-
mačem delanem kruhu. Pomaga-
li smo si na ta način, da smo mo-
ko naročevali pri drugih mlinih,
kar pa vedno ni bilo mogoče.
Dogovorili smo se, da bomo po-
skušali povečati količino doda-
tkov, ki vplivajo na to, da se
kruh ne kvari tako hitro.
Podobne probleme smo imeli
v zimskem času in lani pozno je-
seni. V preostalem obdobju je bi-
la kakovost moke takšna, da smo
lahko zagotovili kakovosten
kruh.
Naši peki so ob tem zelo priza-
deti. Poskušajo na vse načine, da
bi kruh ne bil slabše kakovosti.
Je pa tako, da kakovost moke
vpliva na kakovost kruha v pede-
setih do šestdesetih odstotkih.
Slabša kakovost kruha se kaže
v njegovi slabši prožnosti, poleg
tega se hitro kvari. Večjo pokvai
ljivost povzročajo tudi večje vro
čine.
S trgovino smo se dogovorili
da lahko kupec kruh vrne, če ji
slabše kakovosti. Dosedaj teg«
primera ni bilo. Kupci pa so na
večkrat opozorili, da je krul
slabše kakovosti.
Moko smo dali v analizo, taki
da za zdaj ne razpolagamo s po
datki o tem, kaj je bilo narobe;
njo«, je zaključila Erika Mihe
lač.
V tozd Pekarne Vinko Reš Ptu.
se pripravljajo tudi na posodobi'
tev obrata na Rogozniški cesti v
Ptuju. Nujnost posodobitve ji
utemeljena z večjim povpraša*
njem po kruhu in pekovskih vv
delkih, ki raste iz leta v leto, ter
jajo pa jo tudi slabši pogoji deli
V zadnjem času so preuredili to
di obrat v Kidričevem, kjer p!
kljub naročeni novi strojni opre
mi še vedno delajo ročno. Stroji
so plačali že v letu 1983.
MC
Ob polletju pozitivno poslovanje
V tozd Potniški promet v Ptuju so ob polletju
pozitivno poslovali. Doseženi rezultati so dobri tu-
di, če jih ocenjujemo s finančnega in fizičnega po-
gleda. Fizični obseg poslovanja so v primeijavi z
enakim obdobjem leta 1984 povečali za dva od-
stotka, celotni prihodek pa je za 60 odstotkov več-
ji. Takšen rezultat jim je tudi omogočil, da so od-
pravili izgubo iz prvega trimesečja in lahko napol-
nili sklade.
Kakšen pa je vpliv cen na doseženi rezultat? O
tem je Tone Ceh, vodja temeljne organizacije po-
vedal: »Slovenski javni avtobusni promet je imel v
prvem trimesečju letos 33 krat večjo izgubo. Dru-
gače povedano da je od 18 tozd, ki se ukvarjajo s
prometom — enajst poslovanje zaključilo z izgu-
bo. Glavni krivec za izgubo so bile cene.«
Temeljna organizacija dobro izkorišča vozni
park. V poprečju je en avtobus prevozil 34 tisoč ki-
lometrov v šestih mesecih, kar je po oceni Toneta
Čeha izredno dobro. Letos so kupili tudi novo vo-
zilo Ikarus, ki vozi na progi Ptuj—Maribor. Tako
njihov vozni park sedaj že šteje 50 avtobusov, od
tega osem za turistične vožnje. V to število je zajet
tudi novi avtobus za turistične vožnje in avtobui
ki vozi na območju ormoške občine.
V polletju so naredili tudi obračun turistične^
prometa in ugotovili, da je bil zelo dober. Zato si
si prizadevali vsi delavci. Po pogodbi s turistični
organizacijo Kompas opravljajo tudi prevoz fl
območju Korčule in Dubrovnika. Pri slednjec
imajo tudi devizni priliv.
DELOVNI POGOJI ŠE VEDNO TEŽKI
Temeljna organizacija še ni spremenila lokacije
njen sedež je še vedno v Rajšpovi ulici, kjer se ni
majhnem prostoru — nekaj na 3200 kvadratnii
metrih, stiskajo upravni prostori, avtomehanite
delavnica in seveda avtobusi, ki domujejo bif
strehe.
Kot pravi Tone Čeh je skrajni čas, da zapusti^
to lokacijo. Nova lokacija je dogovorjena v nepo
sredni bližini tozd Avtopark, s katero si prizadeva'
jo za skupne delavnice, ki bi naj pokrivale potreb*
obeh tozdov.
Skupne delavnice pa bi naj povezale, in to traj
no, oba ptujska prevoznika. Njuna bodoča skupni
pot ima več prednosti, največja pa je seveda tista
katere bi bil deležen potnik.	MC
SODELOVANJE PTUJ—ARANDJELOVAC
Dogovor med sindikatoma
in obema upravama
Od petka, 2. do nedelje, 5. avgusta je bila gost konference sindi-
kata upravnih organov občine Ptuj in občinskega sveta ZSS Ptuj dele-
gacija upravnih organov občine Arandjelovac, v kateri so bili tudi
predstavniki sindikata, zdravstva in drugi. Drugo srečanje obeh uprav
je potekalo v duhu bratstva in prijateljstva ter prizadevanj, da se med-
sebojno sodelovanje okrepi in utrdi.
Ob tej priložnosti so se dogovorili za določene naloge, ki jih bo-
do uresničili še letos in v prihodnjem letu. Predvsem so menili, da je
potrebno poglobiti gospodarsko sodelovanje med obema občinama
in vseh okoljih delovati spodbujevalno. Prav tako je potrebno krepiti
sodelovanje med obema upravama. V občini Arandjelovac so uspe-
šno izpeljali samoprispevek za nova delovna mesta. Kazalo bi, da bi
te izkušnje uporabili tudi v ptujski občini. Ostale oblike sodelovanja
segajo na področje razširjenja sodelovanja med delovnimi kolektivi,
možnost izmenjave koriščenja letnih dopustov v zmogljivostih obeh
občin, dalje na predkongresne aktivnosti in izmenjavo kulturnih sku-
pin.	'
Pomembno pa je, da ti sklepi pridejo v življenje. Zato se posebej
obvezujejo delavci upravnih organov, ki se dnevno srečujejo z delavci
različnih okolij in lahko tako prispevajo k uresničevanju dogovorje
nega. Pomembno je tudi, da si bosta oba sindikata izmenjavala izkuš-
nje iz dela in skušala uskladiti določene različne poglede v delovanju
sindikatov. Posebej je to pomembno sedaj, ko prehajamo v intenzi-
vno predkongresne aktivnosti v okviru priprav na kongres Zveze sin-
dikatov Jugoslavije.	MG
Tudi na območju Ptuja hitrorastoče
vrste listavcev
Verjetno je slehenfemu bralcu
Tednika znano, da roto oziroma
časopisni papir pridobivamo iz
lesa. Resnica je tudi, da dobimo
precej tega papiija že iz rabljene-
ga (starega) papirja. In kar pre-
cej šolarjev je lahko ob koncu le-
tošnjih šolskih dni odšlo na izle-
te, poučne ekskurzije, ker so si
denar za vožnje in druge izdatke
prislužili z zbiranjem starega pa-
pirja, ki so ga pridno odvažali na
odkupno postajo na Bregu.
Največ papirja kljub temu še
vedno pridobimo iz lesa. Temu
lesu pravimo — celulozni les. Da
bi lahko proizvodnja celulozne-
ga in drugega lesa nemoteno pri-
tekala v predelavo, si mora tudi
lesno predelovalna industrija pri
zagotavljanju surovin (lesa) pri-
zadevati, da jim le-te ne zmanj-
ka.
V ta namen je zadnji čas že de-
set slovenskih delovnih organiza-
cij papirno-predelovalne indu-
strije sklenilo poseben saihou-
pravni sporazum za združevanje
denarja za reprodukcijo oziroma
obnavljanje gozdov. Tako bo
združena papirna industrija v
prihodnjih desetih letih	v
nove nasade in premeno ms^
donosnih gozdov kar 3,6 milijo
de (novih) dinarjev.
Tudi ptujski gozdarji si že
kaj let nazaj prizadevajo, da t>
za potrebe naše lesne predelov^
ne industrije proizvedli čim ^
lesa. V ta namen namreč priprt'
vljajo posebna gozdna obmo#
v Mali vasi, Hajdini, Krčevini i"
še kje, kjer sadijo in gojijo hiti*
rastoče vrste listavcev. Nekaj t*
ga lesa je slovenska papirna i"
dustrija že dobila.
f. hovni>
Trgovci uspešni v toplicah
Kiosk, ki ga je samopostrežba Bratje Reš iz Ptu-
ja postavila v Ptujskih toplicah in v katerem pro-
dajajo sadje, različne kreme za sončenje ter ostalo
drobno galanterijo, dobro posluje. Vse več je ko-
palcev, ki se odločajo za nakup sadja in ostalega,
kar nudi kiosk.
Delavci samopostrežbe Bratje Reš so prepri#
ni, da so s takim načinom prodaje dosegli nov(
kakovost na poti k približevanju kupcu. V trgovin
se namreč vie bolj zavedajo, da je poslovni usp*1
odvisen tudi od iznajdljivosti prodajalca. ^
ffSDNIK - 8. avgust 1985
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
Akcije naj ne bodo preveč na ramenih mladih
prejšnjo sredo so zvezno mladinsko delo-
akcijo v Dornavi obiskali Martin Košir,
tf°ubliški sekretar za ljudsko obrambo in
rePdsednik koordinacijskega odbora podpis-
Pfe v samoupravnega sporazuma o organizi-
fll :u mladinskih delovnih akcij v Sloveniji,
fjg Školč — vodja centra za mladinsko pro-
voljno delo, Marko Kek — sekretar centra
^mladinsko prostovoljno delo ter Ida No-
z\ vršilec dolžnosti vodja centra za infor-
miranje, raziskovanje in založništvo.
^ Goste so sprejeli predstavniki občine Ptuj
, družbenopolitičnih organizacij. Koman-
dant akcije jih je seznanil s potekom akcije in
fnančnimi problemi. Povedal je, da so celot-
' sredstva namenjena za izvedbo akcije po-
® bili za hrano in prevoz. Delovišča so bila
dobro pripravljena, tako v prvi kot v drugi iz-
meni in je kljub deževnim dnem, ki so one-
mogočali delo na trasi, program uresničen,
poudaril je tudi, da brigadirji na akciji pogre-
šajo več pozornosti širše družbene skupnosti,
da pa je po drugi strani toliko boljše z doma-
čini na deloviščih.
Tudi v drugi izmeni so predvideni rezultati
uresničeni, izkopanih je 3000 metrov primar-
nega in sekundarnega vodovoda v krajevni
skupnosti Benedikt pri Lenartu in 3000 me-
trov v Žerjavcih.
Martin Košir je dejal, da je s potekom ak-
cije zadovoljen in da sprejema nekatere novi-
tete pri delu z brigadirji, vendar morajo tudi
te ostati na določeni stopnji. S finančnimi
problemi pa se srečujejo na vseh akcijah v
Sloveniji, saj vemo, da jih financiramo po so-
lidarnostnem principu, zato Košir tudi zavra-
ča razmišljanja o akcijah, organiziranih na
ekonomskem principu. Tako bo potrebno za
naslednje srednjeročno obdobje opraviti te-
meljito analizo in akcije organizirati pred-
vsem v nerazvitih območjih, kjer delo s stroji
ni mogoče. Prav tako bo potrebno zainteresi-
rati vse dosedanje podpisnike samoupravne-
ga sporazuma, predvsem pa od njih zahteva-
ti, da se podpisanega tudi držijo. Poudaril je,
da bo o tem potrebno spregovoriti tudi v
družbenopolitičnih organizacijah, predvsem
v socialistični zvezi delovnega ljudstva, sindi-
katu in zvezi komunistov, saj so do dartes
mladinske delovne akcije predvsem stvar
mladih.
V bodoče bo namreč kazalo nekoliko več
razmišljati o mladih, ki se udeležujejo delov-
nih akcij in jim zagotoviti določene prednosti
(pri dodelitvi štipendije, zaposlovanju, udele-
žba na akciji bi se lahko štela kot počitniška
praksa...).
Po več kot enournem pogovoru si je Mar-
tin Košir z drugimi gosti ogledal naselje zve-
zne mladinske delovne akcije v Dornavi.
Smiljana ČERNEZEL
Zlata plaketa občinski organizaciji
ZZB NOV Ptuj
Občinska organizacija Zveze
združenj borcev NOV Ptuj je
prejela Zlato plaketo občine Ptuj
[ot priznanje za junaštvo in po-
žrtvovalnost borcev in aktivistov
v času narodnoosvobodilnega
boja, za velike žrtve, ki so jih da-
li za osvoboditev domovine in
zmago socialistične revolucije, za
velik prispevek borcev pri obno-
vi domovine in graditvi samou-
pravne socialistične družbe ter
za uspešno vključevanje v samo-
upravno razreševanje problemov
današnjega časa, uresničevanje
nalog gospodarske stabilizacije
in učinkovito prenašanje tradicij
N0B na mlade rodove.
Občinska organizacija ZZB
NOV Ptuj je ob ustanovitvi leta
1948 imela 2.976 članov. Danes
jih združuje v 29. krajevnih zdru-
ženjih še 1.254, od tega je 930
ilanov z dvojnim štetjem sodelo-
vanja v NOB. Poprečna starost
ilanstva ZZB NOV je 69 let.
Kljub visoki starosti članstva je
še nad 35 odstotkov aktivnih v
družbenopolitičnih organizaci-
jah, v organih krajevne samou-
prave in v delegacijah skupščin-
skega sistema, v Svetu občine
Ptuj pa je 13 članov ZZB NOV.
Občinska organizacija ZZB
dosledno deluje v skladu s
svojo programsko usmeritvijo v
SZDL kot fronti organiziranih
socialističnih sil. Zavzema se za
uresničevanje vseh skupno dogo-
vorjenih nalog, še posebej pa na-
log, ki izhajajo iz dolgoročnega
programa gospodarske stabiliza-
cije in krepitve političnega siste-
ma socialističnega samoupravlja-
nja.
Občinska organizacija ZZB
NOV s svojim delom prispeva h
krepitvi, utrjevanju in nadaljnje-
mu razvijanju pridobitev narod-
noosvobodilnega boja in sociali-
stične revolucije. Daje pobude in
tudi aktivno sodeluje pri razreše-
vanju konkretnih problemov na
demokratičen način in po samo-
upravni poti. Skladno s svojo
družbeno vlogo prevzema odgo-
vornost za uresničevanje družbe-
no dogovorjenih idejnih in poli-
tičnih usmeritev v naši samou-
pravni socialistični družbi. Skrbi
za krepitev idejne in politične
enotnosti borcev NOV in za nji-
hovo kar najučinkovitejše vklju-
čevanje v uresničevanje dogovor-
jenih nalog. Skrbi za podružblja-
nje, ohranjanje in razvijanje pri-
dobitev narodnoosvobodilnega
boja in socialistične revolucije,
se odločno bori proti vsem nega-
tivnim pojavom v družbi, še po-
sjsbej pa proti poskusom tistih
sil, ki želijo razvrednotiti prido-
bitve našega boja in revolucije.
Skrbi za socialno varnost in
zdravstveno varstvo borcev, vo-
jaških vojnih invalidov in družin
padlih borcev. Posebno se vklju-
čuje v podružbljanje nalog in
krepitevsamoupravnega koncep-
ta splošne ljudske obrambe in
družbene samozaščite.
Veliko se angažira pri zbiranju
podatkov in dokumentov za zgo-
dovinopisje revolucionarnega
delavskega gibanja in narodno-
osvobodilnega boja na ptujskem
območju. Občinska organizacija
ZZB NOV posveča posebno skrb
delu med mladino in stalno skr-
bi, da novi prihajajoči rodovi
stalno spoznavajo veličino naše-
ga narodnoosvobodilnega boja.
S tem prenašajo na mlade rodo-
ve revolucionarne izkušnje in
moralnopolitične vrednote, zlasti
še delavnost, odgovornost, tova-
rištvo in zaupanje v lastno moč.
Borci se odločno zavzemajo za
uveljavljanje politke neuvrščeno-
sti, za mir, za razorožitev, za mi-
roljubno sožitje in enakopravno
sodelovanje med vsemi deželami
in narodi.
Člani občinske organizacije
ZZB NOV Ptuj so s svojo vse-
stransko aktivnostjo veliko pri-
spevali k utrjevanju bratstva in
enotnosti med vsemi jugoslovan-
skimi narodi in narodnostmi ter
za sodelovanje med bratskimi
občinami SR Hrvaške in SR Slo-
venije ter pobratenima občinama
Arandjelovac in Ptuj.
Na podlagi tega je predsed-
stvo občinskega komiteja ZKS
Ptuj predlagalo Skupščini občine
Ptuj, da občinski organizaciji
ZZB NOV Ptuj podeli Zlato pla-
keto občine Ptuj, ki naj bo hkrati
priznanje vsem borcem, aktivi-
stom, internirancem in talcem, ki
so darovali svoja dragocena ži-
vljenja za našo svobodo v NOB
in vsem tistim borcem,ki so umr-
li po osvoboditvi.
Zlato plaketo Je sprejel Milan
Lacko, predsednik občinskega od-
bora ZZB NOV Ptuj.
Foto: Langerholc
Naši udarniški dnevi v počastitev spomina
padlih za svobodo
KLUB BRIGADIRJEV »FRANC BELŠAK-T0NE« PTUJ
V mesecu avgustu se z globoko hvaležnost-
jo poklanjamo spominu na junake Sloven-
skogoriške-Lackove čete, ki so vodili svoj po-
slednji junaški boj v Mostju, 8. avgusta 1942.
leta. Spomin na njih člani ptujskega Kluba
brigadirjev »Franc Belšak-Tone« obeležuje-
jo z vsakoletnimi udarniškim' dnevi. Sklep
smo sprejeli v jubilejnem letu 30-letni-
pe izgradnje mladinske proge Šamac—Sara-
Wo v letu 1977. Prvi udarniški dan smo or-
ganizirali v počastitev občinskega praznika v
i avgustu 1977. leta na MDA »Slovenske gori-
ce '77«. Delali smo na delovišču izgradnje
vodovodnega omrežja ob gozdu med Podvin-
in Pacinju. Bil je to za vse udeležence
udarniškega dneva nepozaben dan, ker so z
lami delali tudi brigadirji-veterani iz Mari-
bora, hkrati pa je ta dan pomenil rojstvo
■Ptujskega kluba brigadirjev, ki je bil v letu
1979 poimenovan po Francu Belšaku-Tone-
tu, borcu II. Pohorskega bataljona, aktivistu
OF slovenskega naroda, sekretarju Okrajne-
ga komiteja KPS Ptuj, delegatu IV. operati-
vne cone za povezavo enot Zagorske brigade,
ki je padel v junaškem boju v Gorišnici, 4. fe-
bruarja 1945. Tonetov svetel lik mladinca,
skojevca, komunista, aktivista in borca nas
vseskozi spremlja in spodbuja na udarniških
dnevih ter v drugih oblikah našega klubskega
brigadirskega življenja, kot je spodbujal ptuj-
ske mladinske delovne brigade, ki so v povoj-
nem obdobju pod njegovim imenom odhaja-
le na številne zvezne mladinske delovne akci-
je širom Jugoslavije ter se večkrat udarne
vračale v svoj ptujski okraj.
Od leta 1977 neprekinjeno vsako leto orga-
niziramo po en udarniški dan v počastitev 8.
avgusta — praznika občine Ptuj. V naši zave-
sti smo utrdili spoznanje, da je naše prosto-
voljno delo najlepši šopek v spomin vseh
padlih za svobodo. Zavedamo se, da je iz kr-
vi najboljših sinov ter hčera jugoslovanskih
narodov in narodnosti vzklil najlepši cvet so-
cializma, svobode in miru, pod katerim se 40
svobodnih let nadaljuje boj za napredek naše
domovine in srečo vseh naših delovnih ljudi
ter občanov.
Zvesti tem našim spoznanjem in načelom
se bomo v soboto, 17. avgusta, podali na naš
že tretji udarniški dan za ZMDA »Slovenske
gorice '85«. Zbrali se bomo ob 7. uri zjutraj v
Ptuju na našem Trgu mladinskih delovnih
brigad.
Brigadirji in brigadirke 1946—1985 Pridru-
žite se nam!
Feliks Bagar
Za boljše akcijsko povezovanje komunistov
deveti kongres ZKS je tudi
^tutarno opredelil primere, v
*aterih je akcijsko povezovanje
*0tnunistov in organizacij ZK
Po8oj za to, da komunisti v pro-
dih samoupravnega odločanja
!n uveljavljanja samoupravnih
'^resov nastopajo enotno akcij-
Praksa je pokazala, da stal-
akcijske konference, ki pove-
djo osnovne organizacije v
*viru ene občine, razmeroma
JPešno opravljajo svojo vlogo.
®ko je ocenila tudi programska
O K ZKS Ptuj.
Ob tem ugotavljajo, da je manj
sPfešno in učinkovito akcijsko
P0vezovanje komunistov in nji-
osnovnih organizacij iz ti-
*TOZD na območju ptujske
^ ki imajo sedeže svojih
{.e|ovnih organizacij v drugih ob-
nah. Tu se kaže akcijska nemoč
novnih organizacij, ker navad-
Prevladujejo interesi delovne
slifanizacije in njenih skupnih
^ teh problemih so bile raz-
prave v organih ZK Podravja in
predlagane nekatere rešitve za iz-
boljšanje akcijskega povezova-
nja in usklajevanja stališč komu-
nistov v okviru delovnih organi-
zacij ali SOZD. Tudi na nedavni
razširjeni seji predsedstva O K
ZKS Ormož so na konkretnih
primerih iz lastne občine opozo-
rili na ta problem.
V razpravi o tem vprašanju je
sodeloval tudi Emil Stern, izvr-
šni sekretar predsedstva C K
ZKS za področje organizacijsko-
kadrovskih zadev. Pritrdil je, da
je često »oblast« skoncentnrana
na sedežih delovnih organizacij.
Zato je potrebno z organizacij-
skimi oblikami zagotoviti kar
najbolj učinkovito premagovanje
tako lokalističnih kot centralisti-
čnih interesov. Ni dovolj, da so v
stalne akcijske konference pove-
zane le OO ZKS. temveč bi se
vanje morali bolj vključevati tudi
organi ZK.
Predlagane so statutarne do-
polnitve, ki bi omogočale, da sfc
v stalne akcijske konference
vključujejo predstavniki vseh ti-
stih občinskih komitejev ZKS z
območja katerih so OO ZKS, ki
se akcijsko povezujejo. Če taka
stalna akcijska konferenca zaje-
ma osnovne organizacije z ob-
močja dveh ali več regij (v prime-
rih večjih DO in SOZD), naj bi
se vanjo vključevali tudi pred-
stavniki medobčinskih svetov
ZKS, če pa povezuje OO ZK iz
več republik, naj bi v njej sodelo-
vali tudi predstavniki C K ZK ti-
stih republik. To še posebej velja
za področje elektrogospodarstva,
ŽTP, PTT itd.
Tako bi se vsi zainteresirani
organi ZK vključevali v akcijske
in problemske konference, poe-
notili in sprejeli stališča, ki so
obvezna za vse komuniste v OO
ZKS, povezanih v stalnih akcij-
skih konferencah. Obvezno bi na
takih konferencah morali razpra-
vljati o vseh tistih vprašanjih, ki
so zapisana v samoupravnih spo-
razumih o združevanju v delo-
vno organizacijo, če v zvezi z nji-
hovim uresničevanjem nastajajo
problemi. Pomembno je tudi, da
potem tako skupno sprejete do-
govore tudi uresničujemo in ima-
mo učinkovito kontrolo nad nji-
hovim uresničevanjem.
V javni razpravi o kongresnih
dokumentih bodo komunisti lah-
ko povedali svoja stališča tudi o
bolj učinkovitih oblikah stalnega
akcijskega povezovanja komuni-
stov.	FF
PRED ŠTIRIDESETIMI LETI
Volitve v
narodnoosvobodilne
odbore
Ves mesec julij so bili po celotnem območju takratnega ptujske-
ga, pa tudi ormoškega okraja, predvolilni sestanki, ki so jim ponekod
pravili tudi zbori volilcev. Na sestanke so prihajali aktivisti OF iz
okraja, tolmačili pomen nove ljudske oblasti, ki mora biti ločena od
politike, ki mora opravljati oblastno funkcijo samostojno, v duhu
sklepov in usmeritev Osvobodilne fronte in KP. Razlagali so način
dela bodočih narodnoosvoboilnih odborov — krajevnih, okrajnih in
okrožnih, ki bodo prevzeli oblastni del poslov, ki jih sedaj opravljajo
odbori OF.
Na teh predvolilnih sestankih so postavljali tudi kandidatne li-
ste. Prvič v zgodovini na našem območju bodo šle na volišča tudi žen-
ske, so poudarjali govorniki, in ne samo to, tudi med kandidati mora-
jo biti ustrezno zastopane ženske. Poseben poudarek je bil na mladih,
saj so mladi od 18.do 21. leta že imeli volilno pravico, v bivši Jugosla-
viji so imeli volilno pravico samo moški od 21. leta naprej, nekoč v
rajnki Avstriji pa od 24. leta.
Vse to je bilo za ljudi novost. Čeprav je bil julij, vroče poletje in
veliko dela na zemlji, so ljudje prihajali na sestanke res množično. Se-
stanki so bili večinoma zvečer ob delavnikih in ob nedeljskih dopol-
dnevih. Takrat ni bilo tako zapletenega in dolgotrajnega postopka,
kot ga imamo danes. Evidentiranje možnih kandidatov, kandidiranje
in potrjevanje kandidatnih list so večinoma opravili kar na enem se-
stanku.
Volili so predsednike, tajnike in člane narodnoosvobodilnih od-
borov. Za vsako funkcijo sta bila najmanj dva kandidata. Imena pred-
laganih in potrjenih so si okrajni aktivisti na sestankih skrbno zabele-
žili in potem poskrbeli, da so v takratni Ptujski tiskarni (ukinjena in
odpeljana v Makedonijo je bila šele oktobra) natisnili glasovalne listi-
če za vseh 121 predvidenih narodnoosvobodilnih odborov na območ-
ju ptujskega okraja.
Na območju mestnega odbora OF Ptuj so bile volitve v nedeljo,
29. julija, takrat tudi v večini drugih krajev Slovenije, na podeželju v
ptujskem okraju pa so bile volitve v nedeljo, 5. avgusta, na območju
takratnega ormoškega okraja pa v nedeljo, 12. avgusta. Udeležba je
bila povsod izredno dobra. Volilni odbori so bili strogi, v nobenem
primeru niso dopuščali, da bi mož volil tudi za ženo, morala je priti
sama. Pa tudi prihajale so, le redki so bili primeri, da so mladi aktivi-
sti morali koga iti opomnit na dom na njegovo volilno dolžnost.
Sodeloval sem pri vseh volitvah od takrat naprej in nesporno
moram ugotoviti, da nobenih poznejših volitev nismo izvajali tako
spontano demokratično, za nobene pozneje ni bila večina volilcev ta-
ko neposredno zainteresirana kot takrat. Saj je bilo več kot dve tretji-
ni volilcev prvič na volišču (zadnje volitve so bile leta 1938 in še ta-
krat samo za moške od 21. leta naprej), vse jim je bilo novo. Za kandi-
date so se odločali svobodno, na podlagi osebnega poznanja, ne pa
kot nekoč — na podlagi strankarske pripadnosti. Ker je bilo za vsako
funkcijo več kandidatov, je bila možna tudi večja izbira.
V vsakem krajevnem narodnoosvobodilnem odboru so izvolili
predsednika, tajnika in od 5 do 7 članov odbora. Mestni NOO Ptuj je
imel 11 članov odbora, mestni NOO Ormož pa 9 članov odbora. Na
območju ptujskega okraja so povsod narodnoosvobodilni odbori
prevzeli posle od krajevnih odborov OF na dan 15. avgusta 1945. Ker
je bil marsikje izvoljen za predsednika sekretar KO OF, so potem mo-
rali izvoliti drugega sekretarja, saj funkcija predsednika ni bila zdru-
žljiva s sekretarstvom OF, predsedniške funkcije pa takrat v odborih
OF še ni bilo.
Ker sta bila za vsako funkcijo vsaj dva kandidata, je razumljivo,
da polovica kandidatov ni bila izvoljena. Tu in tam je bilo pri posa-
meznikih opazno razočaranje, vendar tega običajno niso javno poka-
zali, sprijaznili so se z dejstvom, da so bili izvoljeni tisti, ki so jih lju-
dje bolj poznali in jim tako tudi bolj zaupali. Narodnoosvobodilni
odbori šo bili koncem septembra istega leta preimenovani v krajevne
ljudke odbore, ki so obstajali do konca aprila 1952, ko smo prešli na
komunalni sistem in izvolili občinske ljudske odbore.
Kmalu po volitvah so v Ormožu začeli s pripravami na ukinitev
okraja, ki je uradno prenehal obstajati s 1. septembrom 1945. Takrat
so bili k ptujskemu okraju priključeni naslednji KNOO: Cvetkovci,
Hum, Loperšice, Velika Nedelja, Obrež, Ormož, Pavlovci, Podgorci,
Središče ob Dravi in Šalovci. Od okraja Lenart pa je bil Ptuju priklju-
čen KNOO Biš.
Zanimiva je še politična ocena, ki so jo dali dva dni po volitvah
na seji OK KPS Ptuj. V zapisniku z dne 7/8-1945 lahko med drugim
preberemo: »Ugled Osvobodilne fronte stalno narašča zaradi velike-
ga odstotka udeležbe na volitvah. To vpliva prav porazno na reakcijo,
ki je skušala z raznimi parolami, o vrnitvi kralja, o okupaciji Slovenije
po zaveznikih, vplivati na prebivalstvo. Ljudje temu niso nasedali.
