(i
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.


Glas Naroda
List Slovenskih delavcev v t>4meriki.


The first Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day except Sundays and Holidays.


TELEFON PISARNE: 79 RECTOR.
Entered M Second-Class Matter, Septemb* 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTO*.
NO. 303. — ŠTEV. 303.
NEW YORK, THURSDAY, DECEMBER 27, 1906. — V ČETRTEK, 27. GRUDNA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Iz delavskih kropv. .Razdelitev dividend
Strajki železničarjev.
SOUTH EP«N PACIFIC ŽELEZNICA BAJE DELAVCE SILI, DA ZAVZAMEJO MESTA ŠTRAJKARJEV.
Štrajkarji so v Louisiani odvedli jed-nega k ur ilea.
POVIŠANJE PLAČE.
Houston, Texas, 27. dec. Uradniki unije kurilcev Southern Pacific železnica naznanjajo, da železnica sili zamorce, da zavzamejo mesta štrajku-jočih kurilcev. Na atlantskem oddelku te železnice je promet vsled štraj-ka nekoliko oviran.
New Orleans.. La., 27. dec. V Ope-lousas, I*a., so zakrinkani mož k i napadli lokomotivo in odvedli kuriiea. Kam je slednji zgiuol, ni znano, Inane je položaj štrajka nespremenjen. Na lokomotivah sta sedaj vedno po dva stražnika in promet je skoraj po-polen.
Fargo, X. Dak., 27. dec. Northern Pačiti" železnica je povišala svojun vsluxbeneem plačo po $10 na mesec.
FJ Paso, Texas, 27. dec. Sprevodniki inehikan«.ke centralne železnice glasujejo sedaj o štrarjku. Sedaj zaslužijo po .1=110 do $125* na mesec in zahtevajo 15% povišanje.
Pittsburg, Pa., 27. dec. Delavci p.avžev doline Mahoning iu Slienango dobe s 1. januarjem 10% povišanje plače. To povišanje dobi 4000 delavcev.
Chicago. 111., 27. dec. Chicago and Eastern Illinois železnica je povijala plačo svojim masinistora za 2 centa na uro.
BELI IN ZAMORCI.
Krvavi boji v Mississippiju. Dosedaj je že 15 osob ustreljenih.
Memphis, Tenn.. 20. dee. V Ivem-per countyju, Miss., prišlo je do nevarnih bojev med zamorci in belimi. Dosedaj je že 1 o osob, po večini beli, ustreljenih, in položaj se' je tako poostril, da je pričakovati še nadaljnih bojev, ako oblasti energičneje ne na--t'.piji. V Wahalak, kjer so se nemiri v ponedeljek pričeli, dospela je včera j milica, ktera je pa kmalo zopet odšla, ker je bilo misliti, da je liovavno-t minola. Takoj zatem so pa nastali novi nemiri v Scoobi blizo Wahalak a, kjer je bilo pet zamorcev ustreljenih. Poročila o natančnem številu tamošnjili ranjencev in ubitih še niso potrjena. Milica iz Meridiana, Miss., je odšla tjekaj. V "Walhalaku je bilo ustreljenih sedem belih in trije zamorci.
\ Crawfordu je nek zamoree u-strelil na sprevodnika Harrisona od Mobile & Ohio železnice in ga je smrtno ranil. Zamorca so potem beli linČali. Trije zamorčevi prijatelji so bežali v gozde. Jednega so kasneje vjeli in ustrelili, ostala dva še iščejo. Pri Artesiji, Miss., se je na nekem vlaku spri nek zamorec z dvema belima. Ko sp je kasneje vlak nrtavil bo ga vrgli iz vagona in ustrelili.
ZASTRUPLJENJE.
Ali ste že kedaj culi o dejstvu, da s«; mnoiTo ljudi zastrupi, ne da bi vedeli o tem? Ako se jedila popolnoma ne prebavijo, se napravijo v želodcu otrovne snovi, ktere, ako se takoj ne odstranijo iz trupla, provzročijo razne notranje bolezni. Vi ste zastrupljeni in natančno po več je j ali manjšej vsebini strupa morate trpeti več ali manj. Včasih je posledica temu le to, da se človek slabo počuti, včasih se pa pojavi simptom kake bolezni. V teh slučajih je treba takoj vživati Trinerjevo grenko vino, ker ono uredi prebavalne organe, da pravilno delujejo; ono tudi poveča njih delavnost tako, da je prebavljanje popolno in redno. Vse »novi, ktere so škodljive, se kmalo odstranijo, dočim se potrebne spremene v zdravo kri. Kakor hitro je Vaše prebavljanje nepopolno, rabite to sredstvo. V lekarnah. Jo«. Triaer, 799 So. Ashland Ave., Chica-
m.
za $180,000.000,
KAPITALISTI SO IMENOVANO SVOTO SEDAJ NA RAČUN LJUDSTVA SPRAVILI V SVOJ ŽEP.
Bogatenje na račun delavcev. — Napredek trustov.
VELIKANSKE DIVXDENDE.
Ameriški kapitalisti bodo tudi koncem tega leta spravili v svoje žepe velikanske dividende v skupnem znesku $176,972,290. To svoto bodo trust! in druge korporacije izplačali po novem letu. Ta svota bode najbrže doseyla ISO mi'ijonov dolarjev in bode torej izdatno večja, nego je bila lani. To je torej lepo darilo za novo leto, ktero je pa skupljeno na račun delavskega prebivalstva. Medtem, ko imajo delavci jedva dovolj za jesti, tako da ne morejo svojcem omisliti niti božičnih daril.
Iz Wall Street Journala posnamemo. da bode v januarju 256 družb izplačalo $71.345,973 dividend. Med temi je 43 železničnih družb, 70 ne\v-vorških bank. 47 prometnih korpora-cij in 90 cbrfcnih družb. 559 družb izplačalo bode $94,76S,118 obresti. Med temi je 312 železničnih družb, 202 prometnih korporaeij in 45 obrtnih podjetij. Obresti državnih vrednostnih listin bodo znašale $10,S5S,-199. Največ dividend izplača American Telephone and Telegraph Comp., namreč £3,173.236. Tej družbi sledi železnica Lake Shore and Michigan Southern s svoto $2.967.990. Druga Vanderbiltova železnica, oziroma New York Central, izplača $2,241,63S dividende, tako da izplačajo Vanderbiltova železniška podjetja skupaj $5,209,628 dividende. Največje obresti bode izplačala Great Northern železnica. namreč $3,305.244. Canadian Pacific železnica plača skoraj ravno toliko, namreč $3.300.375. United States Steel Corporation bode izplačala $1,530,375 in Consolidated Gas Co. of New York $1,449,775.
To so velikanske svote denarja, kateri pride med državljane. Zelezniene, plinove in druge družbe ter korpora-cijc, ktere so vse leto izkoriščale ljudstvo, bodo sedaj napV.nile žepe svojih delničarjev. Pri tem naravno tudi ne manjka American Ice Company, ktera naznanja, kako uspešno je bilo za njo letošnje leto. kajti njeni letošnji dohodki >o za $3,000,000 večji od lanskih.	•
INDIJA SI ŽELI SAMOUPRAVO.
Nacijonalni kongres v Kalkuti.
Kalkuta, 27. dec. Pri včerajšnjej otvoritvi nacijonalnega kongresa je bivši član angleškega parlamenta, Dadabil Naoroji, govoril o pravici Indijcev, kteri naj dobe svojo lastno vlado. Naoroji je povdarjal, da so Buri, ktere so Indijci pomagali podvreči, dobili svojo lastno vlado, dočim je Indija še vedno brez nje. On je nasvetoval, naj se ustanovi velik patrijotičen fond v svrho vzgoje Indijcev. kteri naj vodijo boj v Angliji. Pri zborovanju je bilo navzočih 10 tisoč delegatov.
Japonsko naseljevanje.
KI Paso, Tex., 27. dec. Japonci skušajo kar trumoma priti iz Mehike v Zjedinjene države preko Rio Grande del Norte. Včeraj so 50 Japoncev I>os!ali nazaj, toda kasneje so se pri Fort llancock, Tex., utihotapili preko meje. Danes so jih šerifi zopet vjeli in poslali nazaj. Japonci so večinoma vojaki, ki so bili v rusko-ja-ponskej vojni.
lolrjeve knjige
za leto 1907
smo razprodali. Oni rojaki, kteri so iste zadnji čas naročili in nam poslali denar, naj nam blagovolijo naznaniti, če hočemo istega pridržati za Mohorjeve knjige za leto 1908, vrniti ali za kaj druzega uporabiti? Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
na jugu. V North Garolini.
BELI DELAVCI, KTERE SO PRODALI NA JUG, SO SE SREČNO VRNILI.
Delavce iz severa so pretepali z biči. Vlada jih je končno reši1 a.
OBLASTI V ZVEZI S PODJETNIKI.
Včeraj se je vrnilo v New York sedem mladih delaveev, ktere so brezvestni agentje prodali v North Caro-lino. Tam so delavci ravnali z njimi hujše nego s sužnji, tako da je dolžnost vsakogar svariti ljudi pred izseljevanjem na jug.
Nesrečnike, ktere so z napačnimi obljubami izvabi.i na jug, so tam pretepali z biči. jih z revolverji silili na delo v nevarnih tunelih, dočim so morali prebivati skupaj z zamorci najnižje vrste v kočah. Za hrano so dobivali le slanino in koruzen kruh.
Ko so končno skušali bežati, so jih oboroženi ču»vaji vjeli, dovedli k lokalnemu sodniku in ta jih je obsodil v dvanajst dnevno delo v verigah.
Nad 3000 belili delavcev Lz severnih držav imelo je jednako osodo pri gradnji South and "Western železnice med Johnson City, Tenn., in Marion, N. C.
Nedavno je zvezin maršal Ramsev obiskal dva delavska tabora ob tej železnici in obljubil nesrečnikom pomoč, ako žele prenehati z delom.
Radi tacega postopanja z delavci je sedaj zvezina velika porota v Charlotte, N. C., obtožila Carolina Construction Company mayorja Rad-cliffa v Marionu, N. C.} j>omožnega šerifa T. S. Bakerja, kteri je čuval sužnje, in delovodje Crawforda ter Drinkarda.
Rešene sužnje poslala je posredovalnica Fulton Brothers na Prince Street v New Yorku na jug.
NAPAD S POPROM.
Žrtev bode najbrže oslepela.
Med Filipom Albertom in hišnico hiše 1810 2nd Ave. v New Yorku, je prišlo do prepira. Hišnica imenom Niedermanova je med prepirom vrgla Albertu poper v oči, vsled cesar so ga morali prepeljati v bolnico, kjer trdijo zdravniki, da bode popolnoma oslepil. Ilišnica trdi, da je to storila v silobranu. Naravno, da so jo are-tovali.
Lov na slanike.
St. John's, N. F., 27. dec. Ker je vreme zelo toplo, je pričakovati, da bode lov na slanike v Bay of Islands zelo slab, kajti vjetih rib ne bode mogoče ohraniti, ker ne bodo zmrznile Vec ladij je radi tega dobilo povelje, naj se prazne vrnejo. Iz Zjed. držav je sedaj tukaj i.a lovu 70 ladij, oziro ma več nego kterokoli drugo leto po-preje.
$1000 za jedno besedo.
Burlington, Vt., 27. dec. S. D. Wilson iz Bostona, Mass., je tožil Per eival Clementa. bivšega predsednika Rutland železnice in kandidata za go-vernerja, ker mu je med volilno borbo dejal "morilec". Sodišče je Wil-sonu prisodilo $1000 odškodnine.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. peštni hranilni urad ▼ 11. do 12. duek.
Denarje nam poslati j« najprilič-neje do $26.00 v gotovini v priporočenem ali refistrovanem piana, večje zneske p« Domestic Portal Money Order aU pa Hew York Bill Draft.
Japonci in
Zjedinjene države.
NA CUBI SE ZATRJUJE, DA SKUŠAJO JAPONCI UPRIZORITI VSTAJO NA CUBI, HAWAII IN FILIPINIH.
Revolucija naj se baje prične že v fe-fruarju prihodnjega leta.
JAPONSKI AGENT JE.
10« OrMBwkk Street, Kav Tnfc. •104 StOlair Ave. KZ COwaiaad, O.
Havana, Cuba, 2G. dec. Governer Magoon, ki je vodja provizoriene a-ineriške uprave na Cubi, dobil je od cubanskega uradnika Parainasa poročilo, da skušajo tajni japonski agen-tje isposlovati vstajo, ktera naj se prične istodobno na Cubi, Hawaii in na Filipinih, in sicer v februarju prihodnjega leta. Oblasti sedaj senza-eijonelna poročila natančno preiskujejo. Tu se zatrjuje, da je pet ja-ponskih agentov merilo in slikalo u-trdbe tukajšnje luke. Zvezini detektivi so te Japonce tekom zadnjih par tednov opazovali. Governer Magoon je izdal odredbo, da se sumljive Japonce vsaki čas opazuje, ne da bi se jih nadlegovalo.
Pardinas je po naključju prišel Japoncem na sled. Slišal je namreč, kako so se Japonci med seboj raz-govarjali o pripravljanju istočasne vstaje na Cubi. Hawaii in Filipinih. Omenjeni Japonci so dejali, da so poročevalci lista "Havana Post" in tako se jim je dovolilo priti v trdnjave v Havani in Cabanas. Najpreje so stanovali v nekem siromašnem predmestju, potem so se pa razkropili, ker so zvedeli, da so jim policaji za petami.
Tukaj je splošno znano, da je Japonska postala po sklenitvi miru z Rusijo največja nasprotnica Zjedinjenih držav. To nasprotstvo se je radi dogodkov v Californiji še poostrilo.
Dogodki v Franciji. Vatikanov protest.
VELIKA VEČINA FRANCOSKEGA SENATA SE JE IZJAVILA ZA NOVI LOČITVENI ZAKON.
Vlada ne odgovori na protest Vatikana.
NEZADOVOLJSTVO V RIMU.
Pariz, 27. dee. Senat je sprejel s 183 proti 80 glasovom nove določbe ločitvenega zakona. Nove predloge so izročili posebnej komisiji.
Ministerstvo inostranih del izdalo je kategorično zanikanje vesti, da bode vlada odgovorila na vatikanov protest glede izgona papeževega zastopnika Montagninija.
Rim, 27. dec. Tukajšnje časopisje je objavilo mnenje ameriškega kardinala Irelanda o dogodkih v Franciji. Irelandova izvajanja vatikancem ne ugajajo, ker kardinal graja francosko duhovništvo, dočim je papež hvali. ''Osšervatore Romano" pripomni, da ta izvajanja ni smatrati resnim, ker poročevalci Irelanda gotovo niso razumeli.
Nesreča na uličnej železnici.
Ashtabula. O.. 20. dec. Voz ulične železnice je zavozil včeraj v nek mimo vozeči osobni vlak. Pri tem je bil jeden potnik usmrten in 14 je ranjenih. —
PRATIKE
f
za leto 1907
Družinska, Blaznikova in Klein-mayerjeva, so dobiti po 10 centov.