Uspeli smo tudi v tem, da je bila večina tistih kandidatov, za katere
smo menili, da naj bi na volitvah prodrli, tudi izvoljena. Najtežja ugo-
tovitev pa je, da pri volitvah ni sodelovala mladina tako aktivno kot
bi morala.«
Nekoliko čudna pa je bila razprava enega od takratnih članov
komiteja, ki je dejal, tako je zapisano v zapisniku, da »KP ni nič do-
prinesla k volitvam, ker so člani delali bolj po OF liniji kot pa po KP
liniji.« Je pač bila takrat nekoliko drugačna »linija«, saj so nam očita-
li, da se Partija izgublja v OF, da je napol v ilegali in podobno.
FF
Žetev končana, odkup še ne
Na poljih kmetijskega kombinata so v soboto poželi zadnjo pše-
nico in tako zaključili letošnjo žetev. Potekala je v ugodnih vremen-
skih pogojih, zrnje je bilo precej suho in tako tudi s sušenjem ni bilo
težav. Z vseh strani prihajajo poročila o dobrih pridelkih in kakovost-
nem zrnju, vendar bo potrebno na dokončne podatke še počakati. Za-
sebni pridelovalci namreč še niso oddali vseh količin pšenice, prev-
zem bo trajal še nekaj časa. Do konca minulega tedna so v obeh kme-
tijskih zadrugah prevzeli okoli 2.350 ton pšenice, v kmetijskem kom-
binatu pa so naželi nekaj nad 6 tisoč ton pšenice. Povprečni hektarski
donos na poljih kmetijskega kombinata je tako letos nekoliko višji od
lanskega in znaša okoli 5.600 kilogramov.	jg
V D0LENI PRAZNUJEJO
V	počastitev šestega praznika KS Dolena so se v
soboto in nedeljo, 3. in 4. avgusta zvrstile že prve
prireditve, s katerimi obeležujejo tudi 40-letnico
svobode. Tako so se v soboto zvečer v domu druž-
beno političnih organizacij sestali na slavnostni
seji skupščine in vodstev DPO v tej krajevni skup-
nosti. Seje so se udeležili tudi predstavniki sosed-
njih krajevnih skupnosti in SO Ptuj, na njej pa so
najzaslužnejšim krajanom izročili tudi priznanja
V	nedeljo. 4. avgusta, pa so v Doleni potekale
tradicionalne športne prireditve. V počastitev
praznika so izvedli turnir v malem nogometu, ter
krajevno prvenstvo v šahu, namiznem tenisu, pika-
du in metanju krogle.
S prireditvami bodo nadaljevali to nedeljo, ko
se bodo na tradicionalnem srečanju zbrali starejši
občani z območja te KS, ter v soboto, 24. avgusta s
srečanjem borcev, kolesarskimi dirkami, tekmova-
njem koscev, vleki vrvi ter tradicionalno Haloško
nočjo.
-OM
4 — DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
8. avgust 1 985 — ^jgJJJ
PODELJENE PLAKETE OBČINE PTUJ
ZA LETO 1985
Na slavnostni seji v počastitev praznika občine Ptuj, v
skladu s sklepom zborov SO Ptuj, Franc Tetičkovič, pred-
sednik skupščine občine Ptuj in Marica Fajt, predsednica
komisije za priznanja in odlikovanja SO Ptuj, podelila pla-
kete in priznanja občine Ptuj za leto 1985.
FRANC
FIDERŠEK
V OF je začel sodelovati že koncem
leta 1944 na območju Žetal, posebno
aktivno pa se je vključil v politično
delo po osvoboditvi. Najprej je bil
tajnik krajevnega narodnoosvobodil-
nega odbora Nadole in sekretar od-
bora OF. Izvoljen je bil za delegata
prvega okrajnega ljudskega odbora
Ptuj, bil je tajnik krajevnega odbora
Žetale, tajnik okrajne zadružne zveze
Ptuj, inštruktor za zadružništvo pri
Republiški zvezi kmetijskih zadrug,
planer na oblastnem ljudskem odbo-
ru v Mariboru in pomočnik poverje-
nike za kmetijstvo v ljutomerskem
okraju.
Oktobra 1947 je bil sprejet v SKOJ,
februarja 1948 pa v KPJ. Vseskozi je
bil družbenopolitično aktiven. V letih
1948-1954 je bil sekretar 00 ZKS v
treh mandatnih dobah in eno man-
datno dobo član OK KPS oz. ZKS
(1952—1954) v Ptuju, v Žetalah pa
tajnik občinskega ljudskega odbora.
Marljivo in odgovorno je nad 20 let
(1955—1976) opravljal naloge tehni-
čnega sekretarja Občinskega komiteja
ZKS Ptuj. V tem času je bil tudi se-
kretar občinskega odbora sindikata
delavcev družbenih dejavnosti občine
Ptuj, predsednik osnovne organizaci-
je sindikata dr. Jožeta Potrča, sekre-
tar osnovne organizacije ZKS IV. te-
rena Ptuj, uspešno pa je opravljal še
vrsto drugih dolžnosti.
Bil je član delegacije KS Ptuj v pr-
vem mandatu delegatske skupščine in
je nad dve leti uspešno vodil delega-
cijo KS Ptuj v zboru krajevnih skup-
nosti. Aktivno je sodeloval pri ustav-
nem preoblikovanju ptujske krajevne
skupnosti in je bil predsednik KS Bo-
ris ZiherI Ptuj. V drugem mandatu
delegatske skupščine je bil podpred-
sednik komisije za volitve in imeno-
vanja.
Občinski odbor SZDL Ptuj ga je le-
ta 1964 imenoval za odgovornega
urednika Radia Ptuj. Občinska konfe-
renca SZDL Ptuj pa ga je z letom
1976 imenovala za odgovornega ured-
nika Tednika in Radia Ptuj. Od takrat
je novinarsko delo začel ooravliati
profesionalno v zadovoljstvo delov-
nih ljudi in občanov ptujske občine in
širše družbenopolitične skupnosti.
Kot novinar še danes objektivno in
razumljivo seznanja delovne ljudi in
občane o vseh dogajanjih v družbeno-
politični skupnosti.
Poleg novinarskega dela je ves čas
politično aktiven. Deloval je kot član
predsedstva OK SZDL Ptuj in še de-
luje v njenih organih in delovnih tele-
sih. V ZK z uspehom vodi komisijo
za agitacijo, informiranje in propa-
gando ter uspešno deluje tudi v ena-
koimenski komisiji pri Medobčin-
skem svetu samoupravljanja občine
Ptuj ter član Predsedstva OK ZKS
Ptuj, v katerem je zadolžen za politi-
čni sistem socialističnega samoupra-
vljanja in informiranje.
Predlog za podelitev plakete je da-
lo predsedstvo CK ZKS Ptuj.
Franc Fideršek sprejema Plaketo občine Ptuj
Foto: Langerholc
MESOKOMBINAT PERUTNINA PTUJ TOK
KOOPERACIJA HAJDINA
V letu 1966 se je kmetijska zadruga Hajdina pri-
ključila Mesokombinatu »Perutnina« Ptuj in razši-
rila dejavnost še na kooperacijsko vzrejo piščancev
za potrebe matične organizacije.
Da bi se preprečilo drobljenje in križanje sred-
stev, strokovnega kadra ter poslovnih odnosov v
občini je bil med kmetijskimi organizacijami v letu
1973 sklenjen dogovor o delitvi dela. Kmetijski
kombinat je prevzel kmetijsko dejavnost na območ-
ju kmetijske zadruge Hajdina, Mesokombinat Peru-
tnina Ptuj pa je dejavnost na območju zadruge Haj-
dina v celoti preusmeril v kooperacijsko rejo pi-
ščancev v obratu za kooperacijo. Sledili sta še dve
reorganizaciji in to 1974. leta v TOZD Hajdina in
1978. leta v TOK Hajdina. Ta naziv ima organizaci-
ja še danes.
Začetek preusmeritve dejavnosti v rejo piščancev
sega torej v leto 1966, ko se je nova dejavnost zače-
la iz nič. V začetku ni bilo ustreznega izkušenega
kadra, niti primernih hlevov in opreme, niti izuče-
nih kooperantov. Prva leta se je kooperacijska reja
odvijala v adaptiranih gospodarskih zgradbah kme-
tov v celoti z ročno opremo. V turnusu so kmetje re-
dili od 500 do 3.000 piščancev. Pomembnejši koraki
so se pričeli 1969. leta z gradnjo prvih novih hlevov
s sodobnejšo uvoženo opremo, zato pa je sledil pre-
cej hitri vzpon na količini in kakovosti piščancev.
Doslej je bilo zgrajenih 400 hlevov z zmogljivost-
jo od 5.000 do 13.000 piščancev v turnisu do leta
1980, pa tem obdobju pa hlevi z zmogljivostjo od
14.000 do 28.000 v turnisu po kmetu v različnih ob-
činah, vendar v zadnjem obdobju največ v občini
Ptuj. Proizvodnja seje od leta 1970—1984 povečala
za 7-krat in pomeni v ietu 1984 37.000 ton vzrejenih
piščancev.
Kooperanti TOK Hajdina, ki jih je danes 360, so
v 13 občinah severovzhodne Slovenije in 3 občinah
sosednje Hrvaške, vzredijo pa 85,5 % celotne prc%
vodnje, je bilo v letu 1984 vzrejenih 41 % piščancev
pri kooperantih v ptujski občini.
Kvalitetni piščanci, krma, hlevi in oprema ter
znanje kooperantov in organizacija strokovni);
služb omogočajo, da v letu 1985 porabijo za vzrejo
1 kg piščanca samo 2,10 kg krme, kar je najmanj v
živinoreji.
Mesokombinat Perutnina Ptuj, ki beleži enga naj.
hitrejših gospodarskih razvojev ne samo v občini
ampak tudi izven nje, je največji proizvajalec peru!
tninskega mesa in izvoznik na tem področju v Jugo.
slaviji. Njegov uspeh je v dobri organizaciji, uspe.
šno izpeljani delitvi dela, strokovnega in tehnolo.
škega napredka, kar v veliki meri rezultat uspešne-
ga razvoja kooperantskih odnosov v TOK Hajdina.
KRAJEVNA SKUPNOST POLENŠAK
Krajevna skupnost Poienšak leži v manj razvitem
območju Slovenskih goric in zajema enajst vasi.
Kljub temu dosega lepe rezultate. Na področju
gradnje cest so vlagali veliko sredstev iz samopri-
spevka občanov, poleg tega pa so znali vedno prite-
gniti občane, da so prispevali še dodatna sredstva
po posebnih pogodbah. Prav tako poteka na pod-
ročju krajevne skupnosti akcija za izboljšanje elek-
trifikacije. Tako so v zadnjih letih zgradili tri trans-
formatorske postaje, denar zanje pa so zbrali obča-
ni sami.
Tudi v drugih akcijah je poleg krajevne samou-
prave čutiti vpliv in aktivnost vseh občanov. Tako
so obnovili gasilski dom v Samencih in na Polenša-
ku, zgradili mrliško vežico in uredili pokopališče. V
delu krajevne skupnosti jim je uspelo zgraditi tele-
fonsko omrežje, da bi pokrili vse vasi pa še teče ak-
cija.
Področju SLO in družbene samozaščite posveča-
jo veliko pozornosti. Tako opremljajo svoje enote
CZ in jih izobražujejo.
Tudi društva in organizacije v krajevni skupnosti
aktivno delajo. Turistično društvo je med najaktiv-
nejšimi v občini in je s svojo prireditvijo »prazni-
kom žetve« pritegnilo veliko število ljudi. Tudi
ostala društva so aktivna in dosegajo pri svojem de-
lu nadpovprečne rezultate.
Za zadovoljitev potreb krajevne skupnosti so se
odločili, da skupno s Kmetijsko zadrugo zgradijo
prostore. V ta namen so občani prostovoljno prispe-
vali les in ga tudi pripravili za uporabo.
Pri prenašanju tradicij NOB na mlade so se
vključile vse družbenopolitične organizacije v kraje-
vni skupnosti.
Tako vsako leto organizirajo množično proslavo
ob dnevu JLA, v krajevni skupnosti so obnovili vsa
spominska obeležja in zanje vzorno skrbijo.
Predlog za podelitev plakete občine Ptuj krajevni
skupnosti Poienšak je oblikovala Občinska konfe-
renca SZDL Ptuj.
AEROKLUB PTUJ
Po večletnem prizadevanju, zlasti
mladih v ptujski občini, je bil 9. maja
1954 ustanovljen Aeroklub Ptuj. S
tem so bili položeni temelji ptujskega
letalstva, na katerem slone vsi doseže-
ni uspehi ptujskega aerokluba.
Precej je takšnih, ki so sedli za kr-
milno palico športnega letala na ptuj-
skem letališču in se vzpeli v modro
nebo. Niso se samo Ptujčani učili pr-
vih korakov letalske abecede na na-
šem letališču. Bilo jih je mnogo tudi
od drugod, iz ostalih krajev naše re-
publike.
Vendar več kot petdeset Ptujčanov
se je v zgodovini tega Aerokluba zapi-
salo letenju. Nekateri med njimi so, iz
takšnih ali drugačnih vzrokov, prene-
hali leteti. Ostali so vzljubili nebo in
letenje jim danes pomeni veiiko, če
ne že kar vse. Zanje bo v ptujskem
Aeroklubu vedno dovolj prostora.
Leta 1955 je letelo 12 pilotov, leto
kasneje 13, naslednje leto pa samo
osem. Vse do leta 1963 se je število
motornih pilotov spreminjalo, vendar
jih ni bilo več kot 12. Leta 1963 štirje
novi piloti, vsako naslednje leto še
kakšen zraven.
Danes leti v klubu 43 motornih pi-
lotov, 58 jadralnih pilotov in skače 20
padalcev. Cela eskadrilja po številu
ljudi in po letalskem parku, ki ima v
svojih vrstah 8 motornih in 6 jadral-
nih letal.
Ljudje v Aeroklubu delajo na pro-
stovoljni amaterski bazi brez plačila
in povračila stroškov. Danes dela v
Aeroklubu 7 učiteljev motornega lete-
nja, 7 učiteljev jadralnega letenja in 4
učitelji padalstva. Profesionalno sa-
mo dva, upravnik letalske šole in me-
hanik. Velik entuziazem, velika žrtvo-
vanja in čudoviti rezultati. Številna
prva mest in druge dobre uvrstitve na
državnih in republiških prvenstvih v
vseh panogah našega delovanja, pili-
ti iz naše šole lete na Boeingih, DCS
in drugih potniških in poslovnih leta-
lih, številni naši člani so rezervni ofi-
cirji — piloti...
Aeroklub Ptuj je danes med največ-
jimi aeroklubi v naši domovini. Nje-
gova vloga in pomen pri uresničeva-
nju raznih oblik sodelovanja med
bratskimi občinami sta zelo pomemb-
na. Sestavljeni letalski oddelki aero-
klubov Čakovec, Murska Sobota in
Ptuj so sodelovali na vajah civilne za-
ščite v Koprivnici, Čakovcu, Lendavi,
Ptuju in še kje. Še pomembnejše pa je
sodelovanje na področju nadaljnjega
razvoja dejavnosti,. pa naj gre za po-
moč s tehniko, kadri ali pa samo za
izmenjavo mnenj in izkušenj.
Aeroklubi so društva. V njih se zbi-
rajo ljudje, ljubitelji letenja, da pa
lahko letijo morajo delati, samoupra-
vljati, se učiti in vzgajati nove kadre,
zato so naši klubi ne samo strokovno
letalske šole temveč tudi šole življe-
nja, v katerih se vzgajajo mladi ljudje
v dobre samoupravljalce in krepi
bratstvo in enotnost naših narodov.
Predlog, da se podeli plaketa obči-
ne Aerokluba Ptuj je oblikovala Ob-
činska konferenca Š7DL Ptuj.
Plaketo je za aeroklub prevzela Milena Cestnik, jadralna in motorna
pilotka, državna reprezentantka, dvakratna udeleženka evropskih prven-
stev in rezervni podporočnik jugoslovanskega vojnega letalstva
Foto: Langerholc
JOŽICA SUHA00LNIK
Po prihodu v Ptuj, leta 1952, pose-
bej pa še od leta 1954 dalje se je in-
tenzivno vključila v razvoj zdravstva
v takratnem okraju Ptuj. Zdravstvo je
do tega časa bilo izredno slabo razvi-
to (tehnološko, prostorsko in kadrov-
sko), prevladoval je še zasebni zobo-
zdravstveni sektor z ostarelo in klasi-
čno opr;mo izpred vojne. Kot mlada
zobozdravnica se je s svojim osebnim
prizadevanjem in velikim trudom zav-
zemala za enakopravni razvoj zobo-
zdravstva na celotnem takratnem po-
dročju ptujske občine, ki je bila slabo
razvita (Haloze in Slovenske gorice).
V veliki meri ji je to uspelo z nepo-
srednim kontaktiraniem z OZD, ki so
prav na njeno pobudo dajale za tiste
čase kar precejšnja denarna sredstva
za prostorsko ureditev in nabavo so-
dobnejše zobozdravstvene opreme.
Tako so na haloškem območju bile
odprte zobozdravstvene ambulante v
Majšperku, Podlehniku, Cirkulanah
in Zavrču ter na območju Slovenskih
goric v Juršincih, ki zelo uspešno de-
lujejo tudi danes. S tem pa ni bila nič
manjša želja in potreba po organizira-
nju sodobnega zobozdravstvenega
centra v mestu Ptuju, kar je leta 1977
bilo v celoti uresničeno, saj je v tem
letu svojemu namenu bil predan so-
doben zobozdravstveni center v Ptu-
ju-
Tov. SuhadolniKova se je zavedala,
da brez dobrega strokovnega kadra ni
pričakovati razvoja na tem področju.
Vedno in vsakokrat je bila naklonje-
na štipendijski politiki in štipendira-
nju, kar ji je tudi uspevalo. Z lastnimi
kadri je bil zagotovljen tudi vsesplo-
šni razvoj.
Imenovana je vseskozi zelo aktivno
delovala v organih samoupravljanja,
v Zvezi komunistov, v sindikatu, bila
je republiška poslanka, kjer se je tudi
širše zavzemala za ureditev zdravstva
v celotnem prostoru. Nikoli ni bila
ozko opredeljena, temveč se je zavze-
mala za širše in enakopravne odnose
na področju zdravstva. Za svoj trud,
širše aktivno delo na področju samo-
uprave in družbenopolitičnega dela,
je bila tov. Suhadolnikova tudi več-
krat odlikovana z državnimi odliko-
vanji.
Čestitka dr. Jožici Suhadolnikovi ob prejemu plakete
Foto: Langerholc
SIMON PEŠEC
Vedno je vedel kje je pravo mesto
naprednega slovenskega človeka. Če-
prav še otrok je v narodnoosvobodil-
ni vojni prijel za puško, samo nekoli-
ko starejši pa za delo pri izgradnji do-
movine. Član sindikata je posta! že
leta 1945. V letih 1965-1967 je bil
predsednik odbora sindikata delav-
cev za industrijo občine Ptuj. Od leta
1967 do 1973 je bil predsednik občin-
skega sveta ZSS Ptuj.
V tem času je opravljal še vrsto po-
membnih družbenopolitičnih nalog.
Od leta 1963 do 1965 je bil poslanec
Gospodarskega zbora Skupščine
SFRJ. V letu 1969 je bil predsednik
Medobčinskega odbora prijateljskih
občin SR Hrvatske in SR Slovenije. V
letu 1967 pa je bil tudi eden izmed or-
ganizatorjev prve konference samou-
pravljalcev občine Ptuj. Zelo aktivno
je deloval od 1977 do 1982 kot pred-
sednik skupščine SIS za požarno var-
nost#občine Ptuj.
Prav tako je bil aktiven v svoji kra-
jevni skupnosti. Sedaj je predsednik
Aktiva sindikalnih aktivistov pri Ob-
činskem svetu ZSS Ptuj.
V času, ko je bil tov. Simon Pešec
predsednik Občinskega sveta ZSS
Piuj je v organiziranosti sindikatov
prišlo do pomembnih organizacijskih
sprememb. Sindikati so bili organizi-
rani v 18 strokovnih odborov, kar se
je v dejavnosti sindikatov izredno po-
zitivno odražalo. Delo sindikatov se
je v glavnem preneslo in odvijalo v
osnovnih organizacijah, to je v bazi,
kar se je vse bolj odražalo tudi pri ne-
posrednem odločanju in reševanju
problemov s strani delavcev — samo-
upravljalcev.
Prva konferenca samoupravljalcev
občine Ptuj, leta 1967, je veliko pripo-
mogla ne samo k utrditvi, ampak še
bolj k nadaljnjemu razvoju samou-
pravljanja v vaši občini in to na vseh
področjih družbenega dela in življe-
nja.
Velik delež ima pri nadaljnji širitvi
bratstva in prijateljstva med bratskimi
občinami SR Hrvatske in SR Sloveni-
je, saj se je teinu sodelovanju pridru-
žilo tistikrat že 7 občin iz obeh repu-
blik. Prav tako se je naša občina v
tem času pobratila z občino Arandje-
lovac iz SR Srbije. Pri sodelovanju
bratskih občin so bili doseženi po-
membni uspehi, predvsem na področ-
ju kulture, športa, pa tudi na ekonom-
skem področju so bili uspehi, prav na
podlagi teh vezi, zelo dobri.
Njegovo aktivnost velja poudariti
tudi na področju delovanja SIS #
požarno varnost občine Ptuj, krajevni
skupnosti in drugih področjih druž-
benega delovanja, nenazadnje tudi v
izvršnem svetu SO Ptuj, kjer dela ne-
posredno na področju razvoja drob-
nega gospodarstva v občini.
Do upokojitve je opravljal nešteto
nalog in funkcij, vsekakor pa je naj-
večji njegov prispevek v gospodarstvu
v DO Hiko Olga Meglič Ptuj, kjer je
bil od leta 1970 dalje direktor. Pod
njegovim vodstvom se je navedena
delovna organizacija razvijala v po-
slovno uspešno organizacijo, pomen1'
ben pa je tudi njen prispevek k razvo-
ju manj razvitih območij Haloz, saj sjj
z zgraditvijo obrata v Dolanah, KS
Cirkulane, dane večje možnosti zap?'
slitve prebivalstva na tem območj"
Haloz.
fSDNIK ~ 8- avg»st 1985
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
OB 60-LEfflflC! CVETKA PANTABJA
Mladost boju in revoluciji—
živliest8 delu
V petek, 2. avgusta, je praznoval 60-letnico rojstva CVETKO
PANTAR, rezervni podpolkovnik JLA, upokojenec od leta 1978 po
22 letih načelovanja oddelku za ljudsko obrambo SO Ptuj, še vedno
široko aktiven družbenopolitični delavec, stanujoč v Gregorčičevem
drev. 2 v Ptuju, KS Jože Potrč.
Malo je še med nami živečih borcev NOB, ki so toliko storili za
zmago nad fašizmom, za socialistično revolucijo, za obrambo in
varnost naše domovine, ki so toliko doživeli in pretrpeli kot Cvetko
Pantar, skojevec od februarja 1942, aktiven borec in vojaški stare-
šina od maja 1943.
Obiskali smo ga z namenom, da ob njegovem pomembnem ži-
vljenjskem jubileju zvemo nekoliko več o njegovi poti boja in dela,
in da to poskušamo predstaviti tudi našim bralcem.
Začnimo pri koreninah. Odkod
kjjaja vaša družina?
»Korenine Pantarjev izhajajo
s Kočevskega. Ena veja se je
ustali i a v Prezidu že pred prvo
svetovno vojno. To je kraj na
meji med Slovenijo in Hrvaško,
0a koncu zahodnega deia Gor-
skega kotaija, občina Čabar. Ob
hudi gospodarski krizi, leta 1932
sC je naša družina preselila na
Sušak. Oče je bil po poklicu če-
vljar, mati gospodinja, otrok pa
nas je bilo pet — trije fantje in
dve dekleti. Jaz sem bil najstarej-
ši. V času težke gospodarske kri-
ze ni bilo možnosti redne zapo-
slitve, tudi čevljarstvo ni dosti
neslo, zato je oče opravljal tudi
druga priložnostna opravila, da
je za silo preživel številno druži-
no. Na Sušaku sem končal osno-
vno in meščansko šolo, nato po-
daljšano trgovsko in se zaposlil
kot trgovski vajenec.«
Takrat je našo domovino zadela
vojna in fašistična okupacija. Ka-
ko je bilo na Sušaku?
»Tako kot drugje po naši do-
movini. Narodno osvobodilni
boj se je začel takoj leta 1941 in
te takrat je bila vsa naša družina
vključena v NOB tako po materi-
ni kot po očetovi liniji. Midva,
jaz in 2 leti mlajši brat Vilim sva
bila praktično še otroka in sva
začela organizirano delati v za-
četku leta 1942. Res sem že leta
1941 prenašal na določene zveze
razne pakete, vendar je bilo to
priložnostno in v pomoč očetu,
zato tega ne smatram za organi-
zirano delo.«
Torej je tudi oče aktivno sode-
loval v NOB.
»Da, bil je aktivist na terenu
Sušak—Trsat—Grobnik in nekaj
{asa v Prezidu do kapitulacije
Italije. Potem je bil v zalednih
raouh Primorsko-goranskega
področja. Potem je bil oče težko
ranjen, zaradi posledic je kmalu
po vojni umrl. Bil je nosilec stare
Partizanske spomenice 1941, ki
jo je dobil konec leta 1944, ni pa
dočaka! podelitve nove pozneje
izdelane Spomenice 1941. Naj še
omenim, da je v NOB padlo iz
ožje in širše družine Pantarjev
osem članov, nekaj v slovenskih,
nekaj pa v hrvaških enotah
NOV.«
IZENAČITI SKOJEVSKI
STAŽ S PARTIJSKIM
Omenil si, tovariš Pantar, da
sta z bratom postala skojevca v
»fetka leta 1942. Kako in kak-
fce naloge sta opravljala?
»Dobivala sva vse več nalog in
bila tako pritegnjena v organizi-
rano delovanje. Skojevci smo bili
^jansko mladi komunisti, ki
na terenu dobivali lažje bor-
zne naloge, večkrat pa tudi po-
Vserp enake kot člani KP in nič
manj pomembne. Za delo so bile
različne možnosti, od »nedolžne-
ga« trošenja letakov in pisanja
Parol, do opravljanja kurirskih
poslov, prenašanja orožja in stre-
liva pa vse do izvajanja večjih di-
verzantskih akcij, kot je zažiga-
nje skladišč opreme okupatorje-
ve vojske in podobno. Člani sko-
Ja smo na terenu dobivali poseb-
ne naloge za akcije ob raznih
obletnicah in praznikih — 1.
^aj, obletnica oktobrske revolu-
cije 1942 in podobno. Zaradi te-
8a se mi ne zdi prav, da se v raz-
publikacijah SKOJ premalo
°®enja, temveč samo KPJ, če-
Prav smo skojevci dejansko bili
"»adi komunisti in se mi ne zdi
Prav, da nimamo priznanega te-
8a staža v K P oz. ZKJ. Mislim,
ra bi to lahko popravili sedaj ob
Jubilejni 40. obletnici zmage nad
asizmom, svobode in miru.«
7if P"Pr»vah na 13. kongres
tečejo razprave tudi o dopol-
Jltv»h statuta ZKJ. Prav bi bilo,
^ bi dali ustrezni predlog, da naj
oifres ZKJ prizna staž v skoju
*°t staž v ZK vsem tistim, ki so
J*'1 člani SKOJ med NOB in so
* d»nes člani ZKJ.
^^e pred leti sem dal pobudo
. . Podoben predlog, vendar ni
4'' uPoštevan. Mislim, da bi ob
: .obletnici to lahko dopolnili,
J Je SKOJ bil dejansko Partija
rph komunistov. Tudi v bri-
Bdah in v drugih vojaških eno-
ski	skojevci nižji starešin-
rir!k ader- s» je ob starejših pri-
1Va' izkušnje.«
POT V BRIGADO
IN IZ BOJA
V BOJ DO ZMAGE
Kakšna je bila pot od skojevca-
terenca do aktivnega borca v eno-
tah NOV?
»Brat Vilim je zaradi sodelo-
vanja v večji sabotažni akciji mo-
ral že poleti 1942 oditi v Primor-
sko-goranski odred, brigada je
bila formirana šele septembra
1942. Sam sem bil vključen v ak-
cijo požiga italijanskega vojaške-
ga skladišča za 1. maj 1943. Ak-
cija je uspela, bil sem oborožen s
pištolo, ki sem jo na Sušaku vzel
italijanskemu oficirju. Po akciji
so Italijani in ustaši na veliko
hajkali. Skrival sem se med sta-
rim železjem v enem od tovornih
vagonov na železniški postaji Su-
šak. Ker je obstajala nevarnost,
da me odkrijejo, sem 2. maja zve-
čer odšel na rezervno zvezo za
odhod v brigado. Tam se nas je
zbralo kakih deset. Hodili smo
vso noč in ves dan 3. maja. Tako
sem šele 4. maja 1943 v Lukov-
dolu v Gorskem kotarju vstopil v
2. bataljon 14. udarne brigade V.
operativne cone.«
!n kakšna je bila nadaljnja
pot?
»Takoj po prihodu sem bil po-
močnik mitraljezca, pozneje mi-
traljezec s težkim mitraljezom ti-
pa Fiat, nekaj časa tudi s »šar-
cem« 34, nato politdelegat voda
z mitraljezom tipa »zbrojevka«.