Razprodajalci, kteri jih vzamejo ito komadov jih dobe sa $6. Dobe ae pil
F1AXK HAggEl OO., 1M Greenwich Street, X«w York. «014 St. Olair Ave., OlevalaaJ, O.
Zopet potres
v republiki Chile.
MESTO ARICA JE VSLED POTRESA ZELO POŠKODOVANO.
Tudi sosedni kraji so vsled potresa več ali manj prestali.
PANIKA
Santiago de Chile, 27. dec. Polovica mesta Arica v pokrajini Tacua je razdejana po potresu, ki se je pripetil včeraj. Tudi druga mesta imenovane pokrajine so več ali manj poškodovana.
Mesto Iquique, 120 milj južno od Arike, ni poškodovano.
Prebivalstvo tamošnjih pokrajin je do skrajnosti vznemirjeno, kajti groza zadnje potresne katastrofe jim je še živo v spominu.
Tacua je najsevernejša pokrajina republike Chile, meji na Peru in meri 8000 štirijaških milj. Tamkaj le red-kokedaj dežuje, včasih pa tudi cela leta ne. Notranji kraji niso obljudeni.
Arica ima 3900 prebivalcev, dočim jih je imela v španskej dobi 30,000, ker je bilo glavno mesto ob paeifič-nem obrežju. Podnebje ni zdravo, toda mesto ima dobro vodo. Trgovina z republiko Bolivije je zelo živahna. Arica je stara nad 200 let in je preje spadala k Peru. Leta 1S68 je potres razdejal vse mesto.
ROOSEVELTOVA OSVETA.
Mačke v Belej hiši so dobile imena bivšega poslanika v Avstriji in njegove žene.
Washington, 27. deo. Rooseveltova stara mačka Samantha, ki je ljubljenka predsednikovih otrok, vrgla je včeraj dvoje mačic. Otroci so dejali mačice v košarico in jih odnesli k o-četu, da jim da primerno ime.
Predsednik se je pričel smejati in potem je dal ime mlademu mačku — "Bellamy" in mladej mački "Marija".
Kakor znano, je bil Bellamy Sto-rer naš poslanik v Avstriji, dočim je njegova žena Marija. Rodbini Roosevelt in Storer sta se sprii radi objave raznih zasebnih pisem.
SNEG NA VEZUVU.
Bati se je novega izbruha.
Neapolj, 27. dec. Ognjenik Vezuv je sedaj pokrit s snegom, tako da je pogled nanj divno krasen. Tudi vse razpokline so sedaj pokrite s snegom. Ko se prične sneg topiti, se je bati novega izbruha, kakor hitro doseže anežnica ogenj v ognjeniku.
Izviren beg iz ječe.
Iz ječe v Budimpešti je pobegnil nedavno neki Peter Hinko na čisto izviren način. Napravil si je namreč iz kruhovih skorij jermen, bajonet in shrambo za patrone in vse to tako pobarval, da je bilo videti vse kot resnične vojaške stvari. Ko se je menjala nato po noči vojaška straža, se je vtihotapil tudi on iz ječe in to tem ložje. ker so ga smatrali za vojaka. Zunaj je izvršil takoj par vlomov in prišel baš pri izvrševanju zopet v roke pravice.
Nezgode na Southern Railroad.
Washington. 2G. dec. Na Southern železnici pripetile so se včeraj tri nesreče. Potniški vlak št. 33 je vsled napačnega signala skočil raz tir pri Moncraef Crossing. Kurilec John Holmer iz Savane, Ga., je bil ubit in strojevodja Urquahart je smrtno ranjen. Pri Greensville sta zadela skupaj dva potniška vlaka. Več klerkov in potnikov je bilo lahko ranjenih. Pri Liberty S. C. pripetila se je tretja nezgoda brez mrtvecev in ranjencev.
ali pa
ter pii|atd|c v Ameriko vzeti, asnila in voine cene na: FRANK . 99 Orcawkh S L, New York, N. Y, ker ta bodeJ naj poštene je in najbolje posti cicn. Fr. Sakscr je priznani zastopnik vseh imepunih parobrodnih draw
Vesti iz Rusije. KOLEDAR
Pobeli Ignatjeva. za let0 1907
POGREBU UMORJENEGA GENERALA PRISOSTVOVALA JE VSA CARSKA OBITELJ.
Izredno bogati pridelek bombaža v o-srednej Aziji.
IZVOZ BOMBAŽA
Petrograd, 26. dec. Danes so pokopali truplo dne 22. t. m. v Tvrju umorjenega generala Alekseja Ignatjeva, in sicer v mavzolej samostana Aleksandra Nevskega. Pogrebu so prisostvovali veliki knezi Miha jI, Xi-ko-laj in Sergej Mihajlovič in vsi o-stali Mani carske obitelji. izimši"-***--ja. Takega pogreba v Pelrogradu že dolgo ni bilo. Truplo pokojnika sta spremljala tudi polka gardnih eheva-lierjev in Pavlovskij polk. Car in cariuja sta poslala krasne vence.
Petrograd, 27. dec. V centralncj Aziji je letos bombažev pridelek izredno dober in v inozemstvo se bode prodalo 17.000 vagonov bombaža, dočim se ga je lani izvozilo le 12.000 vagonov. Železnice bodo pripravile posebne vlake za razvoz bombaža.
Kongres ruskih zdravnikov je ruska vlada prepovedala.
Po računu ruskih listov so napravili nemiri v Baku iu okolici lani pri nafti škode za 20 milijonov rublje v; pridobilo se je okoli 140 milijonov pudov manj od prejšnjega leta. Pri izvirih nafte je vsled štrajkov v dveh letih škode okoii 27 milijonov rubljev. — Krivi so tudi gospodarji. Ce bi se bili uda.i delavskim zahtevam, bi bili izdali več 4 in pol milijona rubljev. tako pa imajo škode 70 milijonov rubljev.
SARGENT O JAPONSKEM VPRAŠANJU.
Na Hawaii so japonski delavci vedno dobro došli.
Washington, 27. dec. Glavni nasel-niški komisar Frank B. Sargent, ki se je mudil na Hawaij-skem otočju, da nadzoruje izkrcanje 1000 portugalskih delavcev, bode v kratkem pri-poslal predsedniku tozadevno poročilo. On izjavlja, da bi bilo neumestno, Japoncem zabraniti naseljevanje na imenovanem otočju. Tamošnja vlada si želi le radi tega evropske naseljence, da dobi koloniste, ki tam ostanejo. Japonci se običajno ne inu-de dolgo na Hawaii. Vsak parnik, ki pluje v Ameriko, prinaša na stotine japonskih naseljencev na zapadno obrežje. Japonska vlada skuša izse-ljavanje v Zjed. države preprečiti (?), ker potem se zamore zgoditi, da bode v Zjed. državah vendarle sprejet zakon proti naseljevanju Japon-
' ~	-a— t. T-
KRETANJE PARNIKOV. Dospeli bo:
Potsdam 25. dec. iz Rotterdama (že
poročano) s 6(55 potniki Oceanic 26. dec. iz Liverpoola s 6S6
potniki. Bovic 26. dec. iz Liverpoola.
Dospeti imajo:
Giulia iz Trsta. Cassel iz Bremena. St. Laurent iz Havre. La Lorraine iz Havre. Caronia iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. Batavia iz Hamburga. Cedric iz Genove. Francesca iz Trsta. Vaderland iz Antwerpena. Victorian iz Liverpoola. Ultonia iz Reke»
Odpluli bo! -
La Provence 27. dec. v Havre.
Odplnli bodo:
Philadelphia 29. dec. v Southampton.