Po kapitulaciji Italije sem vodil
skupino bombašev, bil ranjen v
nogo pri Karlobagu itd. Leta
1944 sem nekaj časa nadomeščal
padlega komandirja čete, potem
padlega politkomisarja čete. Ta-
krat sem bil težko ranjen v hrbte-
nico, ležal v bolnišnici v Drežni-
ci, se delno pozdravljen vrnil v
enoto, v začetku avgusta 1944 pa
sem moral v bolnišnico »Perna«
na Petrovi gori (Kordun), odko-
der sem bil poslan v Italijo, kjer
sem bil v bolnišnici Grumo ope-
riran. Za tem sem bi! na okreva-
nju v partizanskem taborišču
Gravina in obiskoval tečaje, dva
specifična in šoferskega.
Proti koncu oktobra 1944 sem
zahteval, da grem nazaj v domo-
vino. Vključen sem bil v oklopno
motorizirano enoto, najprej v se-
stavi 19. severno-dalmatinske
udarne divizije, potem pa v 26.
udarno divizijo osmega korpusa.
S svojo enoto sem sodeloval v
številnih bojih od Knina, Mo-
starja, Nevesinja, Sanskega mo-
stu, Bihača, Gospiča in Trsta.
Nazadnje sem končal vojno na
Koroškem v sestavi motorizira-
nega odreda IV. armade JA.
Skupno sem sodeloval pri osvo-
boditvi 62 mest, krajev in vasi.«
N! BILO ČASA
ZA ODDIH
Ta pot nenehnih ponodov in bo-
jev je bila težka, izčrpajoča. Zato
je bilo ob zmagi in koncu vojne
toliko večje veselje?
»Težko bi temu pritrdil. Ko se
je končala druga svetovna vojna,
mi je manjkalo še slabe tri mese-
ce do 20. rojstnega dneva. Toda
bil sem utrujen od bojev, naveli-
čan vsega, poln bolečih spomi-
nov sem se počutil starega. Zame
seje sicer vojna končala 15. maja
1945 na bojnem položaju Boro-
vlje—Dravograd. Aktivno voj-
skovanje pa se je praktično zame
začelo z vstopom v SKOJ febru-
arja 1942. Boleč je spomin na ta-
kratne tovariše. V celici Skoja
nas je bilo skupno šest, štirje od
teh so padli že leta 1943 na ob-
močju Gojmirje—Vrbovsko. Ro-
jen je bil leta 1927 in je bil takrat
najmlajši partizan II. primorsko-
goranske udarne brigade. Peti
član naše skojevske celice je bil v
šesti sovražnikovi ofenzivi, jeseni
1943 hudo ranjen in je leta 1944
umrl. Meni, edinemu iz te celice,
je usoda nekako prizanesla.«
Čeprav si bil večkrat ranjen.
»Da, skupno sem bil ranjen
petkrat. Posledice imam le od
ene lažje in ene težje ranitve, to
je na hrbtenici pri desnem kolku
in na levi nogi. Priznana mi je bi-
la 80-odstotna vojaška vojna in-
validnost. Kot zanimivost naj še
povem, da sem dobil dve ranje-
niški znački, za lažjo in za težjo
ranitev, znački sta platneni.«
Kljub tako visoki invalidnosti si
ostal v aktivni službi v JLA. Ali ni
bilo to prenaporno?
»V JLA sem ostal kot aktivni
oficir do leta 1956. Služil sem v
raznih garnizijah in vojaških
okrožjih v Celju, Ljubljani, Ogu-
linu, na Reki, pa zopet v Ljublja-
ni in nazadnje v Ptuju. Treba je
bilo iti tja, kamor so te poslali.
Ob tem naj povem, da je leta
1955 izšel prvi zakon o organiza-
ciji ljudske obrambe, ki se je po-
stopno decentralizirala na obči-
ne. Takratni vojaški odseki na
okrajih so bili postopno ukinjeni
in vse zadeve so prehajale na or-
ganizirane oddelke za ljudsko
obrambo pri občinskih ljudskih
odborih. Bil je to začetek decen-
tralizacije zadev civilnega in vo-
jaškega sektorja na občine, tudi
organizacija civilne zaščite, cen-
tra za obveščanje in alarmiranje
itd. Šlo je za podružbljanje vseh
zadev ljudske obrambe, nazad-
nje še, od leta 1968 tudi teritori-
alna obramba kot oborožena
komponenta, ki nadaljuje tradi-
cije partizanskih enot.«
22 LET DELA V PTUJU
Čeprav tvoje delo v Ptuju po-
znamo, ni odveč, da ga na kratko
sam opišeš.
»Po prihodu v Ptuj, leta 1956,
je bila moja naloga organizirati
upravni organ za ljudsko obram-
bo občine, ki bo sposoben spre-
jeti vse administrativno-upra-
vno-komandne zadeve s področ-
ja civilnega sektorja in mobiliza-
cijskih zadev, to je vojaškega
sektorja, ki ga je do tedaj vodil
vojni odsek Ptuj. Razumljivo je,
da je bil takrat potreben ustrezno
usposobljen kader za te naloge.
Omogočeno mi je bilo, da sem že
v JLA kot tudi pozneje v delu
upravnega organa občine prido-
bil ustrezno vojaško in upravno
izobrazbo za položaj, ki sem ga
opravljal polnih 22 let, to je pet
in pol mandata.«
In to nadvse uspešno!
»V posebno zadovoljstvo mi
je, ko sem leta 1978 odšel v po-
koj, da sem lahko vodstvo uprav-
nega organa predal svojemu na-
mestniku, ki je s svojim delom,
izobrazbo, znanjem in pridnostjo
ter sposobnostjo dokazal, da
imam vrednega nadaljevalca vo-
denja oddelka za ljudsko obram-
bo.«
Poleg izredno zahtevnega dela
na področju ljudske obrambe, si
se v ptujski občini tudi široko
udejstvoval v družbenopolitičnem
in društvenem življenju. Ni odveč,
da našteješ nekaj pomembnejših
dolžnosti, ki si jih opravljal.
»Bil sem 12 let član občinske-
ga komiteja ZKS oz. konference
komiteja, 8 let tajnik in 6 let
predsednik občinskega odbora
ZZB NOV Ptuj, 10 let tajnik
upravnega odbora sklada za fi-
nanciranje obrambnih potreb v
občini, 8 let član republiške ko-
misije za organizacijo in metode
dela organov za ljudsko obram-
bo v občinah in opravljal celo vr-
sto drugih najrazličnejših dolž-
nosti in zadolžitev, tudi v strelski
zvezi, radio amaterskem klubu,
filatelističnem društvu itd.«
ENAKO DELAVEN
TUDI PO UPOKOJITVI
Marsikatero dolžnost si uspe-
šno opravljal tudi po odhodu v po-
koj, družbeno aktiven si še tudi
danes. Kje vse?
»Sem predsednik krajevnega
združenja ZB NOV v KS Jože
Potrč in opravljam še tri druge
dolžnosti v krajevni skupnosti.
Nadalje sem član občinskega oc
bora in predsedstva ZZB NOV
občine Ptuj, predsednik komisi-
jek za priznanja in odlikovanja
pri občinskem odboru ZZB
NOV in član drugih komisij pri
tem organu, član Sveta občine
Ptuj itd. Skupno še opravljam 11
zadolžitev.«
Povrh pa še zelo uspešno in to
kljub visoki invalidnosti in slabe-
mu zdravju. Kako je s tem?
»Prebolel sem pljučno TBC na
obeh krilih, operiran sem bil na
želodcu, potem na grlu, pred
dvema letoma na pljučih, redno
se zdravim in hodim na redno
kontrolo zdravstvenega stanja.«
Tako je o sebi pripovedoval
Cvetko Pantar. Ob koncu mu je
spomin spet poletel nazaj v mla-
dost, v čas bojev in tveganj. Po-
kazal je še fotografijo iz tiralice,
ki jo je italijanski okupator izda!
za njim leta 1943. Fotografijo je
leta 1945 dobil kot spomin od
bojnih tovarišev iz OZNE na Su-
šaku in mu je še posebno drag
spomin. Svojo pripoved pa je to-
variš Cvetko končal z besedami:
»Obdobje bojev pri človeku,
zlasti pri mladem, ki je rasel v
bojih, nujno pusti psihološke in
tudi fizične posledice. Človek te-
ži k temu, da bi tisto, kar je bilo
slabo, pozabil, kar je bilo dobro
pa si zapomnil. Vendar vojna ne
prinaša nič lepega in dobrega.
Mraz, lakota, slaba obleka in
obutev, neprestani boji, stalno
na preži... Toda ob tem je tudi
lepota tovarištva, patriotizma,
borbenosti, discipline in drugih
moralnih vrednost. V spominih
to prevlada strahote lakote, po-
hodov, bojev, umiranja sotovari-
šev. V človeku — borcu ustvarja
še večjo jeklenost in voljo, ne po
maščevanju, temveč po čimprejš-
nji osvoboditvi, po mirnem ži-
vljenju.«
Ob koncu naj Cvetku PaBtarju
v imenu bralcev izrečemo iskreno
občudovanje in mu ob njegovem
življenjskem jubileju prisrčno če-
stitamo!	FF
Cvetko Pantar na fotografiji s ti-
ralice, ki jo je izdala italijanska
policija na Sušaku po izvedeni ak-
ciji 1. maja 1943.
Na svoj 20. rojstni dan, 2. 8. 1945
v Ljubljani, kot politkomisar mi-
traljezke čete Komande Ljubljan-
skega vojnega področja.
Tudi danes je tovariš Cvetko Se
vedno izredno delaven na raznih
področjih družbenopolitičnega ži-
vljenja v KS Jože Potrč in občini
Ptuj.
DRŽAVNA ODLIKOVANJA
Medalja za hrabrost (1944), Red za hrabrost (iy44), Red za-
sluge za narod III. stopnje (1946), Red za hrabrost (1947), Red
za vojaške zasluge s srebrnimi meči (1952), Red dela s srebrnim
vencem (1966), Red za vojaške zasluge z zlatimi meči (1968),
Red dela z zlatim vencem (1974), Red bratstva in enotnosti s sre-
brnim vencem (1984).
SPOMINSKE MEDALJE
Medalja JLA ob 10. obletnici, Medalja JLA ob 20. obletni-
ci, Medalja JLA ob 30. obletnici, Medalja JLA ob 40. obletnici,
Spominska medalja 30-letnice zmage nad fažizmom, Spominska
medalja prekomorcev, Gasilska medalja za zasluge.
PLAKETE
Zlata plaketa JLA (1969), Zlata plaketa ZRVS SRS (1971),
Plaketa občine Ptuj (1972), Zvezna plaketa ZZB NOVJ (1974),
Zvezna plaketa civilne zaščite SFRJ (1978), Plaketa KS Jože
Potrč Ptuj, Srebrni znak OF (1975).
ŠTIRI DESETLETJA SKRITO OROŽJE
Pred dnevi je bila najdena pi-
štola FN belgijske proizvodnje,
kalibra 6 mm, ki so jo uporablja-
li borci slovenjegoriške čete. Ze-
lo verjetno jo je imel ali prinesel
s seboj Jože Lacko, ki se je skri-
val nekaj mesecev na pomlad le-
ta 1942 pri kmetu Francu Kosta-
njevcu na Gibini, KS Vitomarci.
To skrivališče je bilo zelo pri-
merno, kajti kmetija leži osamlje-
na na nizki vzpetini, je blizu goz-
da in daleč od sosedov. Zato te-
ga skrivališča tudi ni nihče od-
kril, dokler se ni našel izdajalec,
ki je povedal fašistom, da je bil
Kostanjevec Lackov tesni sode-
lavec in da se je udeleževal ile-
galnih sestankov že od začetka
okupacije, ki jih je skliceval Jože
Lacko. Zaradi tega so zaprli Ko-
stanjevca 2. septembra 1942. le-
ta, sicer šele nekaj več kot mesec
dni po uničenju Lackove slove-
njegoriške čete v Lazah pri Most-
ju. Zaprt je bil najprej na Ptuju,
zadnje dni septembra pa so ga
premestili v zapore v Maribor,
kjer je bil 2. oktobra leta 1942.
ustreljen.
Okupatorji verjetno niso vede-
li, da je Kostanjevec na svoji
kmetiji skrival upornega Lacka,
njegovega tesnega sodelavca
Krambergerja in druge, ker niso
delali na njegovi domačiji nobe-
nih večjih hišnih preiskav. V tem
slučaju bi se lahko zgodilo, da bi
našli tudi orožje, ki je bilo skrito
na skednju, za katerega je vedela
gospodinja Elizabeta Kostanje-
vec, saj je spremljala moževo so-
delovanje z OF in vedno oskrbe-
la s hrano vse ilegalce, ki so pri-
šli k njim ali se pri njih skrivali.
Z vsem tem je bila seznanjena
tudi gospodinjina sestra Amalija
Hedžet, ki je živela pri njih na
Gibini in se napotila 3.oktobra
leta 1942 zgodaj zjutraj v Mari-
bor, da bi oddala za svaka Fran-
ca Kostanjevca v zaporih perilo
in hrano ter morda izvedela,kdaj
ga bodo izpustili, ali ga celo vi-
dela. Toda resnično stanje je bilo
čisto drugačno. Obveščena je bi-
la in prebrala je lahko na letaku,
da je bil ustreljen med drugimi
dan poprej tudi njen svak. Novo
strahotno presenečenje jo je ča-
kalo doma. Med njeno odsot-
nostjo so gestapovci odpeljali se-
stro Elizabeto Kostanjevec z vse-
mi petimi majhnimi otroki v
zbirni center za taborišče v Celje.
Ko se je namreč vrnila s pretres-
ljivo vestjo, doma ni našla niko
gar, razen prestrašene služkinje,
ki je vedela povedati, kako so ge-
stapovci zatrjevali gospodinji, da
jo peljejo samo na zaslišanje. Ko
pa so vse odpeljali, so izjavili, da
so posestvo podržavili in da se
bo naselil v hišo poseben komi-
sar, ki bo z vsem upravljal, čez
dan pa so odpeljali že nekaj živi-
ne.
Hedžetova se je zavedala raz-
mer, zato je morala hitro ukrepa-
ti. S služkinjo sta preiskali med
drugim tudi mesta, kjer so se
skrivali ilegalci. Na skednju sta
našli orožje in zložili vse skupaj
v škatlo ter jo zakopali na vrtu,
da ne bi bilo nobenih sledov, ki
bi lahko še bolj obremenjevali že
tako onesrečeno hišo-
Popolna razlastitev Kostanjev-
čeve domačije je povzročila, da
je našla gospodinja Elizabeta, ko
se je vrnila z otroki iz taborišča,
prazno hišo, prazne so bile kašče
in tudi hlevi, sestra pa je bila bo-
lana. Težav in problemov je bilo
dovolj, povečala pa jih je še ne-
pričakovana smrt gospodinjine
zveste sestre Amalije Hedžet. Z
njo je šla v grob tudi skrivnost
zakopanega orožja. Vendar pa to
ni bila samo njena skrivnost, am-
pak tudi tedanje služkinje, ki se
je odselila iz Gibine že med voj-
no. Šele pred tremi leti je pono-
vno obiskala Kostanjevčevo dru-
,žino, pri kateri je nekoč delala,
fogovor je nanesel seveda na
vojne razmere, ki so povzročile
njen odhod s Kostanjevčeve do-
mačije. Tedaj se je spomnila tudi
na skrito orožje in pokazala, kje
je bilo zakopano. Odkopal ga je
sedanji gospodar Janez Kosta-
njevec, ki je našel na globini pol
metra le to pištolo, ki sicer ni v
zavidnem stanju, drugo, kar je
bilo še priloženega, pa je kot ka-
že že povsem razpadlo. Niččud-
nega, sajje orožje ležalo v zemlji
nezavarovano več kot štiri deset-,
letja.	Štefka Cobelj
Pištolo FN, 6 mm, so uporabljali borci slovenjegoriške čete (foto 1. ko-
tar)
6 - SESTAVKI IN KOMENTARJI
8. avgust 1985 - TEDNI]
Aktivnosti bratskih občin SR Hrvatske in SR Slovenije
v okviru programa 24. srečanj bratstva in prijateljstva
Krapina '85
V skladu s programom medrepubliškega sodelovanja, ki ga je sprejel
Koordinacijski odbor za sodelovanje bratskih občin SR Hrvatske in SR
Slovenije, se v posameznih občinah izvajajo naslednje aktivnosti:
OBČINA ČAKOVEC
Radijske oddaje »Iz naših
bratskih občin« na Radiu Čako-
vec in članki v lokalnem glasilu
Medjimurje.
Gostovanje ansambla »Po-
mlad« iz Ptuja, folklorne skupi-
ne in tamburaškega orkestra
»Seljačka sloga« Donja Dubra-
va, folklorne skupine iz Obreža
in pevskega zbora DKUD »SIo-
boda—Vis« Varaždin v Balogov-
cu.
Revija ljubiteljskega kultur-
noumetniškega ustvarjanja mla-
dih iz občin Čakovec, Lendava,
Pregrada in Slovenska Bistrica v
Čakovcu.	. .
Gostovanje KUD Koprivnica,
KUD Velika Polana—Lendava,
tamburaškega orkestra DKUD
»Svoboda« Hoče—Tezno in
DKUD M TČ Čakovec v Čakov-
cu v počastitev Dneva samoupra-
vljalcev.
Pregled medjimurske narodne
pesmi v Nedeliču s sodelova-
njem pevcev iz Bednje.
Filatelistična razstava posve-
čena tovarišu Titu in 40-letnici
osvoboditve v Čakovcu.
Gostovanje moškega pevskega
zbora Zdravilišča Rogaška Slati-
na in folklorne skupine »Selja-
čka sloga« Prelog v Jurju pri Tr-
nju v počastitev 4. julija — Dne-
va borca.
Srečanje delavcev — literarnih
ustvarjalcev bratskih občin v Ča-
kovcu.
Srečanje gradbenih delavcev
Medjimurja in Maribora v Ča-
kovcu obogateno s kulturnim
programom DKUD »Gradjevi-
nar« Čakovec in gostov iz Mari-
bora^ _
Srečanje delavcev železniških
delavnic in postaj Čakovec, Ptuj
in Pragersko v Čakovcu.
Sodelovanje gasilskih društev
bratskih občin na veliki gasilski
vaji in proslavi HO-letnice gasil-
skega društva Čakovec v Čakov-
cu.
OBČINA IVANEC
Radijske oddaje »Iz naših
bratskih občin« na Radiu Iva-
nec.
Gostovanje dramske skupine
in mešanega pevskega zbora
KUD »Stane Petrovič« Hajdina
v pobrateni krajevni skupnosti
Bednja.
Gostovanje KUD »Bohor«
Kozje in KUD »Jedinstvo« Iva-
nec v Ivancu.
Kulturni program pihalnega
orkestra »Impol« Slovenska Bi-
strica, moškega pevskega zbora
KUD Črešnjevec in KUD »Ruša
Klas« Lepoglava v počastitev os-
voboditve občine Ivanec in 40-le-
tnice osvoboditve političnih za-
pornikov, vojnih ujetnikov, inter-
nirancev in taboriščnikov kaznil-
nice Lepoglave.
Kulturni program mešanega
pevskega zbora KUD Podlehnik
in KUD Ivanec v Ivancu v poča-
stitev Dneva republike.
Kegljaški turnir občin Ivanec,
Koprivnica, Lendava, Ormož,
Maribor—Tezno in Pregrada v
Ivancu.
Pregled tehničnega ustvarjanja
mladih bratskih občin v Ivancu.
Nočni partizanski pohod »Po
poteh Ivanečke partizanske če-
te« z sodelovanjem mladih iz
bratskih občin.
Srečanje delavcev — kovinar-
jev bratskih občin v Ivancu.
OBČINA KOPRIVNICA
Radijske oddaje »Predstavlja-
mo vam bratske občine« na Ra-
diu Koprivnica.
Majska srečanja — športni
dan mladih bratskih občin v Ko-
privnici.
Izvidniški — partizanski više-
boj mladih bratskih občin na Šo-
derici.
Srečanje članov Zveze rezerv-
nih vojaških starešin bratskih ob-
čin v Koprivnici.
Športna tekmovanja članov
pobratenih društev invalidov
»Borec« Ptuj in Koprivnica v
Koprivnici.
Srečanje pobratneih osnovnih
šol Olga Meglič Ptuj in 3. osno-
vna šola Koprivnica v Koprivni-
ci.
Ivanečki kresovi — pregled iz-
virne ljudske folklore v Kopriv-
niškem Ivancu
Revija revolucionarnih pesmi
bratskih občin — nastopajo pev-
ski zbori iz občin Ivanec, Ko-
privnica, Maribor—Tezno, Ptuj
(moški pevski zbor TGA »Boris
Kidrič« Kidričevo), Slovenska
Bistrica in Varaždin v Koprivni-
ci.
Posvetovanje predsednikov
občinskih skupščin in izvršnih
svetov ter občinskih svetov zveze
sindikatov v Koprivnici o uresni-
čevanju ugotovitev, sklepov in
usmeritev zborov občin Sabora
SR Hrvatske in Skupščine SR
Slovenije o sodelovanju občin.
OBČINA KRAPINA
Radijske oddaje »Predstavlja-
mo vam bratske občine« na Ra-
diu Hrvatsko Zagorje Krapina.
Srečanje slušateljev O.ddelka
zveze komunistov Šole socialisti-
čnega samoupravljanja občine
Ptuj z delavci Krapinske tekstil-
ne industrije v Krapini.
Gostovanje DKUD »Svobo-
da« Hoče—Tezno v tiskarni Lju-
devita Gaja v Krapini.
Sodelovanje mladih bratskih
občin na pohodu »Po sledeh I.
Zagorske udarne brigade«.
Sodelovanje IX. Mladinske
delovne brigade bratskih občin
SR Hrvatske in SR Slovenije
»Bratstvo—prijateljstvo — Krapi-
na '85« na zvezni mladinski de-
lovni akciji »Vranje '85« v SR
Srbiji.
Gostovanje folklorne skupine
KUD »Janko Živko« Poljčane v
Krapini.
Pregled mladinskih glasbenih
skupin in mladinskih kulturno—
umetniških društev bratskih ob-
čin v Krapini.
Likovna razstava del likovnih
ustvarjalcev občin Ivanec, Ko-
privnica, Lendava, Ptuj in Varaž-
din v Krapini v Tednu kajkavske
kulture — Krapina '85.
Dan bratskih občin SR Hrvat-
ske in SR Slovenije v Tednu kaj-
kavske kulture — Krapina '85, s
kulturnim progrmaom, ki ga iz-
vajajo: Jankecova klapa iz Ivan-
ca, folklorna skupina »Anton
Štrafela« Markovci pri Ptuju,
KUD »Rudar« Glogovac in kul-
turna skupina Gradiščanih Hrva-
tov »Strinjačko kolo« iz sosedne
Avstrije, v Krapini.
Festivalni turnir mladih brat-
skih občin v malem nogometu v
Tednu kajkavske kulture.
Srečanje delavcev uprave in
pravosodja občin Krapina in
Šmarje pri Jelšah.
Sodelovanje gasilskih društev
bratskih občin na proslavi
llO-letnice gasilskega društva
Krapina v Krapini.
Gostovanje ženskega pevskega
zbora KUD »Alojz Arnuš« Ro-
goznica v krajevni skupnosti Ra-
doboj.
Okrogla miza na temo »Infor-
miranje delavcev v organizacijah
združenega dela« ob 60-letnici
delovne organizacije KRATEKS
Krapina v Krapini.
Zaključne aktivnosti ob za-
ključku 24. Srečanj bratstva in
prijateljstva — Krapina '85.
OBČINA LENDAVA
Gostovanje folklorne skupine
in tamburaškega orkestra »Selja-
čka sloga« Nedelišče na prvo-
majskem pikniku delavcev v
Lendavi.
Gostovanje KUD Jesenje —
Krapina ob Dnevu samoupra-
vljalcev v Lendavi.
Trgatev grozdja v Lendavi 7.
septembra 1985 s kulturnim pro-
gramom KUD Pregrada.
Dan inovatorjev in racionali-
zatorjev bratskih občin v Lenda-
vi 12. oktobra 1985.
OBČINA MARIBOR-TEZNO
Radijske oddaje »Iz naših
bratskih občin« na Radiu Mari-
bor.
Pohod »Po poteh revolucio-
narjev Djure Djakoviča in Niko-
le Hečimoviča« z sodelovanjem
mladih iz bratskih občin.
Srečanje mladih zadružnikov
in traktoristov bratskih občin ob
tekmovanju traktoristov v avgu-
stu 1985.
Posvetovanje predstavnikov
izvršnih svetov občinskih skup-
ščin o sodelovanju organizacij
združenega dela v septembru
1985 v Mariboru.
Sodelovanje ženske odbojka-
ške ekipe Varaždin na Shodu slo-
venske ženske odbojke »Rogoza
'85« v Rogozi pri Mariboru.
Gostovanje DKUD »Podrav-
ka« Koprivnica ob otvoritvi kul-
turnega doma v Hočah.
Revija pionirskih in mladin-
skih pevskih zborov osnovnih šol
bratskih občin v Račah oktobra
1985 (iz občine Ptuj sodeluje os-
novna šola Maksa Bračiča Cir-
kulane).
Likovna kolonija delavcev —
likovnih ustvarjalcev bratskih
občin v Tovarni avtomobilov in
motorjev v Mariboru, septembra
1985.
Posvetovanje predstavnikov
izvršnih svetov občinskih skup-
ščin Ivanec, Pregrada, Ptuj in
Maribor—Tezno v Mariboru.
OBČINA ORMOŽ
Radijske oddaje »Iz naših
bratskih občin« na Radiu Or-
mož.
Gostovanje MKUD »Veseli
Medjimurci« Čakovec na prvo-
majskem srečanju delovnih ljudi
ter občanov na Jeruzalemu.
Gostovanje Društva izvorne
folklore Koprivniški Ivanec na
srečanju folklornih skupin v
Obrežu.
Tekmovanje ekip organizacij
združenega dela bratskih občin v
streljanju z zračno puško v Or-
možu.
Planinska pot v Julijce s sode-
lovanjem članov planinskih dru-
štev bratskih občin.
Pohod »Po poteh partizanskih
aktivistov občine Ormož« 2. de-
cembra 1985 s sodelovanjem
mladih iz bratskih občin.
OBČINA PREGRADA
Sodelovanje industrijskih pro-
stovoljnih gasilskih društev brat-
skih občin na proslavi 60-letnice
industrijskega prostovoljnega ga-
silskega društva »Straža« v Hu-
mu ob Sotli.
Tekmovanje lovcev bratskih
občin v streljanju na glinaste go-
lobe za prehodni pokal Bratstva
in enotnosti v Pregradi.
Turistična prireditev »Branje
grozdja« — Pregrada '85 s kul-
turnim programom folklornih
skupin »Impol« Slovenska Bi-
strica, Voče Donje in Lepoglave
iz občine Ivanec.
OBČINA PTUJ
Radijske oddaje »Iz naših
bratskih občin« na Radiu Ptuj in
predstavitev bratskih občin v ča-
sopisu TEDNIK.
Sodelovanje mladine bratskih
občin na pohodu »Po poteh re-
volucije — Mostje '85«.
Proslava 40-letnice osvobodi-
tve in Dneva osvobodilne fronte
slovenskega naroda s kulturnim
programom folklorne skupine in
tamburaškega orkestra MKUD
»Milica Pavlič-Kata« Varaždin v
Mostju.
Gostovanje dramske skupine,
ansambla »Veseli Pajdaši« in
harmonikarjev KUD »Franjo
Sert« Bednja—Ivanec v pobrate-
ni krajevni skupnosti Hajdina.
Dnevi Zagorske kuhinje v ho-
telu Poetovio Ptuj v organizaciji
gostinskih delavcev Varaždin in
EKK Ptuj - TOZD Gostinstvo
»Haloški biser« Ptuj.
Srečanje delavcev občinskih
upravnih organov občin Čako-
vec in Ptuj v Ptuju.
Srečanje delavcev železniških
delavnic Čakovec in Ptuj v Ptu-
ju.
Okrogla miza »25 let medre-
publiškega sodelovanja bratskih
občin SR Hrvatske in SR Slove-
nije 1961 — 1986« v Ptuju.
Srečanje borcev Zagorske bri-
gade v Cirkulanah v organizaciji
Občinskega odbora ZZB NOV
Ptuj.
Športno srečanje članov po-
bratenih društev invalidov »Bo-
rec« Ptuj in Koprivnica v Ptuju.
Srečanje aktivov žena bratskih
občin v Ptuju.
Ženski rokometni turnir brat
skih občin v počastitev 8. avo«,
sta — praznika občine in za pr»
hodni pokal Skupščine občin
Ptuj.
Posvetovanje slušateljev sitid;
kalnih šol bratskih občin na u
mo »Izobraževanje delavcev j."
vloga sindikatov v samouprav^
socialistični družbi« v Ptuju ot
tobra 1985.	*
Delovno in športno srečanj,
delavcev sekretariata notranjih
zadev in milice bratskih ob4jc
Ivanec in Ptuj v Podlehniku.
Srečanje mladih bratskih ob,
čin v Ptuju v organizaciji Občin,
ske konference ZSMS Ptuj.
Aktivnosti učencev in delav.
cev pobratenih osnovnih $0|.
Gustav Krklec Cestica in Franc
Osojnik Ptuj; 3. osnovna šobi
Koprivnica in Olga Meglič Ptuj
Ivan Murkovič Vinica in Martin
Kores Podlehnik ter 8. maj Va.
raždin in Tone Znidarič Ptuj.
Aktivnosti krajanov, družbe,
nopolitičnih in družbenih orga.
nizacij ter društev bratskih kra.
jevnih skupnosti: Bednja in Haj.
dina; Dubrava in Zavrč ter Ra.
doboj in heroja Lacka Rogozni-
ca.
OBČINA SLOVENSKA Bi
STRICA
Prvomajsko srečanje delavca
občin Pregrada, Slovenska Bistri
ca in Šmarje pri Jelšah na Boču
Kulturni program tamburaškt
ga orkestra KUD ITAS, folklor
ne skupine KUD »Jedinstvo« «
vokalnih solistov iz bratske obči
ne Ivanec na proslavi letošnji!
jubilejev v Slovenski Bistrici.
Srečanje delavcev bratskih ob
čin SR Hrvatske in SR Sloveniji
na Partizanskem Pohorju »Osan
karica '85, 23. septembra 1985.
Šahovski turnir bratskih občii
in tekmovanje ekip bratskih ob
čin v odbojki v Slovenski Bistri
ci.
OBČINA ŠMARJE PRI JEL
ŠAH
Radijske oddaje »Iz naSi
bratskih občin« na Radiu Šms$
pri Jelšah.
Problemska konferenca mla
dih bratskih občin o mladinsken
prostovoljnem delu v Šmarju pr
Jelšah.
Srečanje mladih pesnika
bratskih občin v Šmarju pri Jel
šah.
Tekmovanje ekip bratskih ob
čin v namiznem tenisu za poka
Atomskih toplic v Atomskih to
plicah.
Srečanje delavcev temeljnil
sodišč Krapina in Šmarje pri Jel
šah.
Revija pihalnih orkestrov bral
skih občin v Rogaški Slatini.
Zabavne igre mladih bratski!
občin na snegu v decembru 198f
Srečanje članov krajevnih oi
ganizacij Zveze rezervnih voja
ških starešin iz Huma ob Sotli ii
Rogatca.
OBČINA VARAŽDIN
Radijske oddaje »Iz na&
bratskih občin« na Radiu Va»'
din.
Srečanje slušateljev Sindikat
šole—Šole socialističnega safflft
upravljanja občine Ptuj z delavt
varaždinske industrije svile, kol
fekcije in dežnikov v Varaždini
Kolonija delavcev — slikarje
amaterjev bratskih občin v Vi
raždinu.
VIII. Združena praktično reš1
valna vaja enot in štabov za civi
no zaščito bratskih občin SR H
vatske in SR Slovenije, pod g1
slom: »Bratstvo—enotnost—s(
Udarnost—Varaždin '85«.
80-letnica DKUD »Slobod*
Vis« Varaždin s kulturnim PrC
gramom pevskih zborov iz K°'
pivnice in Varaždina.
Srečanje pedagogov in ravo*
teljev osnovnih šol Maribor "
Varaždin v Varaždinu.
Srečanje in aktivnosti učen<*|
in delavcev pobratenih osnovo1'
šol: Franc Osojnik Ptuj in G"
stav Krklec Cestica; Martin
res Podlehnik in Ivan Murko1?
Vinica ter Tone Znidarič Ptuj11
8. maj Varaždin.
Pohod »Po poteh 32. divizij'
s sodelovanjem mladih iz br*
skih občin.
Poleg navedenih aktivnosti ■
odvija tudi vrsto drugih, kater1
nosilci so osnovne sindikalne
ganizacije, družbene organiz^
je in društva. Zastavljene so tu
že aktivnosti za izdajo jubilej"!
publikacije »25 let medrepu^
škegu sodelovanja bratskih ob&
SR Hrvatske in SR Slovenije
1961 - 1986«, ki bo izšla iz tis"
16. septembra 1986 leta. f
MKUD »Milica Pavlič-Kata« iz bratske občine Varaždin izvaja program na proslavi 27. aprila — dneva OF
in 40-letnice osvoboditve v mostju 1985. Foto: L. Cajnko
DRUŽBENO PRIZNANJE SO PREJEU
DRAGO IZLAKAR seje po končani sred-
nji tehnični šoli leta 1951 zaposlil v TAM
Maribor. Nadaljeval je z izobraževanjem ob
delu; najprej na VTŠ Maribor, kjer je diplo-
miral na I. stopnji leta 1969, zatem pa še ab-
solviral II. stopnjo VEKŠ Maribor.
Zaradi njegove vsestranske aktivnosti in
strokovnosti je bil najprej imenovan za vodjo
tehnične službe Karosernice, leta 1962 za
vodjo DE Karosernica in leta 1974 za vodjo
TOŽD Karosernica.
TAM Maribor je na pobudo tovariša Izla-
karja leta 1979 odkupila novozgrajeni objek-
topuščene proizvodnje embalažnih lesenih
sodov v Ptuju ter ga v zelo kratkemčasu pre:
uredila za proizvodnjo kolesnih zavor. Pri
tem je dobilo zaposlitev 80 delavcev. Po do-
brih začetnih rezultatih proizvodnje je tov.
Izlakar predlagal širitev tega obrata. Tako je
ob lanskem dnevu republike dokončana no-
va proizvodna hala s prek 3000 m2površm in
vso ptrebno opremo za proizvodnjo celotne-
§a programa kolesnih zavor za potrebe TAM,
elno pa tudi za druge domače in tuje kupce.
Naložba je veljala prek 500 milijonov din in
je omogočila zaposlitev novih delavcev. S to
izgradnjo in z ustanovitvijo TOZD-a Proiz-
vodnja zavor Ptuj s 1/1-1985 imamo danes v
Ptuju sodobno TOZD TAM-a te ugledne to-
varne avtomobilske industrije, ki gotovo po-
meni za ptujsko gospodarstvo veliko pridobi-
tev in izziv za ostalo kovinsko industrijo.
DIMČE STOJČEVSKI je bil od 1. oktobra
1972 do 30. aprila 1982 profesionalni družbe-
nopolitični delavec na OK ZKS Ptuj, opra-
vljal dolžnosti strokovnega sodelavca, izvrš-
nega sekretarja in sekretarja predsedstva ob-
činskega komiteja oziroma občinske konfe-
rence ZKS Ptuj. Nadvse uspešno je izyedel
vrsto organizacijskih in družbenopolitičnih
nalog. Posebne uspehe ie dosegel tudi pri
idejnopolitičnem usposabljanju komunistov,
zlasti pa še pripadnikov teritorialne obram-
be.
S sklepom Skupščine občine Ptuj je bil
Dimče Stojčevski imenovan za člana začas-
nega kolegijskega poslovodnega organa ob
ukrepu družbenega varstva v TGA Boris Ki-
drič Kidričevo. To dolžnost je opravljal v ze-
lo zapletenih razmerah. S svojim delovanjem
in vzgledom je pripomogel, da so v kratkem
času bili formirani vsi samoupravni organi,
da so družbenopolitične organizacije začele
aktivneje delati in se prenehale ukvarjati sa
me s seboj. Veliko ie pripomogel, da so ure-
dili samoupravne akte v TOZD Proizvodnja
aluminija, ki niso bili usklajeni s statutom
DO, samoupravnim sporazumom in družbe-
nim dogovorom in sprejeli tiste samoupravne
akte, ki bi jih morah imeti pa jih še niso ime-
li. Vedno sije našel čas, da se je pogovoril z
vsakim delavcem, tudi ob nedeljah, čez dan
ali ponoči. Vedno je^deloval s prepričeva-
njem in dokazovanjem ter se izogibal vsakrš-
nim disciplinskim ukrepom -aradi neprimer:
nega obnašanja posameznikov, ki niso dojeli
napak iz preteklega obdobja. Ustvarjalno je
sodeloval na sejah samoupravnih organov in
družbenopolitičnih organizacij v TOZD in s
svojimi predlogi konkretno pripomogel k iz-
boljšanju stania tako v temeljni organizaciji
kot v celotni delovni organizaciji.
IMRE VARJU se je zaposlil v TGA »Boris
Kidrič« Kidričevo leta 1959. Že takrat se je
pričel aktivno vključevati v akcije, ki so jih
vodile družbenopolitične organizacije v DO.
Aktivno se udejstvuje v samoupravni de-
lavski kontroli ter v drugih samoupravnih or-
ganih TOZD in DO.
Tovariš Varju si prizadeva in usklajuje sa-
moupravno odločanje delavcev v TOŽD z
odločanjem v delegatskem sistemu v DO, ob-
čini in republiki.
V	drugem mandatu delegatske skupščine
je bil vodja okoliške skupine za delegiranje
delegatov v ZZD skupščine SR Slovenije po-
dročje gospodarstva okoliša Ptuj-Ormož.
V	sedanjem mandatu delegatske skupščine
je predsednik konference delegacij TGA
»Boris Kidrič« Kidričevo.
Tovariš Variu opravlja zelo uspešno in z
veliko mero odgovornosti tudi funkcijo pred-
sednika odbora za družbenopolitični in ko-
munalni sistem ter stanovanjska vprašanja
pri Zboru združenega dela SO Ptuj. V repu-
bliški skupščini pa je član Odbora zbora
združenega dela za družbenoekonomske od-
nose. Pri opravljanju delegatskih funkcij si
vedno z vsemi svojimi močmi prizadeva, da v
delegatskih klopen uveljavlja stališča svoje
delegatske baze.
Pri občinskem sindikalnem svetuje član iz-
vršnega odbora kljuba samoupravljalcev.
Komisija za priznanja in odlikovanja TGA
»Boris Kidrič« Kidričevo je predlagala, da se
tovarišu Varju kot dobremu delavcu in samo-
upravlialcu podelili družbeno priznanje v
obliki listine.
STANKO VRTIC je bil rojen leta 1956 v
Spulji, sedaj stanuje v Dornavi 46. Zaposlen
je v delovni organizaciji Agis TOZD Orod-
jarna od leta 19/4 kot orodjar, kjer je napre-
doval od orodjarja za manj zahtevna orodjar-
ska dela do orodjarja specialista. Leta 1979
se je vpisal v srednjo tehnično šolo, ki jo je
ob delu uspešno konča! leta 1983. Od leta
1983 opravlja dela in naloge planiranja oro-
dij in zasledovanja terminalov za popravilo v
TOZD Orodjarna.
Aktivno se vključuje v samoupravne orga-
ne in v delo družbenopolitičnih organizacij v
TOZD in v delovni organizaciji, kjer ie bil
član delavskega sveta, poslovnega odbora,
delavske kontrole, izvršnega odbora osnovne
organizacije sindikata TOz Orodjarna.
Leta 1983 je prejel plaketo kot najboljši
delavec v TOZD Orodjarna. Tovariš Stanko
Vrtič že od leta 1981 dalje aktivno sodeluje
na delovnih tekmovanjih kovinarjev, kjer do-
sega odlične rezultate. Leta 1981 je dosegel
Ervo mesto v občini in 6. mesto v republiki,
eta 1982 je dosegel prvo mesto v občini, leta
1983	prav tako prvo mesto v občini, prvo me-
sto v republiki ter osmo mesto v državi. Leta
1984	je dosegel prvo mesto v občini, prvo
mesto v regiji ter 9. mesto v republiki. Leta
1985	je dosegel prvo mesto v občini, drugo
mesto v regiji.
fEDNIK - 8. avgust 1985
KULTURA !N IZOBRAŽEVANJE - 7
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (214)
K slovenščini kot
uradovalnemu jeziku
»Oglašam se Vam v zadevi, ki ni samo jezikovnega značaja, am-
nak tudi stvar kulturne in narodnostne zavesti. — SOZD ASTRA,
Phjbljana, kjer sem zaposlen, ima v svoji organizaciji vključenih več
tovarn iz drugih republik, poleg tega pa ima tudi široko razvejanp
mrežo predstavništev po vsej Jugoslaviji. Jasno je, da v stikih s svoji-
rtii kupci, pa tudi s svojimi sodelavci, pogosto uporabljamo srbohrva-
ški jezik, ker je to potrebno zaradi boljše poslovnosti. Moti pa nasled-
ke: Na sestankih SOZD-a, ki se odvijajo na sedežu organizacije v
rjubljani, in kjer so prisotni tudi predstavniki s srbohrvaškega govor-
nega področja, so se od strani naših vodilnih delavcev (ki so sicer Slo-
venci; začela pojavljati javna »priporočila«, naj bi tuai Slovenci go-
vorili srbohrvaško. To opravičujejo s tem, da je tako bolj »prakti-
čno«, Pa čeprav nekateri od teh predstavnikov sami izjavljajo da ra-
zumejo slovensko.
Mnenja sem, da smo Slovenci doživeli že vse preveč takšnih in
podobnih »praktičnih« stališč svojih vodilnih ljudi, zato bi se vendar
enkra1 morali pogledati v ogledalo in se vprašati, ali smo res tako svo-
bodni, kot se deklariramo. Malo več ponosa nam res ne bi škodilo,
prepričan sem, da je tako ravnanje naših odgovornih delavcev ne sa-
mo nezavedno in nekulturno, ampak predstavlja nevaren precedens,
ki nas bo izrinil v geto v naši lastni domovini. — Zato prosim, da o
tem problemu tudi Vi izrečete svoje mnenje. Obilo uspeha Vam zeli in
Vas lepo pozdravlja B. T., Ljubljana.«
Vprašanje rabe slovenščine v našem gospodarstvu je načelne važ-
nosti. Po načelu »praktičnosti« nam ga vodilne strukture rešujejo ra-
de s tem. da slovenščino izrivajo iz vloge, ki ii v Sloveniji nedvomno
pripada kot jeziku obveščanja in poslovanja. Kakor se namreč sloven-
ščina uporablja v Astrinih trgovinah v Sloveniji, bi se morala upora-
bljati tudi v Astrinem notraniem poslovanju, konkretno pri delovanju
sozda. Pri tem ie brez vsega mogoča t. i. dvojezična paksa, tj. da Slo-
venci in tisti Neslovenci, Ii živijo v Sloveniji, govorijo v slovenščini,
člani podjetja pa, ki na take delovne sestanke prihajajo v Ljubljano iz
Hrvatske, Srbiie itd., srbohrvaščino. Poleg tega obstaia še možnost, ki
zelo prispeva k občutku enakopravnosti in aobrovoljnosti, da se na-
mreč za nastopanje na ozemlju drugega jezika naučimo (vsaj malo)
uporabljati le-tega. Slovenci smo za to ze precej usposobljeni (tudi
politiki), drugi narodi morda manj — a to se lahko še popravi, če
sprejmemo normalna pravila jezikovnega vedenja. Potem do odpadlo
vse negativno, kar je se omenjeno v dopisu; in to bo gotovo okrepilo
naše medsebojne vezi.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni
rabi pošiljajte na naslov: JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška
konferenca SZDL Slovenije, Ljubljana, Komenskega 7.
Svet TOZD srednje družboslovne in ekonomske kole Jožeta la-
cka PTUJ
razpisuje dela in naloge
POMOČNIKA RAVNATELJA TOZD
Kandidat mora poleg splošnih pogojev predpisanih v zakonu o združenem
delu in zakonu o usmerjenem izobraževanju izpolnjevati še naslednje po-
goje:
—	visoka izobrazba
—	pedagoška in andragoška izobrazba
—	3 leta delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.
Kandidat mora poleg gornjih pogojev izpolnjevati še pogoje po družbenem
dogovoru o kadrovski politiki v občini Ptuj Mandat traja 4 leta
Kandidati naj pošljejo prijavo z opisom dosedanjega dela ter z dokazili o iz-
polnjevanju pogojev, v 15 dneh po objavi razpisa na RAZPISNO KOMISIJO
PRI SVETU TOZD, Volkmerja 19, Ptuj.
0	izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po razpisu.
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA razpisuje dela in naloge
2 učiteljev za nemški jezik;
1	učitelja za nemški jezik za določen čas in
1 učitelja za nemški jezik za nedoločen čas.
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, predpisanih v zakonu o združe-
nem delu in zakonu o usmerjenem izobraževanju, izpolnjevati še naslednje
pogoje:
—	visoka izobrazba, P, za nemški jezik
Prijave pošljite na naslov: Komisija za medsebojna razmerja TOZD, v roku
15.dni od objave razpisa.
Nastop delovnega razmerja za oba učitelja 1. 9. 1985.
(Ta razpis je bil pomotoma objavljene predčasno, pravilni datum objave je
8. avgust 1985!)
KRAJEVNA SKUPNOST PTUJSKA GORA
razpisuje
prosta dela in naloge tajnika samoupravnih organov
POGOJ: najmanj srednješolska izobrazba z znanjem finančnega in knjigo-
vodskega poslovanja.
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim ča-
som — deljen delovni čas. Nastop dela s 1. septembrom 1985.
Prošnje z ustreznimi dokazili pošljite v 8 dneh od dneva razpisa na naslov:
Krajevna skupnost Ptujska gora - za razpisno komisijo.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Zapisali smo že, da je Luigi
Kasimir postal mojster barvne
radiranke. To tehniko so poznali
in uporabljali že dolgo, a je bila
zaradi tehnične zapletenosti pri-
merna le za določene motive,
predvsem krajine, pa tudi barve
so bile precej omejene. Za tisk so
pripravili eno samo ploščo in od-
tiskovali vsako barvo posebej.
Kasimir pa se je lotit tiskanja barvne radiranke na podoben na-
čin, kot se pripravljajo plošče za črno-beli tisk. Bakrorez ali radiranka
je tehnika globokega tiska. Zglajeno bakreno ploščo prevlečejo s
plastjo elastične voščene snovi. V to maso umetnik riše z radirno iglo.
To je v leseno paličico zataknjena jeklena igla. Risba mora biti zrcal-
na slika motiva. Nato položi ploščo v kopel z razredčeno kislino. Ki-
slina razje mesta, kjer je radirna igla odstranila na ploščo nanešeno
maso. Če umetnik zeli, lahko po določenem času jedkanja nekatera
mesta prekrije z lakom in druga še odkrita prepusti globljemu iedka:
nju. Tako doseže več stopenj razjedenosti vrisanih črt. Nato odstrani
Rrevleko in ploščo natre s črno oljno barvo, ki ostane le v razjedah,
la ploščo položi navlažen papir in oblogo iz filca. Tiskanje se lahko
začne.
Kasimir je za svoje motive izdelal po tri ali celo štiri plošče. Vsa-
ko od plošč je tiskal v različnih barvan, barvna polja pa niso smela
sovpadati. Zadnja plošča, ki je bila odtisnjena na grafični list, je bila
plošča s fino črno risbo.
Maijeta Cigienečki
Luigi Kasimir: Grad t Heldelbergu, barvna radiranka, okrog 1931.
Barve na grafikah Luigija Kasimira so zelo značilne. Srečamo dosti
oker, nekoliko rjavkasto zelene, nastopajo sivkasto modre v površinah
neba. Nobena oo barv ni kričeča, nobena posebej ne izstopa. Nad vsem
pa prevladuje risba v črni barvL ki jo je Luigi Kasimir natisnil čez pred
odtisnjene barvne ploskve. Grafiko z upodobitvijo gradu v Heidelbergn
hrani Pokrajinski muzej Ptuj (inv. štev. G 182 g). Fototeka kulturno-
zgodovinskega oddelka PMP štev. F 1758. Foto Mišo Koltak, 1982.
XIII. ptujska kulturna srečanja
AVGUST
18. avgusta ob 14. uri
OTVORITEV
Mednarodno folklorna revija v Markovcih
25.	avgusta do 5. septembra
PULA PO PULI — pregled filmov s festivala
(Mestni kino Ptuj)
26.	avgusta ob 20. ari
KONCERT KVARTETA TONETA JANŠE
v Glasbeni šoli Karel Pahor Ptuj
SEPTEMBER
6.	septembra ob 20. ari
16. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE
PTUJ 85	__
7.	septembra ob 19. ari
16. SLOVENSKI FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE
PTUJ 85 (Letni prireditveni prostor)
12. septembra ob 17. ari
OTVORITEV RAZSTAVE SLIKARSKE KOLONIJE POETO-
VIO (Razstavni paviljon Dušana Kvedra)
16. septembra ob 18. ari
PRAVLJIČNA URA ZA OTROKE - Zvezdana Mlakar in Srečo
Špik — gledališče
20. septembra ob 19. ari
VEČER Z ARSENOM DEDIČEM
(Kapela na gradu Bori) — avtobusni prevoz
27.	septembra ob 20. ari
D. Jovanovič: ŽIVLJENJE PODEŽELSKIH PLEJBOJEV (pre-
miera) — gledališče
OKTOBER
1.	oktobra ob 20. ari
R. Šeligo: ANA — Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana (na-
grajena predstava Sterijinega pozoija in Messa) — Narodni dom
2.	oktobra ob 17. uri
OBMOČNO SREČANJE LIKOVNIH SKUPIN
(Razstavni paviljon Dušana Kvedra)
3.	oktobra ob 20. uri
VEČER JAZZA Z BRANETOM RONČELOM
(Diskoteka Metulj)
10. oktobra ob 18. ari
D. Zaje: PETELIN SE SESTAVI - Lutkovno gledališče Jože
Pengov Ljubljana (Gledališče Ptuj)
oktober 85
BALETNI VEČER - gledališče
17.	oktobra ob 17. ari
OTVORITEV RAZSTAVE DEL SLIKARJA VIKTORJA GORI-
ČANA (Razstavni paviljon Dušana Kvedra)
18.	oktobra ob 1930
KONCERT MLADINSKEGA PEVSKEGA ZBORA MARIBOR
— dirigent Branko Rajšter (Dvorana Glasbene šole)
od 20. do 30. oktobra
PRIREDITEV OB BORŠTNIKOVEM SREČANJU
Večer z dobitniki Borštnikovega prstana
Gledališka predstava '
Odkritje spominske plošče Antonu Slodnjaku na domačiji v Bo-
tkovcih (Juršinci)
franc fideršek

zgodba o aktivistih
v letu 1945
9
»Komaj izvedeš eno akcijo, sta pred tabo že dve drugi« je poto-
žil Nace, ko je na okraju dobil nalog, da je treba mobilizirati vse spla-
varje in tesarja in da je od 3. do 9. junija treba popisati vso vojno ško-
do.
Splavarjev na območju Žetal ni bilo, toda tesariti je v vsakem na-
selju znalo več moških. Tudi Nace sam je, kadar je bilo potrebno,
znal vihteti tesarsko sekiro. Zamikalo ga je, da bi se tudi sam odzval
Mobilizaciji in se tako izognil stalnim skrbem in odgovornosti. Najbrž
pri tem še nekaj zaslužil, saj za aktivistično delo ni dobilničesar. S
tem predlogom je prišel k okrajni sekretarki tovariici Adi, ki ga je
°štela in rekla, da tesarjev imamo dovolj, predanih aktivistov pa pre-
malo.
S pomočjo sekretarjev krajevnih odborov OF mu je čez dva dni
uspelo zbrati desetino tesarjev, tu in tam se je kateri hotel mobiliza-
^Ji izogniti z izgovorom, da ni tesar, temveč kmet, če pa zna malo te-
sarskega dela, pa to nikogar nič ne briga.
. Tesarji so morali s seboj prinesti svoje tesarsko orodje. Napotil
J'h je na Ptuj pod Vodstvom najbolj izkušenega in discipliniranega Si-
mona Planinca. Vključili so jih med graditelje zasilnega lesenega mo-
stu čez Dravo v Ptuju. Vsi so se pri delu dobro izkazali in ob nedeljah
Prihajali domov. Nekateri od teh so se kasneje zaposlili pri Gradisu v
^trnišču.
KOLlKO JE VREDEN SIN?
Za popis vojne škode so bili natisnjeni posebni obrazci, ki jih ni bi-
0 na pretek, zato je sodnik, ki je vodil ta popis, od Načeta zahteval
l°čn0 število ljudi, ki so utrpeli vojno škodo. Bil je v zadregi. Končno
je odločil za okroglo sto, po dvajset na vsak krajevni odbor. Z ne-
*danjim tajnikom Mrazom se je tudi dogovoril za pomoč pn popisu,
Predvsem pri inštruktaži popisovalcev.
Pri popisu so bile večje težave kot so prvotno predvidevali. Zlasti
Problematično je bilo glede ljudi — mrtvih in izginulih v bojih, zapo-
nh< internacijah in drugih posledicah vojne, saj se za mnoge ni vede-
lo,če so pogrešani ali mrtvi. Potrebnb pa je bilo, da je popis kar naj-
bolj točen. Dvomi so bili tudi v tem, če si kupil kolo med okupacijo,
pa so ti ga potem med umikom okupatorjevi vojaki odpeljali, vojno
škodo je bilo treba prijaviti glede na stanje 5.4. 1941, takrat pa še ti-
stega kolesa ni imel, prav tako ne živinčeta, ki so mu ga vzeli.
Koso v skupni pisarni krajevnih odborov na sedežu bivše občine
Žetafe imeli inštruktažo s popisovalci in sekretarji krajevnih odborov,
je prišla v pisarno starejša ženica. Želela je vedeti, kdaj bo dobila ži-
vilske karte.
Nace se je spomnil, da ji je sin edinec padel vnemški vojski.
Predlagal je, da popis vojne škode s to ženico opravijo skupno, da bo-
do tako videli, kako gre. In slo je takole:
Prijavitelj vojne škode Marija Puh, mala posestnica iz Kančeca,
KOOF Cermožiše. Padel ji je sin v nemški vojski, zato so zapisali: šte-
vilo mrtvih 1. Prisilno mobiliziran je bil januarja 1943, padel oktobra
1944, zato so zapisali, da mu je bila skupno odvzeta svoboda 1 leto in
10 mesecev.
»Ja, recimo pri pogrešanih, kako pa naj pri teh ugotovimo, za ko-
liko mesecev jim je bila odvzeta svoboda. Ali samo do sporočila, daje
pogrešan? Kaj pa, če je še živ in se bo še vrnil, to pomeni, da mu je še
sedaj odvzeta svoboda,« je zanimalo enega od popisovalcev.
Zedinili so se, da se v popisu izkaže čas odvzete svobode samo
od tedaj, ko je bil človek .prisilno mobiliziran pa do sporočila, ko je bi
pogrešan.
»Preveč se ukvarjamo samo s primeri mobilizirancev v nemško
vojsko. Poznam pa iz Kočic dva primera, ko so Nemci ob hajki člove-
ka odpeljali pa od takrat ni o njem ne duha ne sluha« je poudaril Na-
ce in s tem razširil razpravo o podobnih problemih, ki se bodo ob po-
pisu pojavili.
»Kaj pa primer pri nas, fanta so mobilizirali partizani, potem so
ga baje ujeli Nemci in o njem ni nobenega glasu. Govori se, da so ga
ubili, drugi pa, da so ga poslali v lager« se je oglasil sekretar Simon.
Ob tej razpravi so skoraj pozabili na ženico,ki je ševedno bila
predmet popisa. Gledala jih je nekliko zbegano, očitno niti ni razu-
mela smisla tega pogovora.
Tovariš Mraz je nadaljeval s popisom pri Puhovi z vprašanji o
škodi na premičninah. Spomnila seje, da je sinova obleka,čevlji in pe-
rilo, v kateri je šel v nemško vojsko, izginilo. Vse skupaj je baje poslal
domov, vendar se je paket nekje izgubil.
»Obleko sem kupila še pred vojno v Rogatcu, 250 dinarjev je sta-
la« je trpko povedala.
Druge vojne škode se ni spomnila, razen, da se ji je lani posušil
oreh, vendar ne more trditi, da so tega bili krivi Nemci.
Ob koncu popisnice je bilo treba navesti tudi skupni znesek voj-
ne škode. Po navodilih naj bi vsakega mrtvega ocenili z vrednostjo
100.000 dinarjev.
Pri tem je Puhova planila v glasen jok in hlipala, da svojega sina
ne bi bila »dala za noben denar, niti ne za dvesto jurjev!«
Vsem navzočim je bilo težko. Poskušali so jo tolažiti, vendar brez
pravega uspeha. Predno je ženica odšla, je še vprašala, če bo to vojno
kodo, pa čeprav samo sto jurjev za sina, dobila izplačano.
Na vpršanje ji nihče ni znal prav odgovoriti. Nace je zatrdil, da
prav gotovo takrat, ko nam jo bodo Nemci povrnili. Če upoštetamo,
da je Nemčija sedaj razrušena in zasedena, prav gotovo ne bodo spo-
sobni tako hitro plačati škode, ki so jo nam in mnogim po svetu nare-
dili.
Tako so skupno opravili prvi popis vojne škode in ob tem razjas-
nili marsikateri problem, ki se bo poja/il ob popisu.
V naslednjih dneh so popis vojne škode opravili, veliko novih
vprašanj se je ob tem pojavljalo, ki so jih sproti reševali z okrajno ko-
misijo. Iskreno so si prizadevali, da bi bil popis kar najbolj popoln,
zlasti glede ljudi.
Kljub temu so pozneje odkrili, da so še nekaj ljudi pri popisu iz-
pustili. Tako sta npr, dva sinova nekega malega posestnika-Te od
otroških let služila pri kmetih na Dravskem polju, najprej kot pastirja,
potem kot hlapca. Oba sta padla v nemški vojski. V Žetalah ju niso
popisali, ker sta bila stalno prijavljena drugje, kmeta iz Zlatoličja in
Prepolj, kjer sta služila, pa ju tudi nista prijavila, ker sta mislila, da
bodo njuno smrt prijavili v rojstnem kraju.
Ob popisu vojne škode so popisovalci na terenu ugotovili veliko
revščine in socialnih problemov. Nace je o tem spregovoril na okraj-
nem plenumu OF. Odgovoren za to področje, Slavko Debenak« ga je
podprl. Zato so sprejeli sklep, da je treba revnemu prebivalstvu na
podeželju, zlasti v Halozah pomagati.