Umbria 29. dec. v Liverpool. Pennsylvania 29. dec. v Hamburg. Columbia 29. dec. v Glasgow.
pričeli smo razpošiljati vsem onim rojakom, kteri so ga naročili. Obsesa 128 strani, ima zanimive spise, povesti, poučne in humoristične stvari ter ga krasi obilo slik. Cena s pošto yre4 30 centov.
PRIMERNO DARILO ZA BOŽlfc IN NOVO LETO SVOJCEM V STROPI! .
Razne novosti
iz inozemstva.
V SRBIJI JE OPAŽATI VEDNO VEČJE NEZADOVOLJSTVO. DEMONSTRACIJE NASPROTI KONAKA.
Perzijski šah Muzafer Edin še živi, toda smrti je pričakovati vsako uro.
V TANGER. Raznoterosti.
Belgrad, 27. dec. Sknpština je sprejela predlog glede vojaškega posojila in predlog bode kralj danes podpisaL Pri včerajšnjej tozadevnej debati prišlo je do burnih prizorov. Poslanci so se odkrito izjavljali proti dinastiji Karagjoargjevičev. Kralj ima sedjaj opraviti z mnogimi težavnimi problemi. Vrhu tega so se pričeli tudi pristaši umorjenih <lbren<fričev gibafL "Ministerski predsednik Pašie je dobil več grozilnih pisem, s kteriini se mu naznanja, da naj sedanja dinastija pričakuje jednako osodo, kakor Obre-noviči.
Teheran, Perzija, 27. dec. Šah je postal slabeji in njegovo smrt je pričakovati vsako uro.
Toulon, 27. dee. Transportni parnik Lanive odplul je v Algier, kejr se ukrca 1000 vojakov in 200 konj. na kar odpluje v Tanger, Maroko.
Barcelona, 27. dec. Na Calle de Rambla, ki je glavna ulica tukajšnjega mesta, razletela se je včeraj bomba, ki je ranila jednega moža. Tri anarhiste so aretovali.
Bruselj. Belgija. 26. dec. Parlament je dobil v rešitev prošnjo, s ktero se zahteva, da se vsi avtomobili v Belgiji do 1. 100S požgo in da se materijah ki ostane, proda, na kar naj se tako dobljeni denar razdeli med ljudi, ki so bili po avtomobilih poškodovani.
BukareŠt, Rumunska. 26. dec. Člani protičifutske zveze so prišli k seji zionistov v Krajovej. Takoj na to so nastali izgredi in mnogo čifutov je bilo ranjenih. Končno so oblasti na^ pravile zopet red in mir.
Shanghai. 26. doc. Pri zborovanju konzulov v Mukdenu, se je sklenilo, da se vlado naprosi, naj odpravi prevozno carino za blago iz inozemstva. Tozadevne obravnave se vrše že dalj časa.
Pariz, 26. dec. Božič je v Franci.fi mirno minol, dasiravno polnočnic ▼ Parizu ni bilo.
Budimpešta, 27. dec. Ogrski državnik "grof" Eugen Ziehv, je včeraj umrl vsled srčne kapi.
POLICIJSKA LADI J A ZGINOLA.
Moštvo je moralo preiskovati ribiške koče, in se ni več vrnilo.
XewyorSka policijska ladija št. 6 je odplula včeraj zjutraj v Sheepa-head Bay in se še do danes ni vrnila nazaj. Včeraj zvečer je policijski parnik Patrol odplul. da išče zgubljeno barkaso, v kterej so trije policijski mornarji. Slednji so imeli nalog, v imenovanem zalivu preiskati ribiške koče. v kterih je baje več ukradenih predmetov iz raznih klubovih 'koi, ktere so raztresene po obrežju.
Ladija najbrže vsled ledu ni zamo-gla pluti po malem kanalu in je odplula na odprto morje. Xajzadnje so videli policaje, ko so pluli proti Rock a wa v Pointu.
Tovarna zgorela.
V Marieti, Ga., je požar razdejal papirnico, ki je last Georgia Manufacturing & Public Service Co. Skoda znaša $250.000.

ngmn nani j nn mjw .
"GLAS NARODA"
Ust slovenskih delavcev v Ameriki.
Izda, a «Iovensko tiskovno društvo
FRANK SAK-EI^ predsednik
VIKTOR VALJA VEC, tajnik.
Inkorporirano v državi New York, dne 11. julija 1!)0G.
Za leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol leta............. i.5o
Za Evrop j, za vse leto....... 4.50
" pol leta . ......2.50
" " " četrt leta...... 1.73
V Evropo pošiljamo list skupno dve številki.
"GLAS NAKODA" izhaja vsak dan u-vzemši nedelj in praznikov.
Sedaj so duhovni na Francoskem naravno vsi vladini nasprotniki, kajti izkazalo se je sedaj, da se potrebuje mnogo manj cerkev in duhovnov, nego se jih je potrebovalo preje. Nova i politika, vsled ktere morajo verniki skrbeti za svoje duhovne, je dovedla do te<ra, da so morali že sedaj zapreti mnogo cerkvenih zavodov, ker jih prebivalstvo neee vzdrževati. In tako mora tudi na stotine oznanjeva.cev vere prijeti za popotno palico, ako nečejo pričeti delati in postati kakor nek ter i: mizarji, gostilničarji in krč marji ter tako na mesto lenariti, po množiti napredek dežele.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Issued every day, except Sunday* and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Črna gora.
Published by the
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
Incorporated under the laws of the State of New York.
Advertisement on agreement.
Z a oglase do deset vrstic se plača 30 *entov.
Do pisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraj a naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo » aslov-nika. Dopisom in pošiljatvam naredite naslov:
"Olas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City.
Telefon 127'J Rector.
raoi mir ign
Tj
V prid Standard Oil Company.
Še imemo dobre sodnike v — Ohio. Sodnik Duncan je priskočil na pomoč Standard Oil Co.. ktera je v velikih stiskih, in je razsodbo, ktera je bila naperjena proti družbi, jedno-etavno razveljavi;.
Dokler bodi-mo imeli .se take sodnike in take pokrajinske pravnike, za-John D. Rockefeller povsem v>aki dan igrati znano ljudsko kg<i.£". Pokrajinski pravniki veil no za to, da se vse pravde napačno in sodniki i>otem radi mot razveljavljajo razsodbe. >< nI ni sistem kar najizborneje i'luje in Standard Oil Co. pokrajin-d pravniki ter sodniki pri tem kar ijlepše izhajajo. Pokrajinski prav-iki postajajo pri ljudskej masi celo •pularni. ker nastopajo prav ener-čno proti t rust oni, dobro vedoč, da m ne 1> mIo prav nič škodovali in da ►de končno ves boj pozabljen. To iias -jx'inbija na veliki boj. kte->»• je nedavno vršil v senatu. Na djiej -i rani sla bi a senatorja Forcer in Sj.!H»ner. .itera sta javno na-ojia.a proti ltooseveltu zahtevani prelugu glede voznine tovor«nv. juno stališče m je splošno obeojaCo. i druge j strani se je pa boril sena->r liailfv iz Texasa, kteri je plačan r<'nt Standard Oil Company. Bailey l)i. z imenovanim predlogom zado-'ijt-n, ker je postati ]>opularen in L*r je bil zajedno prepričan. da bodo i-'-a zakon vendarle razveljavila.
0	.-..il ia Standard Oil Company je risla tako nenadoma, da je bila zelo imljiva. Sedaj vemo, čemu se je so-ilo taku hitro, kajti teliiniea justi-ije je bi a namazana s petroljem
1	Standard Oil Co.
Dogodki v Franciji.