Se isti dan je bil poslan dopis vsem krajevnim odborom OF, da
takoj zberejo podatke o vseh predvojnih in vojnih invalidih, zajeti je
treba invalide I. svetovne vojne, NOB in tudi fašistične vojske. Nada-
lje, koliko je v kraju osirotelih otrok, koliko družin se je vrnilo iz pre-
gnanstva in taborišč, tem je še zlasti treba pomagati takoj, in kolike je
drugih onemoglih, za delo nesposobnih, ki nimajo nikogar, ki bi bil
dolžan za nje skrbeti.
Te podatke so kar skrbno zbrali in jih poslali na okrajni odbor
OF na Ptuju. Ta je potem sklical za v nedeljo, 25. junija na Ptuju po-
svet vseh sekretarjev KO OF, kjer so obravnavali naloge glede delitve
živilskih in drugih nakaznic, reševanje socialnih problemov in pod-
por. Največ časa pa so namenili pripravam na volitve v narodnoosvo-
bodilne odbore.
Nadaljevanje sledi
8 — IZ NAŠIH KRAJEV
8. avgust 1985 — ^TEDNIJ^
Dober den! Kumer smo se malo prešvicali no segreli, že so nas zače-
la lizati hladna jutra. Tak pač to pride, da se začne tan negi po prven av-
gusti gor na poletje jesen sprovlati, sence no rokove dukšati. Poželi smo
vse do zodjega zrna no krušno letino v kašče spravli. Zdaj pa že gledamo
kak se kaj koruza no druge montre obnošajo. Na našen Suhen bregi ne-
bode niti enega jabolka no le tu pa tan kokšni grozdek. V polovjoke bo-
mo mogli namesto vina no jebelšnice vodo naleti, da se ne bodo razsušili.
Ja, tistin, ki ga radi doj po guti kaj alhoholičnega spistijo, se letos slabo
piše. V gostilnah bode vina zadosti, samo cena bode toka, ke de se brez
alkohola v g/o v/ zasukalo no v kolenah. omehčalo. Moja Mica, ki ma tak
rada tisto pesem »Še kiklco prodala bom, za sladko vince dala bom,« si
bode mogla letos nekak drgačik toto pesem zrimati, saj za kiklco skoro
niti več enega litra vinčeka nede dobila'.
i
Sicer pa zdaj po toti vinski aferi v Avstriji nihče več ne reče v gostil-
ni: Daj mi liter vina, pač pa Daj mi liter antifrisa. Joj, grdo so ga toti na-
ši sosidi z vinčekon naredili. Proti njim so naši vinski trgovci provi an-
gelčki, saj pri nas z vinom vodo mešamo, v Avstriji pa celo strupene do-
datke. Jebal ga na gorični kol. jaz bi tiste, ki so si to zamislili, s tistin za-
struplenim vinom napija, te pa bi jih tak dugo z goričnimi koli pretepa,
da bi začeli šnops scati. Prokleta mafija, kaj si vse ne zmislijo, sron jih
naj bo. Jaz sen veda, da se vino no voda mešata, da pa tudi antifris fcoj
gre, toga pa nesen veda. Za pozimi bi še jas to razumeja, ke ne bi vino v
želodci zmrznolo, poleti pa mi to nikak v glavo ne gre.
Tejko te o toti vinski antifrisariji. Jaz bijin že pokvora fris, ke si ne
bi nikol več toga zmislili. Pa zadosti za gnes. Pozdrovla vas Vaš Anti-fris
Lujzek.
Kako uresničujemo
letni načrt
KS Cirkulane
O tem in še o mnogih drugih tekočih zadevah bo beseda na seji
skupščine, ki bo predvidoma v prvi polovici avgusta. Planska komisi-
ja je pripravila predlog letnega načrta, ki ga je pozneje po javni raz-
pravi sprejela in potrdila tudi skupščina krajevne skupnosti. Še po-
membnejšo nalogo pa ima prav gotovo svet krajevne skupnosti, ki je
kot izvršilni organ neposredno odgovoren za realizacijo letnega načr-
ta. Res je in tudi spodbudno, da se stvari le premikajo naprej v razvoj,
čeprav bolj počasi, vendar smelo in načrtno.
Gramoniziranje in modernizacije cest, to je bila ena glavnih in
največjih investicij v letošnjem letu. Gradišča, največja vas v KS Cir-
kulane, se bo lahko kmalu veselila z novo asfaltno cestno prevleko.
Ob tem bi še želel spomniti tiste krajane iz Gradišč, ki še niso porav-
nali svojih obveznosti po posebnih pogodbah, da to store čim prej.
Tudi javna telefonska govorilnica bo kmalu nared za telefonira-
nje. Tudi ta investicija ni bila majhna, saj smo jo v celoti morali pla-
čati v naprej. V načrtu imamo še seveda druge večje investicije. Tako
smo tudi v planske dokumente zapisali in vso aktivnost usmerili v iz-
gradnjo sekundarnega vodovoda iz Cirkulan proti Brezovcu
(1500-2000 m).
Tudi brigadirji so ponudili kakšen dan »udarniške pomoči« za
izkop jarka. Žalostno in nelogično bi bilo, če do te realizacije ne bi
prišlo. Vsi dobro vemo, da Haloze potrebujejo pitno vodo in da v suš-
nem obdobju mnogokrat usahnejo studenci. Upamo, da bo komunal-
na skupnost občine Ptuj imela na voljo toliko sredstev, da bi to inve-
sticijo s skupnimi močmi in voljo lahko izpeljala v Halozah!
Haložani smo vedno bili in bomo skromni, vendar preskromnost
v načrtovanju razvoja manj razvitih Haloz ne pelje v napredek in hi-
trejši razvoj.
Na bližajoči se seji skupščine bo beseda tudi o nadaljnjem razre-
ševanju problema izgradnje kulturnega doma v Cirkulanah, ki ima že
skoraj sivo brado!
Spregovorili bomo tudi o aktivnosti in odgovornosti v samou-
pravnih organih, družbenopolitičnih organizacijah ter društvih v KS
Cirkulane.	.	. .
Janez Korenjak
»
Vedno se ga bomo
spominjali!
Nismo mogli verjeti, da nas je
po dolgi in mučni bolezni, ki jo
je s toliko dobre volje prenašal,
zapustil nepozabni MILAN
MAGDIČ iz Kidričevega. Bil je
med tistimi, ki so se po osvobo-
ditvi med prvimi vključili v iz-
gradnjo domovine. Tako sva leta
1947 s prvo Ptujsko skiipaj odšla
na akcijo pri gradnji proge Ša-
mac—Sarajevo, v osebnih stikih
pa bila vse do zadnjega dneva.
Milan je bil med ustanovitelji
godbe na pihala v TGA in usta-
novitelj pekarne v Kidričevem.
Svojemu poklicu je bil zvest do
smrti. Občani so mu bili hvale-
žni, saj je bil v njegovi pekarni
vedno svež in okusen kruh.
Opravljal je vrsto nalog v kra-
jevni skupnosti in delovni orga-
nizaciji, bil vedno za vzor, pravi
komunist, ki ni nikoli poznal mi-
ru in nerešljivih problemov. Zato
so ga občani zelo cenili in ga za-
tp v velikem številu pospremili k
zadnjemu počitku. Za svoje delo
je prejel vrsto priznanj in odliko-
vanj, še zlasti pa ga bodo pogre-
šali v godbi na pihala, saj je tudi
med boleznijo opravljal razne
funkcije.
Od vestnega, marljivega in
vedno nasmejanega Milana
Magdiča smo se poslovili v četr-
tek, 1. avgusta.
Konrad Zoreč
Zakaj ne bi vsi ljudje živeli v miru'i
PRIPOVEDUJE FRANC RIS. MAISTROV BOREC. IN SE SPRAŠUJE
Kot mnoge, premnoge sloven-
ske fante je 1. svetovna vojna po-
klicala pod orožje tudi Franca
Risa iz Draženc, ki danes živi na
Turnišču, na Selški cesti. Že pri-
hodnji mesec bo dopolnil 88 let
življenja.
Ob obisku smo ga našli doma,
kjer še dokaj čil in zdrav preži-
vlja jesen svojega življenja ter ga
zaprosili, da nam pove kaj o svo-
jem življenju, zlasti o dogodkih
po prvi svetovni vojni, ki se zanj
ni končala, kajti takoj se je kot
zaveden domoljub priključil Ma-
istrovim borcem ter tako dopri-
nesel svoj delež za osvoboditev
dela slovenskega ozemlja in pri-
pojitev k novi matični domovini.
Pa prisluhnimo njegovi pripove-
di:
»Komajda sem leta 1915 do-
polnil osemnajst pomladi, že
sem moral kot edini sin staršev
zapustiti svojo rodno domačijo.
Pot me je vodila v vojaško enoto
v Bjelovar. Od tam je kmalu od-
šla cela kompanija v Zagreb. Iz
Zagreba nas je pot vodila v Gali-
cijo, kjer smo bili hude boje.
Kot mnogim slovenskim fan-
tom tudi meni ni bilo prizaneše-
no, ko smo morali iz Galicije na
Soško fronto. Tedaj sem že bil v
lovski diviziji. Nasprotnik tudi
tukaj ni miroval. Naša vojska se
je vidno redčila. Želim posebej
povedati, da je na italijanski
fronti umrlo več soborcev od ka-
menja kot od sovražnikovih gra-
nat, kajti topovske granaie so za-
devale v skalne gore nad nami in
po nas je padalo kamenje, težko
tudi po tono in več, tu se tej smr-
ti ni bilo mogoče umakniti.
Po približno enem letu nas je,
kolikor je bilo še živih, pot vodi-
la v Belgijo. Hodili smo največ
peš. Tudi tega trpljenja se ne da
opisati. Tu smo se bojevali s
Francozi, kjer sem končno in si-
cer pri Verdunu tudi dočakal ko-
nec vojne morije. Pot me je nato
vodila domov. Nekaj časa skupaj
z nekim Madžarom. Po štirih
mesecih naporne poti sem kon-
čno prispel domov. Tu sem se v
Spuhlji brez oklevanja priključil
Maistrovim borcem ter bil v nje-
govih enotah več kot leto dni,
kajti šele aprila 1920 sem končno
slekel vojaško suknjo, ki sem jo
nosil skorajda pet let. Kljub te-
mu sem bil srečen, da sem ostal
pri življenju, kajti mnogi so za
vedno obležali na bojnih poljih.
Čeprav sem bil resnično nave-
ličan bojev, pohodov, krvi sobor-
cev, mi danes ni žal, da sem se
takoj, ko sem se vrnil iz Francije,
priključil borcem za osvoboditev
severne Slovenije. Na to sem kar
malce ponosen. Škoda le, da nas
je Maistrovih borcev vedno manj
in vedno, ko kateri izmed njih
omahne v smrt, mi je za njim kar
nekam težko ...«
In kako ste živeli po vojni?
»Takoj, ko sem naposled po-
stal civil, sem se zaposlil pri fir-
mi Denk kot zidar. Pričel sem se
ozirati za svojo izvoljenko ter si
jo tudi kmalu našel. V zakonu se
nama je rodilo šest otrok. Vsi še
živijo. Žena Amalija pa mi je
umrla. No, pozabil sem poveda-
ti, da sva še za njenega življenja
praznovala zlato poroko. Z ženo
sva se vseskozi prav lepo razu-
mela. Lepo se danes razumem
tudi s svojimi otroki, ki že zdav-
naj več niso otroci, saj imajo že
vsi svoje družine. Imam že tudi
precej vnukov. Vsi so si s priza-
devnostjo in pridnostjo zgradili
svoje hiše.
Zapišite še to, da sem pole)!
svojega dela igral tudi na violj
no. Godel sem na več kot petde.
setih gostijah. To so res lepi sp0.
mini. Glasba, prešernost in vese.
lje so mi po končani gostiji še ne.
kaj dni odmevali v ušesih in žeJe
bilo treba igrati na drugi gostiji
Na počitek ni bilo kaj dosti mj
sliti.
Po polnih štiridesetih letih
sem odšel v pokoj. Nazadnje
sem bil zaposlen pri komunal,
nem podjetju na Ptuju kot pola.
galec oziroma tlakovalec cest in
ulic. S pokojnino sem kar zado-
voljen, čeprav ni velika. Človek
pa je lahko tudi bolj skromen,
posebno na stara leta, ko nirha
več toliko potreb kot jih imajo
mladi. Hranim se pri hčerki. Zju.
traj in zvečer pa si sam kaj male-
ga skuham. Rad se, posebej v po-
letnih mesecih, peljem z mope-
dom po bližnji okolici, največ se-
veda na pokopališče na Hajdini,
kjer že šesto leto mirno počiva
moja žena. Rad tudi berem časo-
pise, poslušam radio, saj me do-
mače kot tuje novice vedno zani-
majo. Ogorčen sem, da je danes
še toliko vojn po svetu, toliko
prelivanja nedolžne krvi, ne sa-
mo vojakov na bojiščih, danes
žal umira tudi mnogo žena,
otrok, kajti grozote vojne žal ni-
komur več ne prizanašajo. Pa bi
lahko vsi ljudje živeli lepo v mi-
ru ...«
FRANJO HOVNIK
Franc Ris
Srečanje folklornih skupin v
Železni Kapli
V nedelio, 28. julija, je bilo v
zamejski Železni Kapli sedaj že
tradicionalno srečanje folklornih
skupin, ki ga vsako leto zelo
uspešno organizira tamkajšnjo
Slovensko prosvetno društvo
»ZARJA«.
Letošnjega sreSanja so se po-
leg številnih skupin iz Slovenije
in zamejstva udeležili tudi najml-
ajši iz Markovec, ki so tako že
kot tretja generacija najmlajših-
prišli pozdravit naše zamejske
rojake ob 10-letnici pobratenja.
Letos mineva 10 let, ko so se v
Markovcih na veliki folklorni re-
viji 17. avgusta 1975 pobratili
najmlajši iz Markovec in Železne
Kaple. Od takrat dalje se je zvr-
stilo že veliko prisrčnih srečanj v
Markovcih in Železni Kapli.
Ob letošnjem srečanju v Žele-
zni Kapli so se najmlajši iz Mar-
kovec spomnili nedavno premi-
nule Helene Kuharjeve ali Ku-
harjeve mame, kot so jo zelo radi
klicali, ki je veliko prispevala k
navezavi bratskih in prijateljskih
stikov — bila pa je tudi pobudni-
ca pobratenja.
Za njeno veliko in nesebično
delo so ji najmlajši iz Markovec
posmrtno podelili priznanje in
zahvalo ter obljubili, da bodo
hodili trdno po poti bratstva in
da bodo skrbno negovali prelepo
slovensko fokloro, ki jo je tudi
ona tako močno ljubila.
Na 10-letnico pobratenja z Že-
lezno Kaplo se bodo Markovča-
ni spomnili tudi ob letošnji fol-
klorni reviji, ki bo 18. avgusta v
Markovcih kot uvod v letošnja
Ptujska kulturna srečanja.
F. K.
Spomin na pobratenje v Markovcih 17. avgusta 1975 — prva z leve proti
desni je Helena Kuharjeva.
Priznanja
za most
V KS Dornava bodo v jeseni
zaključili z ureditvijo prizidka
zadružnega doma, v katerem bo-
do prostori za društveno delova-
nje. Določene naloge, ki so jih si-
cer vpisali v letni plan, pa bodo
zaradi pomanjkanja denarja,
prenesli v leto 1986. Tako med
drugim tudi gradnjo avtobusne-
ga postajališča sredi naselja Dor-
nava.
Zbrana sredstva samoprispev-
ka so letos v celoti porabili za
največjo nalogo, gradnjo mostu
v Mezgovcih, ki so ga odprli 21.
julija. Zanj so si v krajevni skup-
nosti, posebej še v naselju Me-
zgovci, izredno prizadevali.
Vsem, ki pa so se pri gradnji
posebej izkazali, je svet krajevne
skupnosti podelil posebna pri-
znanja. Prejeli so jih Franc Tetič-
kovič, Janez Belšak, Stanko Me-
glič, Milan Pavlica, Drago Klo-
bučar, Franc Soršak, Vodnogo-
spodarsko podjetje Maribor —
tozd vodnogospodarska enota
Drava Ptuj, KK Ptuj — tozd
Ptujsko polje, Viadukt Zagreb,
KS Dušan Kveder in gradbeni
odbor, ki je vodil gradnjo. Vašča-
ni Mezgove pa so se s sliko za-
hvalili Alojzu Mikši, predsedni-
ku sveta KS Dornava.
MG
Nesluten razvoj gasilskega društva Turnišče
Pred petimi leti ustanovljeno GD Turnišče-Ptuj je še vedno med
najboljšimi gasilskimi organizacijami, vendar pa po aktivnosti že pre-
kaša nekatera starejša. Po začetnih težavah letos že urejajo gasilsko
orodišče, za kar jim je priskočila na pomoč Perutnina Ptuj, ki jim je
odstopila prostor. Orodišče je prizidek k domu občanov Turnišče. Po-
leg orodišča bo še prostor za opremo enot civilne zaščite in društveni
prostori. Gasilski dom, kot rečejo, so skoraj v celoti zgradili s prosto-
voljnim delom.
Pomemben dosežek društva pa je v tem, da so pred kratkim nabavi-
li novi orodni avtomobil in motorno brizgalno. Seveda ni šlo brez iz-
datne družbene pomoči, saj jih ta investicija velja prek 4 milijone di-
narjev. Kljub veliki družbeni podpori še nimajo dovolj sredstev, zato
te dn< zbirajo pri krajanih Turnišča posebne prostovoljne prispevke,
ki so strogo namenjeni za plačilo nabavljenega vozila. Odziv je razen
nekaterih posameznikov zelo dober.
Vozilo in brizgalno bodo ki stili 17. avgusta, seveda pa turniški ga-
silci že sedaj pridno vadijo, da bodo sposobni s temi dragocenimi teh-
ničnimi sredstvi pravilno ravnati in jih v slučaju potrebe sleherni tre-
nutek uporabiti za zaščito pred požarom in reševanje.	L. C.
Z urejanja orodišča
TEDNIK ~ 8- avgust 1985
NAŠI DOPISNIKI - 9
KARAVANKE
Ptujske planince je zamikala
k.OSUTA v pogorju Karavank,
Vci se raztezajo od Bele peči (Ita-
lija) do Slovenj Gradca. Po kraj-
ših pripravah je pisana druščina
trinajstih planicev pod vodstvom
T. Purga in F. Korparja krenilo
na pot v soboto, 27. julija. Pot do
Tržiča je hitro minila. V Tržiču
smo se odločili, da bomo na Kof-
ce, kjer je planinski dom, krenili
v gozd po čudovito mehki poti,
ki nas je vodila do visokogorske
kmetije Završnik, kjer smo se od-
žejali. Natp smo krenili zopet v
gozd in pot nadaljevali ob poko-
šenih senožetih. V počitniškem
domu na Kalu smo zatajili pla-
ninske navade in se odžejali s
hladnim in poceni pivom. Nade-
lana gozdna cesta nas ni zamika-
la, zato smo jo ubrali po gozdu
navzgor in že precej zadihani ku-
kali, kdaj bo konec smrek. Malo
so nas raztresle borovnice in pot
je bila zopet lažja, pa tudi smrek
je zmanjkalo in po skoraj štirih
urah smo zagledali planinski
dom na Kofcah — 1488 m in za
njim čudovito pogorje Košute.
Večer je minil v znamenju spre-
hoda, šal mladih članov odprave,
ki jih pot ni preveč utrudila in v
pogovoru z graničarji, ki so nas
opozorili na nevarnost kač in na
čudovit razgled — vsaj Triglav in
Celovec morate videti, so nam
dejali.
Dosti smeha je povzročila ve-
čerja. Naročili smo koruzne
žgance z mlekom. Gospodinja
jih je pripravila na koroški način
in nam Štajercem taki žganci ni-
kakor niso šli v slast, nekateri bi
potrebovali kuhalnico, da bi po-
tiskali žgance navzdol. Dobro
voljo nam je vrnila misel, da je
vendar treba poskusiti hrano
kraja v katerega prideš in da vsa-
ka šola in pridobljeno spoznanje
nekaj stane. Nekateri udeleženci
so namreč po večerji potiho segli
v nahrbtnike in bili zelo zado-
voljni z njegovo vsebino, prine-
šeno od doma.
Noč na skupnih ležiščih je mi-
nila prehitro. Baje je strašno tre-
skalo in neka družba je prepeva-
la do jutra. Ne glede na to smo
vstali, kot smo se dogovorili, po-
pili čaj in ob šesti uri krenili pro-
ti Velikemu vrhu. Vzhajajoče
sonce je spodbudilo naše foto-
grafe in rezultat vidite pred se-
boj. Na Veliki vrh (2088 m) smo
se vzpenjali po zložnem pobočju,
pokritem s sočno travo in cveto-
čim rododendronom. Spremljalo
nas je meketanje ovac.
Veselje ob osvojitvi vrha se je
stopnjevalo, ko smo krstili naj-
mlajšega udeleženca, 9-letnega
Matjaža. Ime je dobil po najviš-
jem vrhu v Košuti in sicer KO-
SUTNIK (Košutnikov turen
2134 m).
Prečenje Košute od Velikega
vrha po grebenu do Kofce gore
(2096 m) se je obrestovalo s ču-
dovitim razgledom predvsem na
avstrijsko stran, na tisti del, kjer
še žive Slovenci. Slovenci na Ko-
roškem predstavljajo najjužnejši
del sosednje države, včasih pa je
ravno to območje severno in ju-
žno od Drave, okoli Gospe Svete
in Krnskega gradu, predstavljalo
jedro slovenske poselitve, ki je v
12. stol. segala do Krke (Gurk)
na Koroškem. Čez tristo let se je
zaradi kolonizacije močnejših in
prodornejših sosedov meja po-
mikala vedno bolj proti jugu,
proti Dravi, in se ustalila nekje
na črti Labod—Grebinj—Janž
na Prukli —Krnski grad —Kosta-
nje—Beljak. Po neuspelem ple-
biscitu leta 1920 se je meja po-
maknila na Karavanke. Vasi se-
verno od Karavank smo ptujski
planinci opazovali skozi megle-
no kopreno, ki je lebdela pod
mogočnim ostenjem razdrapane
in odsekane Košute.
Sprehod v preteklost smo
usmerili v sedanjost in krenili, ne
na Kladvo 2094 m in Škrbino
1869 m, temveč navzdol proti ko-
či. Čakala nas je še dolga pot do
doma. Takoj po 11. uri smo se
napotili v dolino, ušli vročemu
soncu in se spet znašli v naročju
gozda. Na avtobus v Tržiču smo
tako hiteli, da se nam je nekate-
rim kar vrtelo, pa nam je kljub
temu ušel. Na srečo seje vse do-
bro izteklo in ob predvidenem
času smo bili na železniški posta-
ji Ptuj, kjer smo se veseli uspeha
in prisrčnih odnosov že dogovar-
jali za naslednje ture in izlete in
sicer 16., 17. in 18. avgusta (pe-
tek, sobota in nedelja) bo tura na
Krn, 18. avgusta bo šla tudi sta-
rejša skupina na Voje—Vogar,
potem bo sledil 24., 25. in 26. av-
gusta (sobota, nedelja in ponede-
ljek) bolj zahteven izlet na Stani-
čevo kočo z vzponi na Vrbanovo
špico, Rjavino, Begunjski vrh in
Cmir od 26. do 30?\avgusta (od
ponedeljka do petka) pa na Tri-
glav iz Rudnega polja.
Bogata avgustovska bera se bo
nadaljevala tudi v september, ko
se bomo 8. septembra srečali na
dnevu planincev, ki bo letos na
Rogli. S tem pa aktivnosti še ni
konec. Pokukajte kdaj pa kdaj
na oglasno desko Planinskega
društva Ptuj, morda najdete kaj
tudi zase ali za svoje.
Kristina Samperl Purg
popoldanski počitek
Posnetek pred vzponom na Veliki vrh
Pogorje Košute
Ptujska MDB »Dušan
Kveder-Tomaž« uspešna
na ZMDA »NIŠ '85«
V soboto zvečer, 3. avgusta, se je v Ptuj vrnila ptujska MDB
»Dušan Kveder-Tomaž«, ki je od 7. julija sodelovala na ZMDA »Niš
'85«. Na enomesečnem prostovoljnem delu so dosegli izredne delo-
vne uspehe, saj je bilo doseganje delovnih norm v poprečju 132 %,
poleg tega pa so bili enako uspešni tudi na področju aktivnosti v bri-
gadirskem naselju »Ivo Lola Ribar«. MDB je bila proglašena za
udarno, prejela je trak akcije, listino družbenih aktivnosti, listino
vzornega sodelovanja med mladinskimi delovnimi brigadami, listino
udarništva udarniških dnevov, bila pa je tudi pohvaljena. Med 46 bri-
gadirkami in brigadirji jih je bilo 12 proglašenih za udarnike, 12 pa je
bilo pohvaljenih.
Bilanca doseženih uspehov pri delu in na področju interesnih
aktivnosti potrjuje, da so mladi častno zastopali mladi ptujski in slo-
venski rod na ZMDA »Niš '85« v SR Srbiji, zato zaslužijo, da jim tu-
di preko našega Tednika izrečemo priznanje in pohvalo.
S svojim marljivim delom bodo nadaljevali v ptujskem Klubu
brigadirjev »Franc Belšak-Tone«, zato se bodo nekateri že udeležili
udarniškega dneva v počastitev 8. avgusta — praznika občine Ptuj, ki
bo v soboto, 17. avgusta. Prihodnje leto bodo mnogi izmed njih pono-
vno odšli na mladinske delovne akcije, dragocene izkušnje, ki so si jih
pridobili na ZMDA »Niš '85«, pa bodo vgrajevali tudi v delo Zveze
socialistične mladine v svojih delovnih in bivalnih okoljih.	FB
10 - NAŠI DOPISNIKI
8. avgust 1985 — fliDNIIt
Sedem dni v naravi
V našem kraju, v Ormožu, nas
je kar precej mladih planincev.
Ze šesto leto zapored smo se
zbrali na taborjenju. Tokrat je bi-
lo to v dolini Tamar. Skupaj smo
preživeli teden dni. Želim vam
napisati nekaj o naših doživetjih.
15. julija smo se zbrali na že-
lezniški postaji v Ormožu. Neka-
teri smo se med seboj kot stari
taborniki že poznali, večina pa je
bila novincev. Potovanje do LJ14-
bljane in nato vožnja z avtobu-
som je bilo strahovito utrujajoče.
Bilo je namreč obupno vroče. Ko
smo prispeli na »našo« travnato
površino, smo vsi planili na spal-
ne vreče, šotore in podobno
opremo, ki so jo pripeljali v
kombiju. Kdo prej pride, prej
melje! Tovariši so nas kmalu
ukrotili.
Kmalu smo se pogovorili o
vsem tako, da je bil volk sit in
koza cela.
Tovariši so postavili tudi kuhi-
njo in jedilnico. Kako je to izgle-
dalo? Iz lesa so zbili mizo, dve
klopi in napeli čez vse to platno
za primer dežja.
Naša kuharica, Mamica Štef-
ka, se je sicer izkazala mnogo bo-
lje kot graditelji kuhinje, toda
navsezadnje je bilo vse prav. Po-
jedli smo menda res več kot kjer-
koli drugje in kuharica se je vča-
sih kar prijela za glavo ter se
med smehom čudila naši požreš-
nosti.
Na prvem izletu smo si ogle-
dali izvir prelepega slapu, ki je
nato nagajivo tekel mimo našega
tabora in oskrboval kuhinjo z vo-
do. Prvi izlet je bil lep in ni bil
preveč utrujajoč.
Naslednji je bil izlet na Vršič
in Mojstrovko. Na Vršič smo pri-
šli, toda vreme nas je pustilo na
cedilu in na Mojstrovko nismo
mogli nadaljevati. Vrnili smo se
v tabor.
Ogledali smo si tudi veliko
skakalnico v Planici. To je bilo
nepozabno doživetje.
Manjša skupina je osvojila tu
di Jalovec.
Ob naslednjem izletu smo se
razdelili v dve skupini. Skupina
mlajših planincev je obiskala
bližnje snežišče in manjši slap.
Skupina nekoliko starejših ude-
ležencev tabora pa se je podala
na Ponce.
Skratka, izletov je bilo veliko!
Kdor je želel, je lahko v tabo-
ru osvojil tudi osnove planinske
šole. Tovariši so pripravili preda-
vanja na razno tematiko, pokaza-
li so vam praktično določena
pravila gibanja na snegu in s ce-
pinom. Nato so udeležencem po-
stavljali vprašanja iz teh tem ter
preverili znanje. Mislim, da je
planinsko šolo opravilo kar 29
udeležencev.
Naš vsakdanjik je bil pester.
Ko smo vstali, je bila tukaj jutra-
nja telovadba. Delili smo se (pri
telovadbi) v dve skupini — fan-
tje skupaj in dekleta skupaj. Sle-
dilo je temeljito umivanje in
zajtrk. Če v načrtu za tisti dan ni
bilo izleta, so bile igre kot so te-
nis, badminton, nogomet, strelja-
nje z lokom ... Sledila so tudi
tekmovanja (npr. orientacijsko).
Dan smo zaključili s tabornim
ognjem.
Kmalu je bil tu zadnji večer.
Pripravili smo »Pokaži kaj znaš«
kot del poslovilnega večera.
Naslednji dan pa ... Še zadnji
pogled na snežišče, na slap —
slovo! Bilo je hudo, čeprav se
bomo naslednje leto zopet sreča-
li.
Ta teden dni ostaja v naših sr-
cih kot nekaj lepega, nepozabne-
ga ... spomin, ki ga rad obudiš
tudi po dolgih, dolgih letih.
Bojana Jaušovec
Naš tabor
Dvajset šotorov na trati stoji,
zraven pa bistri potok šumi.
V	prvem šotoru Miklavžani spijo,
ki že zjutraj ob šestih na malco hitijo.
Potem pa do osmih glasno govorijo,
kletvice vse že poznajo,
zato jih pri tenisu pridno uporabljajo.
V	drugem šotoru dva fanta sta,
ki se včasih brez pravega vzroka
z nami spreta.
V	našem šotoru nas pet deklic živi,
Med nami je Verica,
ki skoraj vsak fant za njo se podi.
V	četrtem in petem deklice taborijo,
ki vsak večer dolgo v noč govorijo.
V	šestem šotoru Ormožanke so male,
ki bi vedno, ko gremo na turo, rade klpetale.
V	naslednjih treh, ki sledijo,
Tomažovčani sedijo,
v osmem je še Martin,
ki hoče Vero dobiti na vsak način.
Tudi Repko okrog Vere skače,
a je malo zmeden, ker je že zaseden.
V	naslednjih šotorih tovariši ždijo,
a zvečer si v koči žejo gasijo,
ko se vrnejo, si ogenj nar'dijo,
in si v njem krompir smodijo,
pri tem pa sladko govorijo,
da taborniki lažje spijo.
Ob vodi šumeči kuhinja stoji,
v njej kuharica Štefka kuhačo vrti.
Z njo se primerjat ne more nihče,
ker njena hrana nam odlično v slast gre.
Zvedave Središčanke iz tretjega šotora
Ste za prijetno
popoldne?
Si želite jadrati na deski ali na
jadrnici, morda čolnariti ali ve-
slati v kanujih?
Ne bo vam treba daleč, vse to
je izvedljivo na ptujskem jezeru z
brodarskim društvom Ranča.
Kako in kaj nam je povedal član
brodarskega društva Ranča in in-
štruktor jadranja na deski, Mitja
Kovač.
»Naše brodarsko društvo
omogoča vožnjo z motornimi
čolni, veslanje s kanuji ter jadra-
nje na jadralnih deskah in jadr-
nicah. Tako imamo nekaj kanu-
jev in jadralnih desk za izposojo.
Vsako soboto, nedeljo in ob
praznikih lahko obiskovalci pre-
živijo ves dan na jezeru.«
Pripravili ste tudi tečaj za ja-
dranje na deski?
»Za letošnjo sezono smo pri-
pravili tečaj za jadranje na deski,
saj je v zadnjih letih zanj veliko
zanimanje. Tečai izvajamo v
okviru Jugoslovanske jadralne
šole. V tej sezoni bomo izvedli
štiri tečaje, pravkar poteka tretji.
Tečaj jadranja na deski traja
deset ur in te se razporedijo po
dogovoru inštruktorja in tečajni-
ka. Cena tečaja je 2000 dinarjev,
kar je v primerjavi s takšnim te-
čajem na morju, kjer je cena
okrog 12.000 dinarjev; zelo poce-
ni. Tečaj zajema največ sedem
udeležencev. Po opravljenem te-
čaju dobijo vsi tečajniki izkazni-
co za opravljeni začetniški tečaj.
Ta izkaznica bo že v naslednji se-
zoni obvezna za vse, ki bodo že-
leli jadrat; na deski.«
Je zanimanje za tečaj manjše
ali večje kot ste pričakovali.«
»Zanimanje je precejšnje, več-
je kot smo pričakovali. Inštruk-
torja sva dva, jaz in Jernej Šo-
men. Med tečajniki so tudi žen-
ske, sicer pa se tečaja udeležuje-
jo tako mlajši kot starejši. Na
koncu sezone, po vseh štirih te-
čajih, bomo pripravili za vse na-
še tečajnike zaključek. To bo
amaterska regata, tekmovanja v
jadranju na deskah in piknik.
Letos imamo tudi tekmovalno
sekcijo za jadranje na deski, ki se
je med drugim udeležila reg;;te
za republiški pokal. Ta je bila na
ptujskem jezeru, saj je na tem je-
zeru mogoče izpeljati olimpijski
trikotnik za regato v jadranju na
deskah.«
Kako postaneš član brodar-
skega društva Ranča?
»Preprosto. Popoldne od šest-
najste pa do osemnajste smo tudi
člani Ranče, takrat torej pridite
in se včlanite. S tem, ko postane-
te naš član, ste dolžni plačati 800
dinarjev članarine na leto, štu-
dentje in dijaki pa samo 500 di-
narjev. Vsak naš član je dolžan
dvajset ur na leto delati v dru-
štvu, ali pa plača za vsako neo-
pravljeno uro 200 dinarjev. Ven-
dar takih članov do sedaj ni, saj
teh dvajset ur hitro naberemo.
To je urejanje okolice okrog ran-
carske hišice in podobno.«
Vsako popoldne je na ptuj-
skem jezeru živahno. Zbere se
veliko ljudi, mladih in starejših.
Člani Ranče pa niso samo Ptuj-
čani, pač pa tudi občani Maribo-
ra in Slovenske Bistrice. Vsi, ki
še niste oblikovali načrtov za po-
čitnice, ki si želite dobre sprosti-
tve po delu in vsi, ki vam je dolg-
čas, pojdite na ptujsko jezero.
Čaka vas pestro popoldne in kot
je rekel Mitja Kovač, je poskr-
bljeno tudi za osvežitev s pijačo,
v kolikor se ne boste osvežili že
sami (s padci z deske ali kanuja).
Za vse, ki ne vedo kje je ran-
carska hišica: peljite se po cesti v
Budino in pri tabli »Ranča« za-
vijte na desno. Pa prijetno po-
poldne na Ptujskem jezeru!
Smiljana ČERNEZEL
Jadranje na ptujskem jezeru (foto KOSI)
w
TEDNIK " 8"avqust 1985
LITERARNA STRAN -11
SAMO
Le kam?
Ob spominu
na minule,
srečne dni.
Ob spominu preteklosti,
Ico živel sem
med prijatelji,
vsakdanjimi znanci,
v sončni dolini otrok,
se mi utrga jok
in težke solze pot,
se izlije navzdol
in trešči v pod.
Misel,
na prihodnost,
na to, da ne bom
večno otrok,
na to vzpenjanje
na vrh,
kije ovit
v večni oblak gorja,
me privede do tega,
da ne verjamem
več nikomur.
Bojim se prihodnjosti.
Za to obdolžujem,
danes starejše,
ker niso bili
sposobni zagotoviti,
vsakemu malčku
tega sveta,
zadosten kos kruha.
Jutri pa sebe,
ker vidim,
da tudi
moja generacija,
tega ne bo dosegla.
Jasno mi je le to,
da z vsako črko
bližje sem tistemu,
čemur pravijo
preprosto, smrt.
In tukaj je vprašaj.
Ali naj skrbim,
le za sebe?
Ali naj se borim,
za srečo potomcev,
Kaj ste si izbrali vi?
A življenje drvi,
drvi nekam
v daljnje,
temotne dni.
Nihče ga ne more
zaustaviti,
nihče razen smrti.
Marija LOVRENČIČ
Ko sin
od doma gre
Od otrok najmlajši sem,
dom zapuščam
in v svet si kruha služit grem.
Doma so mama
v stari naši hiši malo
moral bi za njih skrbeti,
Pa ne vem kje začeti.
Denarja malo sem zaslužil,
Pa še to s prijatelji zalužil.
Novo hišo bi rad zgradil,
v vrtu rože posadil.
Da nekoč bi naša mama rekla,
v hišo mora priti mlada,
lQ: ne morem vsega sama.
Naša hiša je nova,
treba jo je negovati,
da veselje notri bo.
Rože lepe zdaj cveto,
\hisi otroci jokajo.
Naša matijih pestijo,
ZrQven lepe pesmi pojejo,
t(> je zdaj veselje moje.
Marija LOVRENČIČ
Denar
Kaj je denar
če nimaš ga,
ta vsak prezre,
če ga imaš,
pa ven ga daš.
Kaj je denar,
če ga imaš in plačaš
prijatelju en g laž,
. z veseljem ga izpije
pa več te na pozna.
Kaj je denar,
če lahko si ga prislužiš,
še lažje ga s prijatelji zalužiš.
Kaj je denar sveta vladar,
če ga imaš nekaj veljaš,
če ga nimaš te nihče ne pozna.
Marija LOVRENČIČ
Pismo
Nisem te hotel srečati,
proč sem obrnil obraz,
da ne bi videl tvojih solznih oči.
Proč sem hotel,
ali zastal mi je korak.
Ustavil sem se pred teboj,
spregovoriti nisem mogel,
sramoval sem se samega sebe.
A ti si me samo pogledala,
rekla nisi nič, to me je bolelo.
Še danes me boli, ker me nisi hotela.
Povem ti, da nisem srečen.
Povej draga, kako je s teboj,
povej mi ali napiši.
Oprosti mi, kriv sem za oba.
Ali bo to trajalo dolgo ?
Do konca življenja.
Ne zakaj bi bil tak.
To hočem popraviti,
tebi obljubim, da ti dolgujem,
srečne dni v življenju, če hočeš.
Marija LOVRENČIČ
Strah
Čuden je strah,
če si ga videl,
če si ga srečal,
ali spoznal.
Nisi ga videl
nisi ga srečal
in ne spoznal.
Od zunaj nič ga ni,
od znotraj prazen je
in strah ostal je strah.
Če na poti sreča vas,
naj vas ne bo strah,
če ga še videl nihče ni
pravijo, da strah
pride nam v kosti.
Strašno je, če strah
se v rano spremeni
in razjeda nam kosti.
Vihar
Morje razburkano morje,
Ici veter po njem orje,
kaplje pršijo, valovi bučijo,
se divje lovijo.
Kmalu nastane tišina
in umiri se morska gladina.
Valovi hrumeči zbežijo,
divji vetrovi odšumijo.
Srce je polno ljubezni,
polno sladke bolezni,
podobno je razoranemu morju
in vetru — vihrajočemu konju.
Ljubezen se pozabi,
praznina v srce se naseli,
pozabljen je vihar,
pozabljen strašni gospodar!
Andrejka Žunkovič, 8/a,
OŠ Ivana Spoler aka, Ptuj
Osamljenost
Metuljček k metuljčki zleti,
na veji ptiček se oglasi,
se mucek muciki smehlja,
poredno ji poljubček da.
Na jasi, glej, srnjak tam
poveša glavo, ves je sam,
zazre se žalostno v nebo,
nikogar ni, ostal bo sam.
In glej, zdaj tam
oba mlada,
objemata se,
a jaz na klopici sedim,
v daljavo žalostno strmim.
Ljubezen je lepa
vsakemu ni podarjena,
ljubezni vsak ne doživi,
ta srečen pač nikoli ni.
Izidora Vesenjak, 8/b,
OŠ Ivana Spolenaka,
Ptuj
Marija LOVRENČIČ
Šport;
Lujzek pravi:
»Franček sleči suknjo dol
in posiiči rokave gor,
te ma vidla kak de šlo,
keri te med nama
bol močen .bo.«
Skočila sta oba naenkrat,
vrgla sta se kakor vrag,
v grabi zdaj oba ležita,
za krvave nose se držita,
in sta rekla še enkrat
»taki šport naj vzeme vrag.«
Marija LOVRENČIČ
Potok
Šumel je potok,
skozi vas ob njem,
so vrbe se vrstile,
veter rahlo je pihljal
in z listi vrb se je igral.
Še enkrat potok zašumljaj
in mirno teci skozi vas,
da v tišino me popelješ,
da se z listi vrb še poigram.
Oh kako se vse je spremenilo
le potoček še šumlja,
vse se je v njega zlilo,
voda se skalila je močno.
Ob potoku vrbe ni nobene,
nič se veter z listi ne igra,
ribice v vodi ni nobene,
ni več življenja zdravega.'
Marija LOVRENČIČ
Slavček
Zapoj mi pesem
slavček mili,
zapoj ko zjutraj se zbudim.
Da mi ozdraviš srce bolno,
da mi lajšaš bolečino,
ki jo srce zdaj trpi.
Da pozabil bom na dekle,
ki me zapustila je.
Le prepevaj slavček mili
svojo lepo pesmico,
s teboj pod nebo bom poletel
in poslušal te samo.
Melodijo tvojo čuvam,
ko mi pri srcu je težko,
ko na tvojo pesem mislim,
mi postane spet lepo.
Marija LOVRENČIČ
Če na soncu
je oblak
Oblaček je sonce zakril,
zakril mu je topel obraz,
na zemlji se žarek je skril,
skozi oblake utiral si pot.
Na zemlji brez sonca je hladno
v srcu brez ljubezni je mraz.
Ljubezen, ljubezen nesrečna,
če te dekle zapusti,
ljubezen, ljubezen je srečna,
če srce se od sreče topi.
Bolezen se ozdravi,
če zdravila prava so.
Ljubezen se popravi,
če sta le oba za to.
Žetev na Polenšaku 1985	Foto: J. Slodnjak

Žalostni spomini na Ripač
pri Bihaču
(Nadaljevanje in konec)
Ne daleč od našega stanovanja sta stano-
vali dve sestri šivilji starejša je bila črnolasa,
mlajša pa svetlolasa. Večkrat smo se srečali z
njima ob Uni kamor smo hodili po vodo.
Vedno sta govorili, da s strahom čakata kaj
se bo zgodilo z njima. Mlajša svetlolasa je bi-
lo krasno dekle. Tudi pri njiju so se oglasili
ustaši in ukazali, da mora svetlolasa z njimi.
Na vprašanje kam mora, so ji rekli, da gre
skupaj z njimi iskat partizane. Odgnali so jo.
Kakšna seje vrnila? Njena prej čedna obleka
je visela na njej kot cunja raztrgana, prašna,
povaljana. Ko je stopila v sobo, se je vrgla na
tla z obrazom navzdol in z jokajočim glasom
rekla: »Sestra, kaj se je danes zgodilo z me-
noj? Tega ti ne morem povedati.« Drugi dan
so spet prišli ponjo, ni se več vrnila. Vprašala
je ustaše, kje je? Smejali so se ji v obraz: »Ni
je več, zajeli so jo partizani.«
Čez tri dni so se oglasili pri mladi vdovi,
imela je štiriletnega sinčka in ji ukazali, da
mora z njimi iskat partizane, nje že prvi dan
niso pripeljali več nazaj. Ostal je otrok, brez
mame in svojcev.
Nekega dne so zagledali človeka, precej
daleč od Ripča. Vedeli so, da je pravoslavec,
ker ni imel na glavi fesa. Streljali so tako dol-
go na njega, da je človek na cesti obstal. Pri-
vedli so ga v čaršijo. Zvezali so mu roke na
hrbtu z žico in ga tako vodili po ulici. Dva
sta ga tepla s pestmi v obraz, dva sta ga seka-
la z bodali v hrbet. Človek se je pomikal po
ulici sklonjen in brez besed. Srajca se je, pre-
močena od znoja in krvi, držala telesa. Na
glavi mu je zevala velika rana, od katere so
padali koščki strjene krvi. Ustaša sta prijela
bodalo za ostrino in ga z topim delom začela
pretepati po razsekanem hrbtu. Takrat je uje-
tnik prosil, naj ga ne pretepajo več. Ustrelili
so ga šele pozno zvečer.
Iz sobe, kjer smo stanovali, je bil lep raz-
gled na planino, po kateri se je vila cesta za
Petrovec. Vedela sem, da so se na tej planini
zadrževali partizani, ker so z žarometi svetili
s planine vsako noč. Vsako noč so na tej pla-
nini izruvali telefonske drogove in razkopali
cesto. Podnevi so ustaši popravljali, ponoči
so partizani razkopavali. Ustaši so vedeli, da
se bo to nadaljevalo. Sklenili so partizane iz-
trebiti s te planine.
Pripravljali so v Ripač deset tovornjakov;
na devet tovornjakov so se naložili ustaši, de-
seti je peljal za njimi municijo. Devet tovor-
njakov je neovirano oapeljalo v planino, le
tovornjak s strelivom je na sredini planine
obstal. Menda je nevarno pa ne upa naprej
sem rekla. Ta ima okvaro, me je v hipu pre-
stregel izseljenec Potočnik iz Maribora, ki je
med drugimi tudi opazoval v naši sobi pohod
te hrabre vojske. Čez pol ure seje začel kami-
on počasi premikati. Prilezel je prav na vrh,
ko se je zaslišal močan pok in zagledali smo
gost dim. Počila je guma, je menil Potočnik.
Rekla sem, da dvomim, iz gume se ne bi ska-
dil tako črn dim. To je guma, je zakričal osor-
no, pogled mu je bil šc bolj strog, ta pogled
mi je povedal vse. Šele takrat sem se zaveda-
la, da stoji med nami nekaj ustašev in da ne
smemo govoriti nekaj, kar bi kvarilo ugled te
hrabre vojske. Zaradi ustašev smo se enogla-
sno sporazumeli, da je počila guma, čeprav
smo vsi vedeli, da je bilo nekaj drugega.
Ta dan so dobili ustaši v tem kraju prvo za-
služeno plačilo. Partizani so pustili ustaše v
planine. Šoferju, ki je vozil strelivo pa so vr-
gli v kabino ročno bombo in tovornjak s stre-
livom je obstal. Od vseh ustašev sta se vrnila
le dva popraskana, bila sta iz tovornjaka s
strelivom, oba sta izgubila orožje. Vsi drugi
so ostali v planinah. Ustaši si v planine niso
upali več. Po strehah so se razvrstili in stre-
ljali v planine. Poklicali so na pomoč vojsko,
ki je razpostavila po ostrešjih svoje strojnice.
Življenje v Ripaču je bilo vsak dan bolj
neznosno. Kruha ni bilo, tudi druge hrane je
zmanjkalo. Nastopila je lakota. Ostali smo
celo brez vode, ker studencev v Ripaču ni bi-
lo. Iz Une pa nismo smeli več piti. Ustaške
zverine so zmetale v Bosanskem Novem v
Uno mnogo mrličev.
Po vodo smo hodili sedaj dvajset minut
daleč. Tam je curljala iz pečine. Stali smo v
vrsti za vodo iz dneva v dan. Hčerka, ki ji je
bilo takrat osem let, me je prosila za mleko.
Nisem ji ga imela dati, ker od takrat, ko se je
napolnil Ripač z ustaši in vojaki, nismo dobi-
li mleka nikjer več. Otrok seveda tega ni ver-
jel. Prosila meje za denar, da bo sama dobila
toliko mleka, da si bo malo potolažila glad.
Bala sem se, da se ji ne bi kaj zgodilo, ker so
strojnice na strehah ropotale noč in dan.
Obljubila je, da bo hodila ob zidu. Dala sem
ji denar. Odšla je. Strojnice so igrale svojo
melodijo, toda glad je bil hujši od straha. Čez
uro se je vrnila z denarjem v roki in brez mle-
ka.
Napotila sem se na trg, kjer je vrtnar tu in
tam prodajal kako zelenjavo. Imela sem ma-
lo upanja, da bom kaj dobila, vendar sem šla
poskušat srečo. Mislila sem, da bom mogoče
le dobila vsaj pest zelenega fižola in otroku
nekaj skuhala. Na žalost nisem našla ničesar.
Na klopi, kjer je po navadi vrtnar prodajal,
je sedel kakih dvajset let star mladenič. Vede-
la sem, da ni domačin, ker je imel potepuško
zunanjost. Taki so bili sicer vsi ustaši, kar
sem jih imela priložnost videti v Ripču, take
prikazni kot je bil ta pa še nisem videla: »Jaz
sem ustaš,« je govoril. »Mi ustaši smo bili pri
Paveliču, mi vemo kako je treba. Pobijemo
vse kar je pravoslavnega. Tudi žene in otro-
ke. Ubil sem jih že več kakor imam las na
glavi.«
Molče sem odšla in mislila: Gorje pravo-
slavnemu ljudstvu dokler bodo takšni izvajali
nad njimi svojo dolžnost.
Zinka T. Matjašec
12 - NAŠI DOPISNIKI
8. avgust 1985 — TEDNII(
Današnja podoba
parka ob železniški
progi
Nekaj let nazaj je bilo v parku, ki se razprostira od ceste Mari-
bor—Ormož do železniške proge in med reko Dravo ter Petrolovim
bencinskim servisom, kar precej živahno. Otroški živžav se je širil od
dopoldanskih ur do poznega večera. Starejši so v njem posedali v pri-
jetni senci dreves, medtem ko so se otroci igrali na gugalnicah, tobo-
ganu in drugih igralih, ki so bile namenjene v tem parku le njim.
Do danes seje v tem parku marsikaj spremenilo. Po urejanju ka-
nalizacije smo Ptujčani dobili lepo urejen park ob reki Dravi, zane-
marjen pa je ostal del, kjer so postavljene gugalnice, tobogan, lestev
itd. Ta del parka je, lahko mirno rečeno, zelo slabo urejen oziroma za-
puščen, saj je že precej let minilo odkar so ga komunalni delavci ure-
jali tudi z motikami, lopatami in ne samo s koso. Koso pa tudi danes
redko vidimo na tej travnati površini.
Tobogan in gugalnice, ki so bili zgrajeni ne samo iz železa tem-
več tudi iz lesa, so ostali brez lesenih delov, kajti zob časa jih je kmalu
pričel najedati in tako deli desk danes ležijo v travi. Potrebno bi bilo
te objekte popraviti oziroma jih nadomestiti z novimi, boljšimi in tr-
pežnejšimi.
Upam, da se bo ob tem sestavku zbudila zavest tistih, ki so odgo-
vorni za vzdrževanje tega parka in objektov v njem in storili vsaj ne-
kaj v veselje otrok ter tako vrnili nekdanji živ-žav v ta del parka.
ZB
Zlomljene gugalnice
Tudi sončen popoldan v ta del parka ne privabi otrok
Mali nogomet, najbolj razširjena oblika
rekreacije v občini Ormož
- športna rekreacija, kol najbolj
množična in najnujnejša oblika
dejavnosti v celotni telesni kultu-
ri. se nenehno razvija, tako v ob-
segu kot po vsebini.
Vendar tudi ta dejavnost v ob-
čini Ormož ni na najvišjem nivo-
ju. Vzrok temu so med drugimi
faktorji predvsem pogoji za de-
javnost; znano je, da niti osno-
vne šole v občini Ormož nimajo
zagotovljenih osnovnih pogojev
za izvajanje telesnovzgojnih de-
javnosti. Vendar je kljub temu
vseeno opazen premik naprej.
Vse več je mladih ljudi, ki čutijo
potrebo po telesnokulturnih de-
javnostih in tekmovanjih z drugi-
mi.
Tekmovanja so pomemben
člen v programu in delu organi-
zacij za telesno kulturo ŠŠD, KS,
delovnih in sindikalnih organiza-
cij, občinskih, področnih in re-
publiških strokovnih zvez in or-
ganizacij. Tekmovanja so močno
propagandno sredstvo in »oro-
žje« za koristno izrabljanje pro-
stega časa z dejavnostmi, ki kre-
pijo splošno telesno sposobnost
in zdravstveno stanje delavcev in
občanov vseh starostnih katego-
rij. S tekmovanji se razvija smisel
za kolektivno delo in življenje,
tovarištvo, medsebojno pomoč
ter druge psihofizične lastnosti.
Tekmovanja bi morala biti po-
sledica rednega in načrtovanega
dela na področju športne rekrea-
cije, katerega nosilec bi morala
biti telovadna društva v KS sku-
paj z občinsko zvezo za telesno
kulturo.
Eno najbolj aktivnih v občini
Ormož je telovadno društvo Par-
tizan Ivanjkovci, ki že dolga leta
poskuša vključiti čimveč mladih
iz KS v organizirano telesnokul-
turno dejavnost. Kot je bilo že
omenjeno, je telesnokulturnih
objektov v občini Ormož zelo
malo, zato ni čudno, da se je kot
rekreativna dejavnost najbolj
razširil mali nogomet.
Nogomet se lahko igra po-
vsod, za »pravo« igro je sicer po-
trebna ustrezna velikost igrišča.
Toda, igra se lahko tudi na manj-
ših površinah ter z manjšim šte-
vilom sodelujočih. Zato je postal
mali nogomet priljubljena šport-
na igra, ne le mladine ampak tu-
di starejših. Ni več konca tedna,
ki bi minil brez turnirja v malem
nogometu. Mladi jih sami orga-
nizirajo v svojih krajih. Vabila za
turnirje prihajajo od vsepovsod.
Mali nogomet je postal popolno-
ma enakopraven velikemu, na
žalost tudi v nekaterih negativ-
nostih (npr. denarne nagrade za
najboljše ekioe).
Ormoška telesnokulturna
skupnost je tudi letos organizira-
la ligo v malem nogometu. Po
končanem jesenskem je uspešno
izpeljala tudi spomladanski del.
Sojenje je bilo na zadovoljivi ra-
vni, vendar se je prevečkrat zgo-
dilo, da sodnika ali pa nekaterih
ekip ob doiocenem času sploh ni
bilo. Tako je marsikatera ekipa
zastonj čakala svojega nasprotni-
ka.
Zveza telesnokulturnih organi-
zacij občine Ormož bo jeseni
znova organizirala ligo v malem
nogometu. Vse ekipe iz občine
Ormož, ki želijo nastopati, naj
do 20. avgusta pošljejo pismene
prijave na Občinsko zvezo za te-
lesno kulturo Ormož, Vrazova
ulica.
Delo brigade rdečega križa
V drugi izmeni je na akciji Slo-
venske gorice sodelovala tudi
brigada rdečega križa dr. Maksa
Poharja. Delo te brigade se zelo
razlikuje od dela ostalih brigad.
Kaj in kako delajo brigadirji bri-
gade rdečega križa, nam je pojas-
nil brigadir Bojan Zaletelj.
»Brigada rdečega križa je spe-
cializirana, sestavlja jo dvanajst
brigadirjev iz celotne Slovenije.
Deluje na pooročju zdravstva,
otroškega varstva in varstva sta-
rejših občanov. Tako so organizi-
rane tri enote: zdravstvena, var-
stvena in tehnična. V to brigado
se lahko vključi vsak, ne glede
na svojo stroko. V kateri enoti bo
brigadir delal, se odloči sam ob
prijavi. Seveda se največkrat bri-
gadir odloči za enoto na osnovi
svojih interesov, svoje stroke, če
pa jih ima ena enota preveč, dru-
ga pa premalo, pride tudi do
sprememb.«
V katerih krajevnih skupnostih
pa delujejo te enote?
»Tehnična enota deluje na ob-
močju krajevne skupnosti Dor-
nava, varstvena v Trnovski vasi
in Podlehniku, tej pa pomaga tu-
di zdravstvena.«
Bi nam opisal delo posamez-
nih enot?
»V okviru varstvene enote sta
organizirana dva brigadirska vrt-
ca. Ta sta v Trnovski vasi in Pod-
lehniku. Vzgojitelji se ukvarjajo
z otroki, torej se z njimi igrajo in
učijo raznih stvari. Tej enoti po-
maga še zdravstvena, ki opazuje
razvoj otrok, njihovo zdravstve-
no stanje, seveda tako, da se z
njimi pogovarja, igra ...
Brigadirji tehnične enote po-
magajo ostarelim občanom, tako
da jim pomagajo pri najrazli-
čnejših opravilih, pomagajo na-
kladati seno, sekajo drva, poma-
gajo na polju.«
Koliko otrok je vključenih v
brigadirski vrtec? In koliko je
vzeoiiteliev?
»V teh dveh brigadirskih vrt-
cih je triinpetdeset otrok. Na teh
petdeset otrok sta dva vzgojite-
lja, seveda jim pomagata mento-
rica in zdravstveni delavec. Za te
vasi je to veliko število.«
In kako ljudje sprejmejo bri-
gadirje rdečega križa? Kakšen je
odnos domačinov do brigadirjev
in brigadirjev do domačinov?
»Naše brigadirje ljudje gotovo
dobro sprejmejo, saj jim poma-
gajo pri delu, večkrat si stari
osamljeni ljudje tudi želijo mla-
dih in se z njimi veliko pogovar-
jajo. Pa tudi odnos brigadirjev
do domačinov je v redu. Do zdaj
ni bilo pri nobeni enoti proble-
mov. Nasploh pa odnos do bri-
gadirjev celotne akcije ni naj-
boljši.«
Še vedno, oziroma vedno bolj
je problem v premali udeležbi
mladih na akcijah. Ima tudi bri-
gada rdečega križa takšne pro-
bleme ali morda nekoliko manj?
»Ja, to je nasplošno problem
vseh brigad, tudi naše. To se vidi
že v številu, nas je samo dva-
najst, nekaj jih je tudi že odšlo.
Bilo je prijavljenih veliko več,
ampak so se odjavili, nekateri ce-
lo tik pred začetkom akcije.
Vzrokov je več, verjetno pa ie
najbolj očiten nizki življenjski
standard. Tudi sam sem študent
in vem, da mladi namesto, da bi
odhajali na akcije, gredo delat,
saj se pripravijo na stroške ob za-
četku novega semestra oziroma
šolskega leta, ali pa si mogoče
privoščijo tudi počitnice, ki so
po študiju še kako potrebne.«
Je v vaši brigadi več fantov ali
deklet?
»Zanimivo je, da je za razliko
od prejšnjih let letos več fantov,
imeli smo le tri punce. Od teh sta
dve že odšli, tako je zdaj še samo
ena. To pomeni, da so vzgojitelji
fantje. Zato je vrtec tako poln!«
Ali brigada rdečega križa veli-
ko doprinese na območju, na ka-
terem deluje? Kako bi lahko oce-
nil to delo v primerjavi z delom
ostalih brigad?