Francoski list ''Le Soleil", ki je skrajno n.tramontanski, piše, da je sedanji položaj v Franciji "časten, toda brez Boga". Francija bode tudi v nadalje napredovala, njeni diplo-matje so jej izj>oslovali zopet častno stališče z ozirom na inozemstvo, toda na domačih t eh se zatira vera in ljudstvo se mora pokoriti "despotom". Tako piše imenovani list in radi tega zavzema Francija častno, toda brezbožno mesto med državami.
Mi smo ipa mnenja, da zamore biti Francija s tem položajem zadovoljna. Tudi ako oi bi o resnično, da novi zakon ovira 'katoliško propagando, to Franciji nik:;k r ne more .škodovati. Li ako sedaj celo sarni verniki priznavajo, da francosko ljudstvo napreduje -bolj, nego kedaj popreje, potem je samoumevno, da bode to napredovanje trajalo t tuli brez katoliške pomoči.
O "zatiranju vere" jk> novem za-konu ne more biti niti govora. Novi za* on le določa, da zamorejo ljudje v verskem {»ogledu verovati kar hočejo da pa vere .nimajo s šolami ničesar opraviti. Cerkve in drugi zavodi, katere smatrajo potrebnim za vzdrževanje vere, v nadalje ne bodo več dobiva e <xl države podpore ter se morajo same vzdrževati. Da je sedaj inozemski vpliv na Francijo nemogoč, je samoumevno.
Na ta način je nastalo sedaj v Franci ji razmerje med cerkvijo in državo bas tako, kakoršno je pri nas, z jedino razliko, da morajo v Franciji cerkve plačevati tudi mestne davke, dočim so pri nas cerkve davkov proste.
Črna gora zavzema prostor 90S0 kvadratnih kilometrov in ima okolu 350,000 prebivalcev ter se de.i na pravo Črno goro in na Brda (radi 7 gorskih vrhuncev). Črna gora zavzema zapadni del kneževine, Brda iztočni. Kneževina se deli v nahaje, in sicer stare in nove. Stare so: Rečka (mestic-e Rieka) ; Crnička; Lješanska; Bielopatfiiči; Katunska; Piperi; Kuci Nve nahaje so: Gra-liovska (Grahovo glavni kraj) ; Mo-račka-Bovačka (od glavne reke Mora-če; Ban j an i; Vasojeviči (gornji); Kolašin in Drobnjak (Drobnjaci).
Največji kraji (mesteca, trgi) so: Podgorica 7000 prebivalcev, Niksič 4000. Ucinj (Dulcigno) 5000, Bar (Antivari) na Jadranskem morju 3000, Rieka 2000, Danilov grad 1000, Kolašie 1000, Spuž 1000. Grahovo 20U0, Virbazar 1000 in prestolnice Cetinje 4000 prebivalcev. Čnia gora nima še železnic, izvozna in uvozna trgovina znala na leto samo okolo 5 milijonov kron. Kneževina more za -lučaj vojne postaviti na noge do 50 tisoč mož.
V	zgodovini je bila Črna gora za časa Rimljanov del Ilirije. Samo na iztočni strani so stalno prebivali ljudje. a ta stran se je zvala Ager Labe-atis, kjer je bilo mesto Diok.ea (Duk-lja), odkoder je bil doma rimski ee--ar Dinkier ali Dioklecijan (Duklja-nin). Za časa selitve narodov se je najprej e nase.ilo hrvatsko pleme, potem pa srbsko, ki je imelo malo kneževino Zento. Zetsko (po reki Zeti, pritoku Morače), kjer je bil prvim znatnijim gospodarjem Vuk. sin velikega župana Stepana Nemanje. Ko so Nesmaniči izumrli (1. 1307). odcepila se je Zetska od srb&ke carevine pod rojakom Nemaničev, F.r.lšom, ki je utemeljil vladarsko hišo Balšičev
1307—14211. Pozneje je Stepan Ju-ra.ševič. po imenu Črni, po dolgih bojih utrdi': svoje vladarstvo in po njem se je potem dinastija imenovala Cr-n »evičev (142:5—1510). dežela pa Črna gora. Z Jurjem Cmoevičem, ki je iini l /.a /eno hčer beneškega doža Marija Moeniga, ki je njej za voljo od--el iz Črne gore. Tedaj leta 1516 je prenehala vladarska hiša Crnoevičev Ml od tedaj so do leta 1007 vlada.i razni vladike. Ko je leta 1097 umrl ladika Lev, so izbrali vladarjem vla-diko Danila Petroviča iz plemena M.joguš in od tedaj do danes vlada dinastija iz tega roda a.i plemena, najprej kakor vladike od leta 1007 do 1S51, od tega leta najprej pa kakor svetovni knezi. Leta 1S00 je nastopil vlado sedanji knez Nikola z naslovom kraljevo visočansbvo.
Kako se je Črna gora razvijala v pro* vet i vzlie vsemu siromaštvu in raznim neprilikam?
V	prosveti ni mogla Črna gora do najnovejšega časa napredovati, ker je morala biti vedno pod puško na o-brarabi pred Turki in Albanci. Na berolinskem kongresu leta 1S78 je bila Črna gora proglašena neodvisno kneževino in tedaj se je pod sedanjim knezom Nikolo začelo tudi razvijati ter ustanovljati šole. Danes je Črna gora ustavna država. Vladika in duhovni vladar Peter Sveti (1782— 1830) je uvel neko vrst osnovne šo.e v cetinjskem samostanu, v kterem je sam bil učiteljem ter je poučeval kandidate za svečeniški stan. Še le leta 1S33 je vladika Rade (Peter (1S30— 1S51). slavni pesnik "Gorskega vien-ca", osnoval v Črni gori prvo in pravo osnovno šolo, a poleg nje tudi sirot išče, ter so se dijaki v cetinjskem samostanu učili in hrani i. Do vlade kneza Dani a (1851) je imela Črna gora samo eno osnovno šolo, a ta vladika jih je ustanovil osem. No, to so bili samo početki. Sedanji knez Nikola je pričel energično uvajati šolstvo in pros veto ter sodstvo. L. 1863 je osnoval bogoslovno semenišče na Cetinju. Ta šol-a ni dala Črni gori le dobrih svečenikov, ampak tudi dobrih učiteljev. Leta 1870 je bilo u-stanovljenih 30 ljudskih šol.
SLUŽBO 2>OBI
mlada Slovenka, manj kot 24 let stara. Plača od $1S do $20 na mesec. V slučaju, da nima za vožni listek^ naj se javi pri:
John Kom,
1803 S. Washington St., Butte, Mont. (27-29—12)
Sveti večer.
Precej pozno na sveti večer sem se seše? z znancem — skozi in skozi dobro dušo — v nekej gostilni. Ker je bil moj znanec ze.o dobre volje, sem ga vprašal, kaj to pomeni?
Pričel mi je praviti male dogodbi-ce, ktere je preživel par ur preje.
"Dragi moj", pričel je praviti, — "človek bi ne verjel, koliko uboštva je v tem velikem mestu, dasi vse govori in piše o dobrih časih. Človek se mora sam prepričati o tem, in sicer v pogosto nastanjenih delih mesta. —
Danes večer kmai'u po mraku, sem nastopil malo potovanje po dolenjem iztočnem mestu, da vidim, kako se tam ljudje pripravljajo za praznovanje rojstva Krista, posebno tam, kjer so kristjani zelo pomešani z Judi in kjer biva po več narodnosti v jednej ulici. Zagotovim vas, da je tak obisk ob takem času zelo zanimiv; rad bi imel seboj kakega Roekefederja, ali Vanderbi.ta, Goulda ali starega že umrlega umazanca Russell Sagea. Vem, da bi tak prizor siromaščine otajal njih trda srca in darovali bi zrnee pravim skritim siromakom.