»Težko je to primerjati. Goto-
vo je večji učinek pri kopanju ro-
vov, kot pa da sediš v vrtcu in se
igraš z otroki. Vzgojiteljsko eno-
to omenjam, ker si vsak misli, da
ni pomembna, da je samo igra-
čkanje. Pa to ni res. Gre za to, da
otroke privadiš oziroma jih pri-
praviš, da se potem lažje vključi-
jo v šolanje. To je zelo pomemb-
no in seveda potrebno. Pa tudi
pomoč ostarelim je potrebna, saj
vemo kako dobro jim dene po-
moč in že sama družba. Koliko
bo doprineslo, veliko ali malo,
gotovo bo zadovoljivo.«
Smiljana Černezel
Traktoristi pozor!
V soboto, 10. avgusta, bo tekmovanje miadih za-
družnikov, kooperantov in poklicnih traktoristov v
oranju. Zbor vseh tekmovalcev bo ob pol osmi uri
pred zadružnim domom v Dornavi.
TEDNIK ~ 8- av9ust 1985
ŠPORT IN DRUŠTVA - 13
Ptujski padalski pokal tokrat Rečanu
Prireditve ob prazniku občine Ptuj smo začeli s tradicionalnim
tekmovanjem za Ptujski padalski pokal. Dvanajste prireditve, ki sojo
ood pokroviteljstvom DO Emona Merkur dobro izpeljali člani aero-
{juba Ptuj, se je udeležilo 12 tekmovalcev in ena tekmovalka z Reke,
Maribora in Ptuja. V programu so bile tri discipline.
Prva je bila v petek, 2. avgusta, zvečer na letališču v Moškanjcih
„ nočni skoki na cilj z višine 1000 metrov. Pred številnimi gledalci so
s tekmovanjem začeli čim se je zmračilo. Najboljši je bil domačin Ja-
nez Vidovič, ki je cilj zgrešil le za 8 centimetrov. Drugo mesto sta si
razdelila Mustafa Rondič iz Maribora in Darko Elezovič z Reke, četr-
tj je bil Janez Vrbančič, peti pa Stanko Čuš (oba AK Ptuj).
Naslednji dan, v soboto dopoldan, so bili v Moškanjcih še dne-
vni skoki na cilj z višine 1000 metrov. Tudi to preiskušnjo je dobil Ja-
nez Vidovič (14 cm), drugi je bil Darko Elezovič (18 cm), tretji pa
Stanko Čuš (24 cm).
V soboto popoldan so bili še tradicionalni in atraktivni skoki v
podlehniško jezero z merjenjem časa v plavanju med dvema bojama.
Vodilni po dveh disciplinah, domačin Vidovič, ni imel sreče, saj se je
uvrstil na deveto mesto. To preiskušnjo je dobil Rečan Elezovič, ki je
drugouvrščenega Rondiča premagal za šest desetink sekunde. Tretji
je bil Franci Gregorčič, četrti Marjan Škrlec (oba LC Maribor), peti
pa Stanko Čuš.
Končni vrstni red posameznikov: 1. Darko Elezovič (Reka), 2.
Stanko Čuš (Ptuj), 3. Janez Vidovič (Ptuj), 4. Marjan Škrlec (Mari-
bor), 5. Zoran Peternel (Ptuj). Ekipni vrstni red: 1. Ptuj I (Čuš, Ver-
bančič, Vidovič), 2. Maribor (Rondič, Škrlec, Perbil), 3. Reka (Elezo-
vič, Lenac, Benac), 4. Ptuj II (Peternel, Vršič, Debeljak).
1. kotar
fotografije: Lojze Cajnko
Nočni skoki so zanimiva, vendar posebej zahtevna disciplina.
Merilci morajo svojo nalogo opraviti točno ob doskoku, pomaga jim tu-
di elektronska merilna naprava.
Tik pred doskokom v vodo. Reševalci (GD Ptuj) so pri vsakem skoku v
neposredni bližini.
Najboljši posamezniki. Od leve: Stanko Čuš, Darko Elezovič in Janez
Vidovič.
Najboljše ekipe. Pokal za tretje mesto je Rečanki Hermini Benac, edini
predstavnici nežnega spola na tem tekmovanju (študentka prava, 430
skokov), podelil predstavnik pokrovitelja, DO Emona Merkur Ptuj,
Marjan Ostroško
DARKO ELEZOVIČ je star 25 let, strojni tehnik, učitelj pa-
dalstva, za seboj pa ima 890 skokov. V vodo skače večinoma na
morju, v Podlehniku je bil drugič. Pohvalil je organizacijo, kije po-
tekala brez zastojev, kar na padalskih tekmovanjih ni ravno običaj.
SEZONA NOGOMETNIH TURNIRJEV
V	nedeljo na Vidmu
Celi vrsti nogometnih turnirjev — v glavnem v malem nogometu,
ki jih v tem času prirejajo nogometni klubi, se bo v nedeljo pridružil
še turnir, ki ga bo nogometni klub Tržeč organiziral na asfaltnem
igrišču v Vidmu. Začetek turnirja bo ob 8. uri, ekipe pa se morajo pri-
javiti uro pred pričetkom. Tudi letos so pripravili organizatorji lepe
nagrade. Prvim trem ekipam bodo podelili pokale in nagrade v zne-
sku 30, 15 in 10 tisočakov, četrto in petouvrščeni ekipi pa nogometni
žogi. Tudi najboljšega strelca in vratarja čakajo nagrade.
Člani nogometnega kluba iz Tržca so tudi v poletnem času, ko ni
tekmovanj in podobnih aktivnosti zelo delavni, kar je njihova odlika
že od začetka gradnje in urejevanja nogometnega igrišča. V dogovoru
z vodnogospodarskim podjetjem so pred kratkim pokosili travo na 19
kilometrih s strojem nedostopnih nabrežin ob Dravinji. Tako so dali
svoj prispevek k urejenosti okolja, zaslužili pa tudi nekaj denarja,
brez katerega seveda ni mogoče nastopati v medobčinski A ligi, kjer
je NK Tržeč med najuspešnejšimi ekipami.
JB
NA HAJDINI ZNOVA
NOČNI TURNIR
Na igrišču na Hajdini bo v petek, 16. avgusta in dan kasneje spet
živahno. Izvedli bodo namreč nočni turnir v malem nogometu, ki ga
bodo začeli ob 18. uri. Prijave bodo sprejemali uro pred začetkom, za
najboljše pa so pripravili lepe nagrade (tudi denarne).
1. k.
Odprto prvenstvo
Ptuja v tenisu
Prizadevni člani TK Ptuj so že sedmič uspešno organizirali odpr-
to prvenstvo Ptuja v tenisu na 8 igriščih v Ptujskih toplicah. Udeležba
je vsako leto boljša, kar kaže na dobro organizacijo in dobre igralne
pogoje. Letos je sodelovalo 49 igralcev iz 11-tih slovenskih teniških
klubov.
Rezultati — predkolo: Gojčič—Kaučič E. w. o.; Majhen
V.-Podkrižnik 5:7, 6:1, 6:2; Čuk -Cvetko 6:2, 2:6, 6:1; Pehlič-
Krušič 6:2, 6:4; Sitar P.-Čeh 6:2, 6:0; Žlebnik D.—Kreutz 6:3, 6:2;
Stokanovič—Zorko 7:6, 6:4; Turk—Fras 6:2, 6:1; Šefman—Tkalec
6:2, 6:1; Peljhan—Kožic 6:3, 7:6; Zgaga—Golež 6:0, 6:2; Lonec—Po-
lanec 6:3, 6:2; Vučer—Muhič 6:2, 6:0; Klenovček—Žlebnik J. 6:1,
6:0, Jaki—Možic 7:5, 6:2; Krajnc—Šlamberger 6:1, 6:2.
1.	kolo: Večaj—Gojčič 6:1, 6:0; Božič—Majhen 5:7, 6:1, 6:2; Po-
žar B.—Čuk 7:5, 6:1; Pinter—Vrečko 6:0, 6:4; Draš—Pehlič 6:1, 6:0;
Žlebnik D,—Sitar P. 6:2., 6:3; Markovič—Stokanovič 7:5, 6:1, Roy—
Turk 6:2, 6:2; Furlan—Šefman 6:0, 6:0; Domanjko—Peljhan 6:4,
6:0; Razinger—Zgaga 6:1,6:1; Vengust—Lonec 6:3, 6:1. Arsenovič—
Klenovšek 6:1, 7:5, Zeilhofer-Jaki 6:2, 6:0; Požar M, —Krajnc 6:0,
6:0.
2.	kolo: Večaj—Božič 6:0, 6:0; Požar B. —Pinter 7:5, 6:1; Draš—
Žlebnik D. 6:1, 6:3; Roy—Markovič 7:5, 6:2; Furlan—Domanjko
6:4, 6:4, 6:0; Razinger—Vengust 6:4, 7:6; Trupej—Arsenovič 7:5, 6:1;
Požar M,—Zeilhofer 6:3, 4:6, 6:1.
Četrtfinale: Večaj —Požar B. 6:1, 6:1; Draš—Rov 6:1, 7:5; Razin-
ger—Furlan 6:0, 6:4; Požar M.—Trupej 6:1, 6:3.
Polfinale: Draš—Večaj 3:6, 6:4, 6:2; Požar M. —Razinger 6:1,
6:4.
Finale: Požar M. —Draš 6:1, 6:2.
Za tretje in četrto mesto: Večaj —Razinger 6:3, 6:2.
Kvaliteta prikazanih iger je bila zelo dobra. Matjaž Požar je bil
zmagovalec tudi prvega odprtega prvenstva Ptuja leta 1979.
Podčrtani igralci so člani TK Ptuj.
bot
Aluminij—Kovinar 1:1
Kidričevo, gledalcev 350, sodnik Fridauer. Po petnajstdnevnih
pripravah, so nogometaši Aluminija odigrali prvo prijateljsko sreča-
nje z ekipo Kovinarja iz Maribora. Že dolgo ni bilo takšnega zanima-
nja za prijateljsko srečanje kot tokrat. Veliko jih je hotelo videti igro
Aluminija, v marsičem osporavanega člana Slovenske nogometne li-
ge.
Toda tokrat so nogometaši Aluminija igrali zelo dobro, če upo-
števamo, da so sedaj imeli kondicijske priprave. Dobro so igrali v
vseh vrstah, predvsem ko so gradili napad. V obrambnih nalogah pa
se še čuti, da ekipa ni uigrana, čeprav se čuti volja pri vseh igralcih za
uspeh. Naj omenim, da so v prvem polčasu imeli tri izredne priložno-
sti, vendar jih niso uspeli realizirati. Pa tudi domači mladi vratar Br-
glez je trikrat odlično posredoval.
V	drugem polčasu sta iz prve postave na igrišču ostala samo Pa-
nikvar in Vrabl, zraven njiju pa so priložnost dobili še drugi igralci.
Igra ni izgubila ničesar v tempu, le preveč divjanja je bilo na igrišču.
Kovinarje sicer povedel, domačini pa so po kombinaciji Vrabla, Ma-
jala in Fruka rezultat izenačili. Od igralcev, ki so nastopili v drugem
polčasu, je največ pokazal Majal, dobro pa je igral tudi Fruk, da o
starem tandemu Panikvar—Jauševec ne govorimo. Presekala sta veli-
ko akcij ter pokazala, da lahko pb kontinuiranem delu še veliko pri-
pomoreta k trdnosti obrambe. Naj omenim, da so manjkali še nekate-
ri igralci kot so Hameršak, Kodrič, Vugrinec, Glažar, Silvo Žitnik. Za
kader Aluminija bi lahko rekli, da ima veliko igralcev, ki se bodo ver-
jetno lahko enakovredno kosali z drugimi ekipami v Slovenski nogo-
metni ligi.
Danilo Klajnšek
Borbena in razburljiva igra šahistov v Ptuju
Dosedanji potek prvenstva je pokazal, da
ni izrazitih favoritov, večina igralcev že ima
možnost poseči v boj za najvišja mesta.
Na samem začetku sta drugim ušla Gostiša
in Mazi, ki sta v prvih treh kolih zmagovala,
tekmece pa pustila daleč za seboj. V 4. kolu
je Mazi sam v vodstvu, ker je Gostiša remizi-
ral z Ivačičem. Do neposrednega boja med
Gostišo in Mazijem je prišlo v petem kolu,
ko je Gostiša z belimi figurami izgubil parti-
jo.
Tako je Mazi po 5. kolu sam v ospredju s
5 točkami in kazalo je, da ga bo težko ujeti,
vendar je v 6. in 7. kolu Mazi izgubil, tako so
se mu ostali igralci uspeli približati. S tem
postaja prvenstvo napeto in zanimivo. V 8.
kolu pa je Mazi zopet zaigral v njemu svoj-
stvenem stilu. Kot črni je uspešno vzpostavil
ravnotežje v poziciji proti Reberniku ter pred
samo prekinitvijo prevzel pobudo in v nada-
ljevanju zmagal.
Po 8. kolih preseneča dobra uvrstitev An-
tonijeviča, ki po izgubljenih partijah v prvih
dveh kolih igra vse boljše in se je po borbeni
igri prebil na sam vrh razpredelnice (zaostaja
točko za Mazijem in pol točke za Gostišo).
Ptujski šahist Janko Bohak je prikazal iz-
redno borbeno igro. Od 8 partij jih je v red-
nem igralnem času 5 končal s prekinitvijo.
Nadaljevanja sledijo v poznih urah (od 22.
do 24. ure) isti dan, pri čemer se pozna splo-
šna utrujenost igralca, saj Bohak v času pr-
venstva redno opravlja svoje službene obvez-
nosti (nima dopusta). Pri vsem tem torej ni
toliko pomembna končna uvrstitev, ampak
pripravljenost oziroma borbenost, ki jo kaže
Bohak v vsaki partiji, vidijo pa jo tudi mnogi
ljubitelji šaha, ki spremljajo prvenstvo in sti-
skajo pesti ob Bohakovi mizi.
Z enakimi problemi se srečuje tudi Žga-
nec, ki prav tako opravlja vse službene ob-
veznosti v času prvenstva.
Edini neporaženi igralec na prvenstvu je
Oskar Orel, ki se mu ob velikem številu remi-
jev (7) ni uspelo uvrstiti v vrh razpredelnice
(za vodilnim Mazijem, ki je izgubil 2 partiji,
zaostaja točko in pol).
Vrstni red po 8. kolu: Mazi 6; Gostiša 5,5;
Antonijevič 5; Orel, Podlesnik, Supančič in
Petek 4,5; Mikac 4(1); Ivačič 3,5; Žganec,
Bohak, Kariž in Črepan 2,5 (1); Rebernik
1,5.
V petek, 2. avgusta, je bil za igralce prost
dan. Organiziran je bil odprti hitropdfezni
turnir. Prijavilo se je 28 igralcev (tudi večina
igralcev na prvenstvu). Turnir je trajal pet ur
in pol, prvih pet mest pa so zasedli naslednji
igralci: 1. Gostiša 24 točk od možnih 27; 2.
Supančič 23 točk; 3. Orel 22,5 točk; Košan-
ski 22 točk; Mazi 21,5 točk.
, Oliver Težak
Jazbec in Lenart občinska prvaka z MK puško
STRELSTV0
Po programu tekmovanj OSZ
Ptuj za leto 1985, bi moralo biti v
nedeljo, 21. julija, občinsko pr-
venstvo z MK (malokalibrsko)
Puško. Zaradi deževnega vreme-
na pa je bilo prestavljeno in izve-
deno ob dokaj ugodnem vreme-
nu v nedeljo, 28. julija
Rezultati so pokazali, da veči-
^ strelskih družin, ki poseduje
"K. orožje, ni v dovoljni meri
°Pravila potrebnih predhodnih
Pnprav. Brez vaj pa ni uspeha.
najboljša mesta so se zopet
^sali stari rivali. Strelci Turnišč
se tokrat strelcem iz Kidriče-
ma dobro revanširali za lanski
Poraz.
Skromna udeležba mladincev
in žensk predstavlja vodstvu
strelske organizacije v naši obči-
ni zaskrbljujoč problem tik pred
tradicionalnim trobojem Ptuj —
Maribor—Varaždin, ki bo pri-
hodnji mesec v Mariboru.
Rezultati posameznikov:
Člani: 1. Darko Jazbec (Tur-
nišče) 250 krogov (od 300 mož-
nih); 2. Stanko Pulko (Turnišče)
246 krogov; 3. Adolf Mihelač
(Turnišče) 239 krogov; 4. Jurij
Lamot (Kidričevo) 236 krogov;
Gorazd Maloič (Kidričevo) 229
krofov itd.
Članice: Marija Kramberger
(Kid.) 188 krogov.
Mladinci: Branko Lenart
(Žel.) 224 kerogov 2. Stanko Le-
nart (Žel.) 172 krogov; 3. Branko
Raih (Vitom.) 146 krogov.
Ekipno: 1. Turnišče I, 735 kro-
gov; 2. Kidričevo I, 688 krogov;
3. Kidričevo II, 649 krogov; 4.
Železničar 643 krogov; 5. Turniš-
če II. 630 krogov; 6. Kidričevo
III. 590 krogov ; 7. Agis 587 kro-
gov; 8. Opekar 561 krogov; 9.
Draženci 525 krogov; 10. Vito-
marci 467 krogov.
Ostale ekipe so bile nepopol-
ne.
Vsi so streljali iz trojnega po-
ložaja 3x10 (leže, stoje, kleče).
Kdo bo letos nastopil na repu-
bliškem prvenstvu, bo pokazal
rezultat področnega prvenstva,
ki bo v nedeljo, 18. avgusta na
ptujskem M K strelišču. Pomerili
se bodo najboljši strelci Ptuja,
Slovenske Bistrice in Ormoža.
Našim udeležencem želimo mno-
go uspeha.
K. A.
14 — Z* RAZVEDRILO
8. avgust 1985 — TEDNIK
TEDNIK ~ 8- avgust 1985
OGLASI IN OBJAVE - 15
Ujel soma, težkega 19 kilogramov in
dolgega 160 cm
Poglejte ga, osemnajstletnega srečneža, ki se si-
cer piše Emil Kralj, doma pa je v Zavrču št. 3 —
nedaleč Drave. V torek, 30. julija, jo je mahnil za
vodo. Kar tako, da malo namoči trnek ... brez
upa na kakršenkoli plen. No da, kakšen krap se
mogoče že ujame! A ga ni bilo. Kaj pa ščuka? Na
vrvico (flaks 0,3 mm) je navezal blestivko. Metal je
kakor daleč je neslo in počasi navijal proti sebi, da
se je po ribje svetila in gibala ter vabila požrešno
roparico — ščuko. A tudi te ni bilo. Ze se je name-
nil domov, kar vrže še enkrat. Bolj za »štos«, kot
za res. Toda glej zlomka, nekaj je zagrabilo, mo-
čno potegnilo in hkrati tudi spustilo. Po hrbtenici
mu je zagomazelo; prijela ga je lovska strast, da je
blestivko ponovno zalučal. Ribiški »cejak«, ki si
ga je s torbo že obesil na rame, je kar se da hitro
spet spustil v grmovje in se — ves napet kot lok —
strmo zazrl v vodo. Ponovno je zagrabilo. Prijelo
pa tudi tokrat ni. Le kaj, zavraga, se to »mota«
okoli blestivke? Le kakšna riba je neki to, ki se ta-
ko čudno vede, da zagrabi in koj nato spusti. Glej,
spet je zagrabila, a hkrati tako močno potegnila,
da se je »špulca do kraja odmotala«. Emila je kar
zamajalo v nogah in vse sile je moral napeti, da je
obdržal palico v rokah. Kaj takega pa še ne! V vo-
di pa je vleklo, zategovalo, popuščalo, se penilo,
krožilo, se poglabljalo pa spet splavalo na vrh, se
premetavalo zdaj sem, zdaj tja ... Po udarjajočem
repu, ki se je kdaj prikazal iz vode, je Emil lahko
spoznal, da se na blestivko ni »obesila« ščuka,
temveč ... som!
Dve in pol dolgi uri se riba ni dala, toda ko se je
končno le dodobrega utrudila, da je še komaj »ce-
petala«, jo je Emil počasi le potegnil h kraju in na-
to na suho. Imel je kaj videti! To, kar je sedajle le-
žalo pred njegovimi nogami in z velikimi grdimi
»lapami« hlastalo za življenjem, je bil res som. To-
da ne kakršnokoli ščene od soma, temveč prava
mrcina, ki vzbuja nekaj strahu — navsezadnje pa
tudi spoštovanje. Emilu se je torej že v mladosti
nasmehnila sreča, za kakršno hlepijo nekateri ribi-
či celo svoje »ribiško« življenje. Glavo te mrcine,
ki je niti ni ujel v kakšnem tolmunu, kjer se ta
zvrst rib najraje zadržuje temveč na »ravnem« de-
lu stare struge, je Emil že dal preparirati, nakar jo
bo kot trofejo obesil na steno svoje sobe. S tistim
»ta mesenim« delom pa so si doma pripravili po-
jedino kakršne »svet še ni videl«. Emil, še naprej
dober prijem!
Besedilo in foto: I. C.
V	hiši v Muretincih 38 živita
velika ljubitelja cvetlic — Vlado
Petek in žena Angela. Letos po-
mladi sta na okna in balkone po-
stavila 40 cvetličnih zabojev. Po-
leg visečih pelargonij srečamo v
njunem cvetličnem vrtu še fuksi-
je-.......
Letošnja zima jima je sicer za-
godla, vendar so cvetlice kljub
temu bujne. »Vzdrževanje« ni
enostavno, je kar precej dela,
cvetlice pa lima z bujno rastjo
vračajo. Zalivata običajno zju-
traj, zemljo sta prinesla iz gozda,
uporabljata pa tudi precej gnojil.
Da ničesar ne prepuščata na-
ključju, dokazuje tudi uporaba
hormonov, ki jih dobivata iz Švi-
ce.
Lani v jeseni sta posadila 400
podtaknjencev. Toliko in še več
jih bo tudi letos. Zanje imata po-
sebno sobo, kjer jin tudi prek
dolge zime skrbno negujeta.
MG
Tradicija furmanske
gostilne
Ptuj, 24. julij. Gostinci TOZD-a
»Haloški biser« Emoninega Kmetij-
skega kombinata smo predali name-
nu prenovljene gostinske prostore v
gostilni Breg.
V	jedilnici je 80 sedežev, prav toli-
ko na letni terasi. Gostilna Breg raz-
polaga z lepo urejenimi sobami s 23
ležišči. Gostom bodo postregli pred-
vsem z domačimi jedrni ter si na ta
način pokušali obdržati tradicijo sta-
re furmanske gostilne. Za bralce bo
verjetno' zanimiv podatek, da pisani
viri izpričujejo poslovanje že v letu
1905, ko je bila potrjena gostinska
Koncesija Josephini Straschill. Od
tod tudi ime, »Pri Strašilu«, pod kate-
rim imenom Ptujčani še danes pozna-
jo gostilno Breg.
Adaptacijska dela so veljala cca
3.000.000 din, vendar povečan pro-
met že opravičuje vložena sredstva.
I. K.
Emil Kralj s svojo trofejo
Ljubezen do cvetja —
prisotna na vsakem koraku
Petkove cvetlice razveseljujejo marsikatero oko
Foto: CIANI
Ožbolt ni za kupčije
V skladu z občinskim odlokom, tradicijo in koledarjem je bil v
ponedeljek v Ptuju Ožboltov sejem. Vročina, čas dopustov in morda
se kaj je vplivalo na to, da je bila ponudba na sejmu mnogo manjša
kot sicer, povpraševanje pa še manjše. Kupčija torej ni cvetela, to pa
ne pomeni, da se marsikdo ni oskrbel z najnujnejšim ali s čim takim,
kar v prodajalnah ni mogoče dobiti. Sem sodijo tudi številni predme-
ti, med katerimi imajo — vsaj po besedah prodajalcev, nekateri čude-
žno moč. Med temi mislimo predvsem na razna čistila, odganjalce
moljev in tako naprej. Tudi starih cunj je bilo precej, bil je torej pravi
kramarski dan. Sicer pa, če so zadovoljni prodajalci in kupci, zakaj ne
bi bili tudi mi, čeprav nas tu in tam kaj krepko zbode v oči...
Poietni čas pač ni primeren za kupčine in podobne posle. Zato
smo ga tudi izbrali za Čas dopustov in oddiha. Sejem pa je vendarle
zadostil tradiciji in morda je Kakšnemu turistu povrh vsega pomenil
še pravo doživetje. Gotovo bo Katarina s svojim jesenskim sejmom
popravila bilanco ptujskih sejemskih prireditev.
JB
Ptuj na Ožboltovo, 5. avgusta 1985
Požar v Dražencih
V sredo 31. julija okoli osemnajste ure, ko se je z grmenjem in
bliskanjem ponovno pripravljalo k nevihti, je v opuščeni farmi beko-
nov v Dražencih zagorelo. Vnel se eden od butanin objektov te najsta-
rejše farme v ptujski občini, ki so jo zgradili pred približno petintride-
setimi leti in zagorel kot baklja. Po izjavi občinskega požarnega in-
špektorja Edija Kozela, je požar, glede na indikacije in po pripovedo-
vanju najbližjih sosedov, zanetila strela.
Na kraj požarišča so nemudoma prihiteli gasilci iz Haidine, Dra-
ženc, Ptuja, Tržca, Turnišča, Podlehnika, Sel in Industrijskega gasil-
skega društva Agis Ptuj. Zahvaljujoč hitremu in veščemu posredova-
nju zares izurjenih gasilcev, gmotna škoda ni velika, saj je zgorel le
del ostrešja. Farma, Tci sojo zaradi zastarelosti opustili že pred leti, je
namenjena rušenju.
Besed, in foto: I. C.
občim Ormož in Ptuj
VU ISSN §§42-077»
Leto: XXII
Ptuj, dne 26. decembra 1985
Številka: 30
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBČINE ORMOŽ
252.	Odlok o pokopališkem redu na območju občine Ormož
IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE Ptuj
253.	Sprememba podatkov o doseženi rasti sredstev za OD delavcev v go-
spodarstvu občine Ptuj v obdobju januar—september 1985 in oceno
rasti za obdobje januar—december 1985
KRAJEVNE SKUPNOSTI
254.	Sklep o uvedbi samoprispevka za sofinanciranje programa srednjero-
čnega plana na območju Krajevne skupnosti Poienšak za obdobje
1986-1990
255.	Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za financiranje in sofinanci-
ranje izvajanja srednjeročnega plana razvoja Krajevne skupnosti Ki-
dričevo v obdobju 1986—1990
256.	Poročilo volilne komisije o izidu referenduma za uvedbo krajevnega
samoprispevka na območju krajevne skupnosti Kidričevo
257.	Popravki
252.
Po 25. členu zakona o pokopališki in po-
grebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč
(Uradni list SRS, št. 34/84) in 25. člena zakona
o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) ter po
167. členu statuta občine Ormož (Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj, št. 4/74) je skupščina
občine Ormož na seji zbora združenega dela in
zbora krajevnih skupnosti dne 10. 12. 1985
sprejela
ODLOK
o pokopališkem redu na območju občine Ormož
SPLOŠNA DOLOČILA
1.	člen
S tem odlokom se določajo pogrebne stori-
tve in urejanje pokopališč, ki obsega: vzdrževa-
nje, razdeljevanje na posamezne zvrste grobov,
prekop grobov in opustitev pokopališča ter od-
dajanje prostorov za grobove v najem.
2.	člen
Pokopališko dejavnost opravljajo in urejajo
komunalne organizacije združenega dela (v na-
daljnem besedilu: komunalna organizacija)
oziroma krajevne skupnosti.
Komunalna organizacija oziroma krajevne
skupnosti opravljajo pokopališko dejavnost in
urejajo pokopališča na krajevno običajen na-
čin z dostojanstvom in spoštovanjem do umr-
lih.
3.	člen
Na območju občine Ormož so pokopališča v
naslednjih krajih: Hum, Kog, Mihalovci, Mi-
klavž pri Ormožu, Ormož, Podgorci, Središče
ob Dravi, Tomaž pri Ormožu in Velika Nede-
lja.
4.	člen
S pokopališčem v Ormožu upravlja Komu-
nalno podjetje Ormož, z ostalimi pokopališči
pa upravljajo posamezne krajevne skupnosti (v
nadaljnem besedilu: upravljalec pokopališča).
5.	člen
O ustanovitvi novih, razširitvi in opustitvi
obstoječih pokopališč odločajo pristojni upra-
vni organi.
POGREBNE STORITVE
6.	člen
Mrliško vežo mora imeti pokopališče v Or-
možu, Kogu in Središču ob Dravi. V ostalih
krajevnih skupnostih gradnja mrzliških vež ni
obvezna.
Umrli praviloma leži v mrliški veži, če je ta v
okviru pokopališča in če so za to podani pogo-
Ce želijo svojci umrlega, da leži pokojnik
doma, je to dovoljeno, če ni v nasprotju z dolo-
čili hišnega reda.
Na območju mesta Ormož ni dovoljeno, da
umrli leži doma.
Izjemoma lahko verske skupnosti položijo
umrlega stanovskega predstavnika (tistega čla-
na verske skupnosti, ki je bil na poseben način
v službi v svoji verski skupnosti) do pokopa v
objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih
obredov.
7.	člen
Prevoz umrlega s kraja smrti na kraj kjer le-
ži, na upepelitev oziroma na pokopališče je do-
voljen samo s posebej prirejenimi vozili.
V težko dostopnih krajih ali v neugodnih
vremenskih razmerah se sme umrli prenesti ali
prepeljati tudi na drug krajevno običajen na-
čin.