Na Avenue B sem videl ob izložbenem oknu dvoje siromašnih otrok. Deček je bil star sedem let, deklica pa šest. Milo sta gledala igrače, kakor punčike, konjičke, pojace, vozičke, in na stotine bleščečih se stvari. Mrzlo je bilo, hud sever je bril in deco je zeblo. Vprašal sem. ju, kaj tu delata in sta mi povedala, da gledata prelepe stvari, ktere bodo danes otroci dobili, "toda midva ne dobimo ničesar." Poizvedel sem od nju, da je njih oče že četrti mesec bolan, mati se pa s pranjem ukvarja, da zasluži najpotrebneji in priprosteje živež.
Pojdita z menoj v prodajalno, jim rečem. Prvotno nista verjela mojim besedam in še le ko sem ju ponovno opozoril, sta šla z menoj v prodajalno. Dečku sem kupil konjička šimelna za 9S centov, deklici pa punei.ko za ravno toliko; potem sem kupil vsakemu za pet centov bonbonov in vsaeemu vročil 10 centov.
Dragi moj. ne morem vam opisati radost o t rok, kako sta skakala, od veselja nista imela časa se zahvaliti, kar v teku sta jo ubrala domov. Meni samemu, ko nimam svojih otrok, se je pa mogoče še bolje zdelo, ko sem videl dvoje nedolžnih, nesrečnih otrok s tako malenkostjo tako zadovoljnih.
Počasi korakam naprej in pridem do zelo premožnega peka. Pred prodajalno je stal star upognjen moži-ček; tresel se je vsled mraza in s tre-J sočo roko štel cente in sam s seboj govoril:
* ■ To je pač nesramno, da mi ta bogati pek ne da štruco kruha, ki velja 5 centov, za 4 cente, več pa ni-ij.am."
Ko čujem te besede, ga vprašam, ako želi kruha? Gotovo, mi je odgovori , ali manjka mi cent. Dovedeni ga v pekarno in ukažem dati gor-ke kave in bePega kruha; potem som plačal zanj še dve štruci kruha, mo-žu pa stisnil v roke kvarter.
Pa kaj se zgodi? Ošabni pek me je še oštel zato; češ, da ne poznam ljudi, da prosjačijo, v žepu imajo pa denar; ako hočem take ljudi podpirati, moram imeti veliko premoženje in še to mi odneso.
Nisem preiskaval, v koliko ima prav, ali mislil sem si: To je kaj slabo izgovarjanje trdosrčneža. Besedi veliko, dejanja pa nič. Teh petintrideset centov me ne spravijo v nesrečo, možu sem pa gotovo storil u-slugo, za cent ne bi šel v tem mrazu prazen na ulico. In tako je tudi bilo.
Nato vstopim v bližnji saloon, mraz me je tja pognal in zahteval sem malo whiskeya. Prilomasti jo notri možiček s palico; malo ga je imel pod kapo, videlo se je temu, da je prosjak po poklicu in kar sprosi sproti požene. Prosjačil je za prenočišče; znano pa mi je, da taki prosilci od mraka do polnoči prosijo za prenočišče, a vedno sprožene novce poženejo po grlu. da jih m a. o opraska. Nihče se ni zanj zmenil; dospevši do mene mu rečem: za prenočišče bi ti dal kvarter, toda da bi sedaj zapi.. ko imaš dovolj, pa ne.: s kvodrom te lahko še v večjo nesrečo spravim, da v mrazu kje obležiš, ali pa da prideš na policijo, potem pa za novo leto na otok v ječo. — Mož mi zagotavlja. da hoče iti k počitku. Odvedel sem ga do hiše. kjer se dobe prenočišča za 15 centov, tam sem mu isto pačal in še dal desetico za drug dan. —
Pred ve iko mesnico je stala ženica z malo deklieo in tarnala proti njej, da ne more kupiti kokoši, ker velja 75 centov, uporabiti sme pa le pol dolarja. Na moje povabilo je vstopila v mesnico in pokazala, ktero kokoš bi rada kupila. Kupil sem jej malega purana za $1.35 in rekel: le spravi tvoj denar in ga uporabi za kaj dnizega. — Njen mož zasluži devet dolarjev na teden, a ima Četvero otrok, vsak cent ima svojo pot; ako sama ne bi kak dolar zaslužila s pometanjem stopnic in hodnikov, bi ne
mogli plačevati stanarine. Otroci kri-če po jedi, a ne vprašajo, odkod vzeti; kako obleko dobi ponosen .i od dobrih ljudi, a za te velike praznike bi vendar dala otrokom in možu "na mizo kaj boljšega. Zelo vesela je bila žena in njena mala hčerka, tisoče zahval je imela.
Na stopnicah pred neko hišo si je deček popravljal čevlje in zavijal nogo z umazano cunjo; na čevljih ni bilo podplatov, a na prstih je usnje zijalo. O, siromak! Pokličem ga in vprašam, ako nima boljših čevljev. Kako? Te mu je podaril sosed pred dvemi tedni; mati ima tri otroke, a očeta nimajo, imajo ga sicer, a ne doma. Zvedel sem, da je zaprt; kot voznik je po nesreči povozL moža in bil radi malomarnosti obsojen na šest mesecev ječe; sedaj je pa hudo pomanjkanje v hiši. Odvedel sem ga v prodajalno in dal za trdne čevlje poldrugi do*.ar. Oči so žareli dečku od veselja, ko je dobil nove čevlje, kterih že ni imel tri leta. Kupil sem mu še dva para nogovic, za ostala bratca pa dobrega peciva in več drobnih stvari. Vriskaje je tekel domov fant s precej velikim zavitkom.
Glejte, dragi moj, vse te prizore ali pri.ike sem sam iskal, pogledati sem hotel v življenje nesrečnih. Meni se pa sedaj gotovo bolje zdi. da sem njim zaimogel pomagati, nego obdaro-vanim. Štejem si v dolžnost pomagati siromakom, ako mi je ljubi Bog naklonil srečo, zakaj naj bi dal kaj siromakom 1 Tako sem vsaj doživel lep sveti večer in bil .koristen članom človeške družbe."
Spila sva z dobrim znancem steklenico dobrega vina in pri razhodu voščila jeden drugemu vese.e praznike in srečno novo leto, ako se do tja ne vidimo. Vem pa, da je to resnica, ker poznam znanca v istini za dobrega človeka, ker je že marsikomu priskočil v sili na pomoč.
Ali je treba bilo ali ne?!
Napisal Drago Eomac.
Sedela je tam v vrtul pod cvetočo lipo. Mlada, lepa je bila. Dovršila je ravno višjo dekliško šolo v Ljubljani in zdaj je prišla k mamici, bogati vdovi — na počitnice.
V roki je držala lepo vezilo ter je zamišljena vbadala drobno iglo. Njene mile oči, podobne sinjim gorskim jezerom, obkrožal je neki turoben izraz. Konečno je podprla glavico ob dlan — in ustika so komaj slišno, boječe zašepetale:
"Ljubim ga — ljubim ga!"--
(iori v sobici za mizo sta slone.a. drug od drugim, vdoviea šestintridesetih let in mlad davčni adjunkt. Nagajivo sla se posmihala; in kdor nima zaJprt i h oči, rekel bi: ej, ej — to pa to. ta dva se ljubita.---
Mlada naša znanka se je sprehajala gori za hišo v gozdu. Imela je knjigo s seboj, sicer odprto — a malo jo je brigalo danes čtivo; on — on jej je bil vedno v mis.ih in povsodi. In
—	ah. saj so take sladke sanje mladosti — preživijane v mirnem logu — sredi narave, — ko si domišljamo, da se vsa narava smehlja sreče in bla-ženstva polna.
Tu pa tam se je pripognila ter utrgala marjetico, rastočo ob potu. — Ustavila se je. Drobni prstki so trgali marjetici — snežnobela peresca
—	frčali so po zraku — zatem — padli tja na zemljo. In bujno cvetoča ustika mlade deve so ponavljale: ljubi me — vara me — neče me. — Utripajočim srcem je pričakovala, kaj jej naznani slednji listek. Kako jej je vzplamtelo oko, ko so jej pri zadnjem listku) ustika zašepetala: ljubi me! Ah, ta sreča — ta naivna sreča !---
Toda — naenkrat — je stal pred njo mladi pristav. Eudečica je pokrila njena rožnata lica. — proroko-va/ko marjetico, oropano cvetoče obleke, je držala še v rokah.--
"Kako te ljubim, dragi moj Ivan!" je g. vorila srečna — v objemu — njega — lepega pristava. — Kako slacTko-opojna je taka mlada sreča!
Brez obstanka drvi čas z nami — naprej, najprej v nedog.edno planjavo ibodočnosti. Bilo je nekega dne, — mladi pristav je jemal slovo — ter odhaja drugam.--In dvoje duš je
mrlo v strahu — za njim.--
Ljudje so se posmehovali, kimali z glavami in si pripovedovali drug drugemu — važno tržko novico. "In pomislite, ali ni to sramota — mati in hči?! Ha, ha!" •
Tam pri vdovi bilo je prazno — tiho. Mati in hčerka sta se ogibali —
druga druge--ker — ker — no,
da — obema je zapustil mladi pristav
—	spominčke — dokaze svoje ljubezni. Naj-I i očita mati hčerki t — To bi bila njena »dolžnost; a — kaj zamore — saj je sama — sama vjeta —
Stari župnik je sedel mračnega lica tam za pisalno mizo. Nekaj mu ni moralo iti prav; "ta sramota, ta sramota", je godrnjal gospod kape-
lan s krstno knjigo v roki. Ta sramota, ta sramota----mati in
hči--!
Župnik je nekaj nerazločno mrmral o — Sodomi in Gomori.
SLOVENCEM V POGLED.
DR. E. C. COLLINS, M. I.,
New York
Claridge, Pa., 9. dec. Velecenjeni gospod:—
Na Vaše pismo, kako se sedaj počutim, Vam hočem danes odgovoriti, in sicer sledeče, odkritosrčno Vam moram poročati, kar se tiče moje oso-be, Vam moram izreči toplo zahvalo, kajti jaz se sedaj, odkar sem Vaša izvrstna zdravila porabil, popolnoma zdravega počutim, ter Vam bodem po preteku jednega meseca zopet jed-no pismo pisal, in sicer najtoplejšo zahvalo za Vaše izvrstno in v resnici uspešno zdravljenje.
Vas pozdravljam in ostanem udani ter hvaiežni prijatelj.
Spoštovanjem
Alojzij Praznik.
FRANK 8AKSER 109 Greenwich St., New York City.
Slovenska gostilna
— pri —
Frank Cechu.
Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem odprl SLOVENSKO GOSTILNO, v kterej točim vedno dobro pivo in domače vino, kjer imam vedno dobri in sveži prigrizek. POTUJOČI ROJAKI DOBE STANOVANJE IN HRANO.
Za obilen obisk se priporočam spoštovanjem
FRANK ČECH, 568 Center Ave.,	Chicago, HI.
Naznanilo.
Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minn., priporočamo našega zastopnika g.
Josip Scharabon=a,
409 WEST MICHIGAN ST., DULUTH, MINN.,
kteri ima svoj
SALOON
prav blizu kolodvora. Vsak rojak je pri njemu najbolje postrežen.
Pošilja denarje v staro domovino najceneje in najhitreje po našem posredovanju. Zastopa nas v vseh poslih ; torej pazite, da se ne vsedete na lim laskavim besedam ničvredne-žev, kterih v Dulutliu tudi ne manjka. Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
VABILO
— k —
DRUGI PLESNI VESELICI,
,	ktero priredi
M LAD EN 1Š KO DRUŠTVO DANICA st. 44 S. N. P. J. v Conemaugh, Pa. dne 31. decembra t. 1.
v dvorani društva sv. Alojzija. — Začetek točno ob G. uri zvečer. —
\ abimo tem potom vse tukajšnje rojake in rojakinje ter bratska nam društva, da se blagovolijo v obilem številu udeležiti.
Vstopnina za moake $1.00, dame proste.
Pivo brezplačno.
Za izvrstno godbo in dober prigrizek skrbi	ODBOR.
(24-29—12)
Bojaki, naročaju m na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevniki
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
Priperoia rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa draga ameriška vina.
Rndeč« vino (Concord) prodajam po 60c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJE V EC, za kteregm sem import i ral brinje iz Kranjske, velja 18 steklenic sedaj |13.90. TROPINOVEC $3.50 gaiona D ROŽNIK fS.75 ga-lona. — Najmanj« posode za žganje «o 4^2 galone.
Naročilon* j« priložiti denar.
Za obila naročil* se priporoča
JOHN KRAKER
Euclid, Ohio.
lovei.skJ katoliško
podp. društvo
s.
svete Barbari
"t
X8 Z]edlnjene državo Severne Amerik©,
Sedež: Forest City, Pa.
dno «3i. januarja I902 v državi f>©rinr/»'-M-.r.fti,
-o-o-
ODBORNTK3:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, P* Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJP1J ZA VER L, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest Citr. Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 23, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 103, Thomas, Ta. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 9. Box 9(17, rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLA.S NARODA".
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških i
HARM O IN I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $15. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim ie od $15 do $80.	1
Kje je JOSIP MARINČIČ. po domače Jankelnov iz Št. Vida pri Zatični, na Dolenj.-kem ? Pred par leti je bival pri meni v Lloydellu, Pa., in bi rad zvedel za njegov naslov. Prosim rojake, če kedo ve zanj, naj mi naznani: Frank Kaušek, Box 44, Lloydell, Pa.	(21-27—12)
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA4'GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
u
■1 ]...; > te«r:
ti. N:;.;
'.■itu
j y> i av-
i lilMjrel
da se i zdrav-
T
KOGA MI ŽELIMO.
IUi želimo da se vsi tisti ljudje oglasijo., kateri trpijo na kroničnim, zastaranini in akutnim boleznim, ali posebno tisti katere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Tudi vsini tistim kateri so bolni iu da jim jii mogoče najti zdravnika kateri bi jih ozdravil, dajemo svet in j ovduk brezplačno.
Vsaki bolnik nam mora pisati ako se hoče popolnoma izzdra\iti!
In »este zakaj ?
Tukaj v Ameriki slovenei služijo svoj kruh. večinoma s prostim iu težkim delom kateri je tudi večinoma nezdrav tako da dobivajo razne bolezni ali neznajo se obrniti do dobrega in poštenega zdravnika, da bi jim dal pravo pomoč. Naši rojaki neznajo za zdravnike kateri so v boleznih ko se naj bolj po gosto nahajajo. Specialisti, ter liodij > k zdravnikom kateri jih ne zastopijo iu tudi nem ara i o veliko za naži Narod. ZATO SMO MI V STANOVI LE ODDELJEJv ZA SLOVENCE, V KATKI-EM DOB EV ATO NASI IIOTAKI DOBKO POMOČ IX BLATO VS KI SVET. TOLA J PliEDNO SE DASTE ITil KATERE L ZDRAVNIKU ZDRAVIT 1TŠI1E NAAE DA VAM SVETUJEMO!