Način pokopa in potrebe pogrebne svečano-
sti je treba opraviti v skladu z željo umrlega!
Če umrli ni izrazil svoje želje, odločijo o tem
svojci.
Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa skup-
nost socialnega skrbstva občine, v kateri je ose-
ba umrla ali je bila najdena.
8.	člen
Umrli se položi v krsto in se pokoplje v grob
za klasičen pokop, v vrstni grob ali grobišče.
Upepeljeni ostanki umrlega se shranijo v ža-
ro in pokopljejo v grob za klasični pokop ali v
žarni grob.
9.	člen
Pokop se opravi na podlagi listine o prijavi
smrti matičarju in po preveritvi njenega dejan-
skega nastopa, ki jo opravi pooblaščena oseba
po predpisih o mrliško pregledni službi.
Pokop se opravi po preteku najmanj 36 ur
od nastopa smrti. Ob večjih naravnih in drugih
nesrečah, v vojni in izrednih razmerah, kadar
se opravi skupni pokop, lahko za zadeve
zdravstvenega varstva pristojni občinski upra-
vni organ ta rok skrajša.
ODDAJANJE PROSTOROV ZA GROBOVE
V NAJEM
10.	člen
Komunalna organizacija oziroma krajevne
skupnosti, ki urejajo pokopališča, dajejo pro;
stor za grobove v najem. Pogoji najema se do-
ločijo s pogodbo med najemnikom in komu-
nalno organizacijo oziroma krajevno skupnost-
jo.
11.	člen
Komunalna organizacija oziroma krajevna
skupnost mora voditi evidenco o umrlih, ki so
pokopani na pokopališču, evidenco najemni-
kov grobov ter kataster komunalnih naprav na
pokopališču.
UREJANJE POKOPALIŠČA
12.	člen >
Potrebne površine za pokopavanje umrlih
določi občinska skupščina v svojih planskih
aktih.
Pokopališče se zgradi ali razširi na območju,
ki je določeno z dolgoročnim planom občine,
na podlagi ureditvenega načrta.
13.	člen
Vsako pokopališče mora biti ograjeno z go-
sto živo mejo oziroma mora biti primerno loče-
no od ostalega prostora. Imeti mora prostor za
hrambo orodja, urejeno smetišče, urejen odvoz
smeti, če je potrebno pa tudi prostor za odlaga-
nje spomenikov.
Za vsako pokopališče mora biti izdelan
načrt razdelitve na pokopališke oddelke in gro-
bove. Z načrtom razdelitve na pokopališke od-
delke in grobove se lahko določijo posebni
prostori za vrstne grobove, grobišča, žarne gro-
bove in prostori za anonimne pokope ter za
raztrositev pepela.
Graditev novih grobnic na pokopališčih ni
dovoljena.
14.	člen
Na novih pokopališčih se pokop umrlega
opravlja po vrstnem redu grobov.
Praviloma je nov pokop v istem grobu dovo-
ljen po desetih letih. Tak pokop je mogoč tudi
pred potekom te dobe, če je bil grob že pred-
hodno poglobljen.
Če se grob odpre pred potekom dobe dese-
tih let, mora ostati najmanj 10 cm zemlje med
zadnjo krsto in krsto, ki se dodatno daje v
grob.
Ne glede na določilo v prejšnjih odstavkih
pa je dovoljen pokop žare pred potekom dobe
desetih let.
15.	člen
Mere grobnega prostora so naslednje: dolži-
na 2,50 m širina 1 m, za družinske 2 m. Za umr-
STRAN 176
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 30
le otroke do 10 let zadostujejo polovične mere.
Minimalne mere grobne jame so: dolžina
2,20 m, širina 0,80 m in globina 1,80 m.
Kadar se v isti jami predvideva več zapored-
nih pokopov je nujen poglobljen izkop. Jama
mora biti poglobljena tako, da znaša plast zem-
lje nad zadnjo krsto najmanj 1,50 m.
16.	člen
Površino, kraj in obliko različnih vrst grobov
določa načrt razdelitve na pokopališke oddel-
ke in grobove. Za pokop v klasične grobove se
uporabljata krsta ali žara.
V	en žarni grob je lahko shranjenih več žar v
skladu z načrtom razdelitve pokopališča na po-
kopališke oddelke ali grobove.
17.	člen
Spomeniki, razne sadike in druga znamenja
ne smejo segati preko meja določenega grob-
nega varstva.
Nagrobni spomeniki smejo segati v višino
največ 1,50 m.
18.	člen
Prostor za grobove oddaja upravljalec poko-
pališča v najem z najemno pogodbo.
Pogodba mora vsebovati:
a)	čas uporabe groba,
b)	obliko, konstrukcijo in velikost nagrobne-
ga kamna,
c)	določilo o sanaciji, če ureditev groba ne bi
bila izvedena v skladu z določili tega odloka,
d)	prispevek za stroške vzdrževanja pokopa-
lišča.
19.	člen
Če se pravica do uporabe prostora za grobo-
ve, določene s pogodbo, ne podaljša, mora
lastnik v roku 6 mesecev od preteka pogodbe
odstraniti spomenik, drugače se smatra, da je
grob zapuščen in se spomenik odstrani na stro-
ške lastnika.
Z zapuščenimi grobovi in s tistimi, za katere
ni bila podaljšana pogodba in plačana najem-
nina, razpolaga upravljalec pokopališča.
20.	člen
Lastnik enojnega ali družinskega groba je
dolžan redno urejati grob. Ureditev mora biti v
skladu z celotno ureditvijo pokopališča.
Grobovi morajo biti primerno vzdrževani.
Da je grob zapuščen se šteje takrat, če propada
in ogroža varnost ljudi, kvari izgled sosednjih
grobov in s tem izgled pokopališča kot celote.
DRUGE DOLOČBE
21.	člen
Pokopi so vsak dan. Civilne in državne po-
grebe organizira in opravi upravljalec pokopa-
lišča sporazumno z naročnikom.
Pri vojaških pogrebih se mora upravljalec
pri organizaciji podrediti predpisom, ki veljajo
za vojaške pogrebe.
22.	člen
V	zimskem času, to je od 31. oktobra do 30.
aprila, je mrliška veža na pokopališču odprta
od 8. do 20. ure.
V	poletnem času, to je od 1. maja do 31. ok-
tobra, je veža odprta od 7. do 21. ure.
23.	člen
Obiskovalec pokopališča ali mrliške veže je
dolžan opustiti vse kar žali pieteto. Na poko-
pališkem prostoru in v veži je prepovedano:
—	prižiganje sveč v vežah, razen na zato do-
ločenih mestih,
—	nedostojno vedenje, vpitje, kričanje, gla-
sno smejanje, razgrajanje, stopanje in hoja po
grobovih,
—	odlaganje smeti in odpadkov izven pro-
stora, ki je za to določen,
—	onesnaževanje pokopališkega prostora in
veže,
—	vodenje živali po pokopališču in v vežo,
—	vožnja z dvokolesi in motornimi vozili ali
njih shranjevanje na pokopališču.
—	poškodovanje grobov, veže, nasadov in
predmetov na pokopališkem prostoru.
—	odtujevanje predmetov iz tujih grobov,
vež in pokopaliških prostorov.
24.	člen
Za red in oskrbovanje pokopališča je odgo-
voren upravljalec pokopališča oziroma za to
določena oseba s strani upravljalca.
KAZENSKI DOLOČBE
25.	člen
Za neizpolnjevanje dolžnosti in obveznosti,
ki so predpisane s tem odlokom, veljajo kazen-
ske določbe republiškega zakona o pokopali-
ški in pogrebni dejavnosti ter o urejanju poko-
pališč (Uradni list SRS, št. 34/84).
26.	člen
Z denarno kaznijo od 3.000.— do 15.000,—
din se kaznuje oseba, ki krši določbe 24. člena
tega odloka.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
27.člen
Upravljalec pokopališča je dolžan vskladiti
svoje splošne akte z določili tega odloka naj-
kasneje v enem letu po uveljavitvi tega odloka.
28.	člen
Upravljalec pokopališča je dolžan v roku
enega leta po uvevljavitvi tega odloka izdelati
dokumentacijo ureditve pokopališča.
29.	člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka
opravlja sanitarna inšpekcija in za komunalne
zadeve pristojni občinski upravni organ.
30.	člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati
odlok o pokopališkem redu v občini Ormož
(Uradni vestnik okraja Maribor št. 41/64 in
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 2/66).
31.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v
Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 352-8/85
Ormož, dne 10. 12. 1985
PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Tone LUSKOVIČ 1. r.
253.	\ \
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj naž osnovi
2. člena dogovora o nalogah pri uresničevanju
družbene usmeritve razporejanja dohodka in
čistega dohodka v letu 1985 (Uradni list SRS,
št. 14/85) in po sklepu 130. seje dne
11/12-1985) objavlja
SPREMEMBO PODATKOV
o doseženi rasti sredstev za OD delavcev v go-
spodarstvu občine Ptuj v obdobju januar—sep-
tember 1985 in oceno rasti za obdobje januar—
december 1985
V 2. točki podatkov o doseženi rasti sredstev
za OD delavcev v gospodarstvu občine Ptuj v
obdobju januar—september 1985 in oceno ra-
sti za obdobje januar—december 1985 (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 24/85) se bese-
dilo spremeni tako, da glasi:
»2. Izvršni svet ocenjuje, da bo rast sredstev za
OD delavcev v gospodarstvu občine v obdobju
januar—december 1985 v primerjavi z razpore-
jenimi sredstvi v letu 1984 za okrog 90%.«
Številka: 428-1/84-2
Ptuj, dne 11/12-1985
PREDSEDNIK
Izvršnega sveta SO Ptuj
Janko Bezjak 1. r.
254.
Na podlagi 12. in 21. člena Zakona o refe-
rendumu (Ur. list SRS št. 23/77), 3. člena Za-
kona o samoprispevku (Uradni list SRS št.
35/85), 40. člena Statuta krajevne skupnosti
Polenšak in izida referenduma z dne 15. de-
cembra 1985, je skupščina krajevne skupnosti
Polenšak na svoji seji dne 17. decembra 1985
sprejela
SKLEP
O UVEDBI SAMOPRISPEVKA ZA SOFI-
NANCIRANJE PROGRAMA SREDNJERO-
ČNEGA PLANA NA OBMOČJU KRAJE-
VNE SKUPNOSTI POLENŠAK ZA OBDOB-
JE 1986-1990
1.	člen
Na podlagi odločitve delovnih ljudi in kraja-
nov na referendumu dne 15. decembra 1985 se
uvede krajevni samoprispevek v denarju za ob-
močje krajevne skupnosti Polenšak, ki obsega
naselja: Bratislavci, Brezovci, Hlaponci, Lasi-
govci, Polenci, Polenšak, Prerad, Slomi, Streja-
ci, Strmec pri Polenšaku in Žamenci.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja v denarju za dobo 5
let in sicer od 1. januarja 1986 do 31. decembra
1990.
3.	člen
Samoprispevek se uvaja za sofinanciranje
naslednjega programa:
—	za sofinanciranje modernizacije lokalnih
cest
—	za sofinanciranje in gramoziranje krajev-
nih cest
—	za sofinanciranje izgradnje vodovodnega
omrežja
—	za sofinanciranje izgradnje PTT omrežja
—	za sofinanciranje izgradnje trafopostaj
—	za sofinanciranje SLO in DS, Civilne za-
ščite in požarne preventive
—	za ureditev pokopališča in mrliške veže
—	za funkcionalne izdatke krajevne skupno-
sti in družbeno-političnih organizacij in dru-
štev.
4.	člen
Višina in osnova krajevnega samoprispevka
je naslednja:
—	za zavezance, ki imajo OD iz delovnega
razrr^erja po stopnji 1,5 % od neto OD oziroma
nadomestila
—	fca starostne, družinske in invalidske upo-
kojence po stopnji 1 % od pokojnine, ki je višja
od pokojnine z varstvenim dodatkom,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti po stopnji 4 % od letnega ka-
tastrskega dohodka,
—	za zavezance, ki imajo dohodek od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodarske
dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji
2 % od osebnega dohodka in ostanka čistega
dohodka. Zavezanci, ki plačujejo davek v pav-
šalnem znesku, plačujejo samoprispevek v zne-
sku 2.500 din v letu 1986, v naslednjih letih pa
se prispevek zviša v procentu povečanja OD v
SRS, ki ga objavi Zavod SR Slovenije za stati-
stiko,
—	za zavezance, ki so na začasnem delu v
tujini 1.000 din mesečno v letu 1986, v nasled-
njih letih pa se prispevek zviša v procentu po-
večanja OD v SR Sloveniji, ki ga objavi Zavod
SR Slovenije za statistiko.
5.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so ob-
čani, ki imajo stalno bivališče na območju kra-
jevne skupnosti Polenšak.
6.	člen
Za oprostitev plačila krajevnega samopri-
spevka se uporabljajo določbe 10. člena Zako-
na o samoprispevku.
ŠT. 30
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 177
7.	člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 4.
členu tega sklepa bo zbrano predvidoma
22.140.000 din (cene 1985) sredstev, ki se bodo
uporabljala za namene iz 3. člena tega sklepa.
8.	člen
Za namensko in pravilno uporabo sredstev
samoprispevka odgovarja svet krajevne skup-
nosti, ki o zbranih in porabljenih sredstvih po-
roča skupščini krajevne skupnosti vsaj enkrat
letno.
9.	člen
V primeru, da kateri izmed investitorjev ozi-
roma zavezancev sofinanciranja posameznih
objektov, ki so v programu ne bo začel z grad-
njo za katerega je bil uveden samoprispevek, je
pooblaščena skupščina krajevne skupnosti, da
sredstva, ki so namenjena po programu kraje-
vne skupnosti, preusmeri za soudeležbo pri
gradnji drugega objekta, ki je naveden v pro-
gramu krajevne skupnosti Polenšak. O razdeli-
tvi morebitnih presežkov sredstev samopri-
spevka odloča skupščina krajevne skupnosti
na predlog zbora krajanov.
10.	člen
Samoprispevek obračunavajo in odvajajo
TOZ in druga OZD ter delovne skupnosti, za-
sebni delodajalci in skupnosti pokojninskega
in invalidskega zavarovanja ob vsakem izplači-
lu OD, nadomestil in pokojnin, ter se nakažejo
na račun pri SDK Ptuj št. 52400-842-041-8168
za KS Polenšak. Ob vsakem nakazilu se dosta-
vi krajevni skupnosti seznam zaposlenih od ka-
terih se nakazuje samoprispevek.
Zavezanci, ki so na začasnem delu v tujini
lahko plačajo samoprispevek tudi na blagajni
krajevne skupnosti Polenšak.
11.	člen
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
z osebnim ukvarjajo s kmetijstvom, obrtno ali
drugo gospodarsko dejavnostjo, ter z intelektu-
alno storitvijo, odmerja in pobira samoprispe-
vek v imenu krajevne skupnosti Uprava za
družbene prihodke občine Ptuj.
12.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila, se bo samoprispevek izterjal
po predpisih za izterjavo prispevkov in davkov
občanov.
Pravilnost obračunavanja in odvajanja sa-
moprispevka pri izplačevanju kontrolira SDK
Ptuj in Davčna inšpekcijska služba Uprave za
družbene prihodke občine Ptuj.
13.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od I. januarja 1986 do 31. de-
cembra 1990.
Štev.: 299/85
Polenšak, 17. decembra 1985
Predsednik skupščine
KS Polenšak
Franc PISANEC 1. r.
255.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispev-
ku (Uradni list SRS št. 3/73 in 17/83), 8. člena
Zakona o referendumu (Uradni list SRS št.
23/77), 38. člena Statuta krajevne skupnosti
Kidričevo je skupščina krajevne skupnosti Ki-
dričevo na svoji seji dne 17. 12. 1985 sprejela
SKI EP
O UVEDBI KRAJEVNEGA SAMOPRISPEV-
KA ZA FINANCIRANJE IN SOFINANCIRA-
NJE IZVAJANJA SREDNJEROČNEGA
PLANA RAZVOJA KRAJEVNE SKUPNO-
STI KIDRIČEVO V OBDOBJU 1986-1990
1.	člen
Na podlagi odločitve krajanov na referendu-
mu, dne 8/12-1985 se uvede samoprispevek v
denarju na območju krajevne skupnosti Kidri-
čevo, ki obsega naslednja naselja: Kidričevo,
Kidričevo II., Apače, Kungoto, Njiverce in Str-
nišče.
2.	člen
Samoprispevek se uvaja v denarju za dobo
petih let in se plačuje od 1. januarja 1986 do
31. decembra 1990.
3.	člen
S samoprispevkom zbrana sredstva se bodo
uporabila za finansiranje oziroma sofinansira-
nje nalog skupnega pomena in nalog po posa-
meznih območjih v KS Kidričevo in sicer:
A)	PROGRAM SKUPNEGA POMENA:
—	izgradnja telefonskega omrežja KATC
—	Kidričevo—Njiverce—Kungota—Apače,
Kidričevo I., Kidričevo II.	21.000.000
—	sofinansiranje ekološke študije in izdelava
sanacijskega programa	1.000.000
—	objekti skupnega pomena 2.500.000
—	sofinansiranje pokopališč na Hajdini in Lo-
vrencu na Dr. polju ter zasnova pokopališča v
Kidričevem	3.000.000
—	sofinansiranje vzdrževanja in obnove
cest in modernizacije cest Apače—Sela, Kun-
gota—Brunšvig, Hajdina—Apače in zimske
službe na krajevnih cestah	2.500.000
—	izboljšanje varnostnih razmer (prometna
varnost, požarna varnost, SLO in DSZ)
3.500.000
—	sofinansiranje društev in organizacij
1.500.000
—	zasnova izgradnje bencinske črpalke
2.500.000
—	sofinansiranje objektov za zdravstveno
varstvo	4.000.000
—	funkcionalni izdatki KS	2.500.000
44.000.000
B)	PROGRAM PO POSAMEZNIH OBMOČ-
JIH KS KIDRIČEVO
KIDRIČEVO I.
—	sofinansiranje toplifikacije naselja III. in
IV. faza	4.500.000
—	vzdrževanje objektov skupne rabe
2.500.000
KIDRIČEVO II.
. — izgradnja peš poti do ceste Lovrenc—
Hajdina	300.000
APAČE
—	polaganje druge plasti asfalta na cesti
Apače—Trnovci in na športnem igrišču
2.000.000
—	prenova trgovine in gasilskega doma ter
vzdrževanje kulturno prosvetnega doma
1.500.000
NJIVERCE
—	polaganje druge plasti asfalta 1.800.000
—	transformator	500.000
KUNGOTA
—	sofinansiranje izgradnje vodovodnega
omrežja	1.600.000
—	vzdrževanje kulturno prosvetnega doma
500.000
—	transformator	300.000
STRNIŠČE
—	hidranti	500.000
—	polaganje druge plasti asfalta 2.000.000
= 18.000.000
4.	člen
Zavezanci za plačevanje krajevnega samo-
prispevka so:
—	zavezanci, ki prejemajo osebne dohodke
iz delovnega razmerja, oziroma nadomestila
ter druge prejemke, ki imajo značaj osebnih
dohodkov po stopnji 2 % od neto OD oziroma
nadomestila,
—	zavezanci, ki prejemajo pokojnino, višjo
od pokojnine z varstvenim dodatkom po stop-
nji 1 % od isplačane pokojnine, vendar do zne-
ska, ki ne ogrozi pokojnine z varstvenim do
datkom,
—	zavezanci, ki imajo dohodke od kmetij
ske dejavnosti po stopnji 2 % od letnega kata-
strskega dohodka,
—	zavezanci, ki imajo dohodke od samo-
stojnega opravljanja obrti, druge gospodar^ e
dejavnosti ali intelektualnih storitev po stopnji
2 % od osnove osebnega dohodka in ostatka či
stega dohodka,
—	zavezanci zaposleni v tujini, ki imajo
stalno prebivališče na območju KS Kidričeso
po stopnji 2 % od republiškega povprečnega 9.
mesečnega osebnega dohodka, ki ga objavi Za-
vod SRS za statistiko, valoriziran za tekoče le-
to. Isto določilo velja za upokojence, ki preje-
majo pokojnino iz tujine.
Zavezanci, ki imajo dohodke iz dveh ali več
virov, navedenih v prejšnjem odstavku, plaču-
jejo samoprispevek za vsak vir posebej.
5.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so kra-
jani, ki imajo stalno prebivališče na območju
krajevne skupnosti Kidričevo.
6.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih
podpor, invalidnin, pokojnine z varstvenim do-
datkom, otroškega dodatka, štipendij, nagrad
učencev v usmerjenem izobraževanju in štu
dentje. (Uporabiti določbe 10. člena Zakona o
samoprispevku).
7.	člen
Samoprispevek od osebnega dohodka in na-
domestil iz delovnega razmerja ter pokojnin
obračunava in odteguje izplačevalec osebnih
dohodkov oziroma pokojnin od izplačil tei
nakazuje na žiro račun pri SDK Ptuj št.
52400-842-041-8105 — Krajevna skupnost Ki-
dričevo.
Samoprispevek, ki ga plačujejo krajani, ki se
ukvarjajo z osebnim delom, kmetijstvom, obrt-
no in drugo gospodarsko dejavnostjo in inte-
lektualnimi storitvami, odmerja in pobira
Uprava za družbene prihodke občine Ptuj /a
krajevno skupnost Kidričevo in ga nakazuje na
žiro račun krajevne skupnosti Kidričevo štev.
52400-842-041-8105.
Delavci zaposleni v tujini (na začasnem de-
lu) plačujejo krajevni samoprispevek vsako le-
to posebej, najpozneje do konca leta na račun
krajevne skupnosti Kidričevo štev.
52400-780-11118.
8.	člen
Na podlagi osnov in stopenj določenih v 4.
členu tega sklepa bo zbranih predvidoma
62.000.000,— din (cene 1985) sredstev, ki se
bodo uporabila za namene iz 3. člena tega skle-
pa, za izvedbo nalog določenih v 3. členu tega
sklepa pa bomo potrebovali 180.000.000
din.
9.	člen
Sredstva, ki ostanejo po izvršitvi referen-
dumskega programa, zaradi katerih je bil sa-
moprispevek uveden, jih razporeja Skupščina
krajevne skupnosti Kidričevo na podlagi sred-
njeročnega in letnega plana krajevne skupnosti
Kidričevo za obdobje 1986—1990.
10.	člen
Za zbiranje sredstev samoprispevka je odgo-
voren svet skupščine krajevne skupnosti Kidri-
čevo in odgovarja, da se zbrana sredstva upo-
rabijo za izvedbo programa, za katerega je bil
uveden samoprispevek.
11.	člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali ob-
veznosti plačila v roku iz 4. člena tega sklepa,
STRAN 178
URADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ŠT. 30
se bo krajevni samoprispevek izterjal po pred-
pisih za izterjavo prispevkov in davkov obča-
nov.
12.	člen
Nadzor o pravilnosti in doslednosti izvaja-
nja tega sklepa opravlja samoupravna delav-
ska kontrola pri Krajevni skupnosti Kidričevo,
ki o ugotovitvah poroča na zborih krajanov in
sejah skupščine krajevne skupnosti Kidričevo.
13.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po obja-
vi v Uradnem vestniku občin Ormož in Ptuj,
uporablja pa se od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
Številka: 415/85
Datum: 17. 12. 1985
Predsednik
skupščine krajevne skupnosti
RAJHER Vojteh 1 r.
256.
Po 8. členu o referendumu (Ur. list SRS štev.
23/77) drugega člena Zakona o samoprispevku
(Ur. list SRS 3/73 in 17/83), Družbenega do-
govora o osnovah in višini samoprispevkov v
občini Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in
Ptuj štev. 17/83) ter 38. člena Statuta krajevne
skupnosti Kidričevo daje volilna komisija kra-
jevne skupnosti Kidričevo.
POROČILO
o izidu referenduma za uvedbo krajevnega samo-
prispevka za financiranje in sofinanciranje sred-
njeročnega programa v letih 1986—1990, ki je
bil v nedeljo 8. decembra 1985, na območju kra-
jevne skupnosti Kidričevo.
Skupno je glasovalo za uvedbo krajevnega
samoprispevka 70,74 %. Proti uvedbi krajevne-
ga samoprispevka je glaso^ ulo 22,15 %. Neve-
ljavnih glasovnic je ,;o > %. Ni glasovalo
ali se glasovanja ni udeležilo 5,84 %.
Glasovanja se niso udeležili glasovalci, ki so
na začasnem delu v tujini ali na odsluženju vo-
jaškega roka v JLA in se po 21. členu Zakona o
1.	člen
Referendum je razpisala skupščina krajevne
skupnosti Kidričevo na svoji seji dne 29. 10.
1985 za celotno krajevno skupnost za sofinan-
ciranje in izvajanje srednjeročnega programa v
letih 1986-1990.
2.	člen
Volilna komisija krajevne skupnosti Kidriče-
vo je na podlagi celotnega glasovalnega gradi-
va preverila zakonitost referenduma in ugoto-
vila, da je bil postopek za izvedbo referendu-
ma izveden v skladu z zakonom o referendu-
mu, da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko vpliva-
le na izid glasovanja.
3.	člen
Po ugotovitvi izida je volilna komisija ugoto-
vila, da je izid glasovanja naslednji:
v glasovalni seznam je bilo vpisanih 2439 gla-
sovalcev, glasovanja seje udeležilo 2182 glaso-
valcev, od tega je glasovalo za uvedbo samo-
prispevka 1622 glasovalcev,
—	proti uvedbi samoprispevka je glasovalo
508 glasovalcev,
—	neveljavnih glasovnic je bilo 29
—	glasovanja seje vzdržalo 134 glasovalcev.
4.	člen
Po navedenem izidu glasovanja ugotavlja
komisija, da je za uvedbo krajevnega samopri-
spevka po naseljih in vaseh bil izid referendu-
ma naslednji:
referendumu ne štejejo med glasovalne upravi-
čence. Takih krajanov, ki so bili upravičeno
odsotni na območju krajevne skupnosti Kidri-
čevo je 146. Zavezanci po 10. členu o razpisu
referenduma za uvedbo krajevnega samopri-
spevka objavljen v Uradnem vestniku občin
Ormož in Ptuj dne.....štev....., so zavezan-
ci, lastniki nepremičnin v KS, ki ne živijo na
območju krajevne skupnosti Kidričevo, je izid
referenduma naslednji:
—	upravičenih 2293 glasovalcev
—	glasovalo za samoprispevek 1622 glaso-
valcev ali 70,74 %
—	ni glasovalo 134 glasovalcev ali 5,84%
Volilna komisija ugotavlja, da je referendum
za uvedbo krajevnega samoprispevka na ob-
močju krajevne skupnosti Kidričevo za obdob-
je od 1. 1. 1986 do 31. 12. 1990 uspel, saj seje
zanj izrekla večina glasovalnih udeležencev.
Kidričevo, dne 8/12-1985
Tajnik volilne komisije:
KRAMBERGER Kondrad 1. r.
Predsednik volilne komisije:
MATIJEVIČ Rajko 1. r.
Član volilne komisije:
KOVAČEC Marjan 1. r.
257.
POPRAVKI
1.	V 10. vrsti 61. člena se besede »ljudi na na-
predek« pravilno glasijo: »ljudi za napre-
dek«.
2.	V 4. vrsti 66. člena se besedilo »ki so te skr-
bi potrebni« pravilno glasi: »ki so te skrbi
potrebne.«
3.	V 2. odstavku 85. člena se točka 2 pravilno
glasi: »2. skupni znesek posojila«.
4.	V 100. členu pod a) se 3. alinea pravilno
glasi: »— lastninsko pravne odnose in
obligacijska razmerja«.
5.	V 104. členu se 2. alinea pravilno glasi: » —
enakopravnosti narodov in narodnosti;««
6.	V 5. odstavku 122. člena se v 5. in 6. vrsti 5.
alinee besedilo »o katerih enakopravno
odločajo, ali glede opravljanja drugih za-
dev,« črta, ker je odveč.
7.	V 1. odstavku 148. člena se na koncu 2. vr-
ste črka »a« nadomesti s črko »o«.
8.	V 2. odstavku 154. člena se v 2. vrsti za be-
sedo »sveta« vstavita besedi »ali vsak«.
9.	V 4. odstavku 191. člena se v 1. vrsti bese-
dilo: »ki vodijo upravni organ« pravilno
glasi: »ki vodijo upravne orgne«.
10.	V 12. vrsti 192. člena se za besedama
»upravnimi organi« vstavi beseda: »iste«.
11.	Prva vrsta 213. člena se pravilno, glasi:
»Uresničevanje načela javnosti in obvešča-
nja«.
12.	Naslov poglavja pred 225. členom se pra-
vilno glasi: »XV. PREDHODNE IN
KONČNE DOLOČBE«.
SEKRETAR
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Milan VIČAR 1. r.
VPISANIHUPRAVIČENIH	PRO-	NISO	NEVE-
VOLIŠČE	IMENIKUGLASOVALCEV	ZA %,	TI GLASOVALI LJAVNI
KIDRIČEVO I.	1011 999	650 65,07	215	95	1*9
KIDRIČEVO II.	166 121	76 62,81	35	4	6
APAČE	596 5?!	428 77,68	Toč	23
KUNGOTA	285 " 275	210 76,36	62	7	3
NJIVERCE	309 285	222 77,89	50	12	~1
STRNIŠČE	72 62	36 58,06	26
SKUPAJ:	2439 2293	1622 70,74	508	134	29
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek. Naročniki Tednika ga prejmejo
brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Ure-
juje uredniški odbor — od?ov mi rednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tip i a * sopisno
jrafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.