ILZemo Vam naznani: kakšna zdravila pošiljaj« naši zdravniki!
Naši zdravniki zalezujejo kronične i:- z.i>»araiie bolezni ž - skoz umo^n 1. t t. r s, k. z n j:i;ovo	praks-. - » priša d » pr. pričanji da so te i>-.«iez.i< ! ■ ■ . .. < z.-i a-viti s zliivili k.i:< ri > p. i; mi v F. i p • - o, - l.au-re so -.Vita:t »viii ;r • ;. • i >' .. i y. . : i ,[ : , }, _•. - , i Ali VLtstj d . i • • : : i L . 1, t lu tudi <• •!•> živi" •.{•..!<. • < ! :l d : }.- l/.u:iyl',l s: 1:10 za eu > b >lezen ...is . > : • •• . * i- : ■ v- !;<• U . • i; s.;• tfo-vo ali p,« vsa; n- ji» ..' ■ o k :vi t. i!*« tai nik znaj 1 > zd-ivil > z i 1 .dezi-n. katero poprej zi gotov.) ozdraviti, j, •• ;! I,ost:;: slaven p > celem svetu kjer Ou je d -|>el bolnika s tak > bolezen sedaj zamore < >:dr niki imajo za vsako bole z u postimo iu stan« vilo, kjer ta zdravila so pripravljena t »čno po predpisu jednega velikega svetovnega profesorja in zdravnika, ter pošiljamo te zdravila vsakemu našemu bolniku. Te zdravila po sistemu OROSI so čisti in naturalni kateri so pripravljeni iz raznih rastlin, zelenjav. korenin in ver drugih tvarin ter tje rabijo po vsili državnih bolnišnicah iu posebno v slueaiu vojske. Toraj b- I ni k i kateri rabijo OROSI zdravila morajo vedit da so te zdravila najbolji iu naj bolj gotovi zdravili kjer so že bili popreje poskušeni nad ljudmi ko so bili bolni in pri katerih so se pokazalo to zdravila vedno za naj boljša iu iz naj večjim usoehom.
-t- Vsim bolnikom sledeče na znanie!
NAŠA POŠTENA IN NEPOBITA PONUDBA.
Kjer saio gotovi da naga zdravila v vsaki bolezni pomaiiaio. Vara moremo za gotovo obljubiti sledeče: Ako s - Vi pet ,!ai j .slej ko ste dobili našo zdravila ne čutite bolje, in ne op;izite 11 Vam naši zdravili hočejo pomagati, poŠti te nam jih po e\i>ress.i plučano s »lovoljen-jem pregledan j a in ako niste jhir-.u-ili o.l njih ver- od jedne tretinje, Vam hočemo povrniti br-z kuksiu' okolnosti V ."d d- nar k:;t« re<ni ste nam dali n;izaj. To Vam garantirajo:
Po celem svetu slavni profesorji Dr. RCOF, Dr. SC!!UH in Or. KNIRHT!
ALI VAM MORE KEDO DRUGI TO OBLJUBITI? NE! SAMO TISTI. KATERI JE GOTOV VAM ,V.O" PT" \GAT'.
Vidite, vpraJalte ii, prcpriw2':c te sar. :. j
3Ii ne da'emo v časopise I od ljudi katerih se ni. Vi kar. ri stanizv-te v Xev.- York poznate gotovo gospoda Kudin;-, samo pišite na njega ali ga pa vprašajte osebno. B :rite kakšno pismo nam j<- dal.
\elecenieni zdravnil i od
o4MERICA-EUROPE COMXANIJE v New Yorku. Veleučeni gospod !
IVav naviluSen sera od VaSegst Tispeh i katerega ste pok:iz:.li pri moji bolezni, k:ileni meje trpinčila celih pet let in o.l latere niso mogli drugi zdravniki ozdraviti. Naznanim Vam gospod zdravnik da prvi teden ko sem začel rabiti Važa z-lr.ivila, katera ste mi Vi dali proti moli bolezni katero sem ime) na prsih, izgubil sem l»olečine in ne da bi st- samo boljšega čutil, tem več imam prepričanje da sem popolnoma ozdravil.
Zato gospodi zdravniki Vas prosim da oglasite t > pismo, da bodo tudi drugi ljudje zaupali na Vas in Vaša zdravila in se pustili od Vas zdraviti kakor sem se jest pustil in da s - n.-bodo dali premotit od drugih zdravnikov kakor seje z men->j g > lilo. Hvala le-gu sedaj sem zdrav alj Vam želim da živite tisoče od let v korist 1 . laikom.
Bratje slovenei, jest sem Zagrebčan živim tukaj v New Yorku. in ako ne verjamete temu pismu, pridite k meni j« st Vam hočem m svetovati da se pustite zdravit pri zdravnikih od Atnerica Europe tompanije kjer to bode v Vaš korist. — Za vedno Vam se zahvaljujem.
Ivan Mudin.
\ New Yorku, dne 2. .Septembra lOOfi. TO NI LAŽNIVO PISMO TO JE RESNICA. IN KEDO NE VEIMAJME NAJ VPRAŠA GOSP. HUDINA!
Pošlite nam Vaši naslov da Vam takoj pošljemo našo malo knjigo: Toraj vsi kateri hočete da Vas ozdravimo piSite ali pridite sami na ZRAVNIŠKI ODDELJEK ZA SLOVENCE od
a* AMERICA-EUROPE Co. A*
161 Columbus Ave.	NEW YORK.
Svetujemo tistim kateri pridejo osebno, da pridejo ako je mogoče zjutraj med deseto in dvanajsto uro.
: >i v . . .ir. u.
] isma s v< d i sum stani:;v*te v >,"ev,- Yorku

			Jf^l ^laSr	
Jugosk	ivaiu	ika		Katoi. Jednota.
				
Inkorporirana dne 24. janu^ija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 57, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE. Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B. x 641, Eveletb, Minn. IVAN KERŽISNIK. III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, ni. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MAR TIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street, Joliet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe ndov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn.,"po svojem tajniku in n< benem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnik*: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zasti-pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsak® požiljatr« tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki
vsake pritožbe.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
ST1
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 9. decembra se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 13 Hrvatov in 4 Slovenci.
Po glavi je dne 9. decembra s palico pretepel med prepirom pri skladišču na južnem kolodvoru v Ljubljani neki posestnik iz Šiške delavca Ivana Novaka in ga tako poškodoval, da ga je oblila kri in je moral iskati zdravniške pomoči. Novak je posestnika baje zmerjal.
S strehe je padel 9. decembra na postaji v Logatcu krovec Vik. Korn, j ko je z nje metal sneg in se na glavi j in v križu tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v ljubljansko de- ■ želno bolnišnico.
Levo roko si je obrezal. Ko je prišel dne 10. decembra ponoči 23letni ključavničarski pomočnik Ivan Kralj v Kladezi.;- ;:lice domov in ni imel vežnesra ključa, je jxitrkal z levo roko na okno. Pri tem se je ubila šipa in se je Kralj tako obrezal, da so ga morali prepeljati z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Zblaznel je T. Poženel. kovač ljubljanske predilnice. Oddali so ga na Studenec. Vzrok neizmerno u/.ivanje alkoholičnih pijač. Žena s sedmimi otroci je v največjem pomanjkanju. .
Umrl je v Ljubljani Franc Orešek, zasebnik, star 53 let.
Nepošten hlapec. Posestnik Jožef Mililič v Mali vasi pti Grosupljem je pred kratkim vzel v službo razcapa-1 nega hlapca Franca Hrabra, ki se mu je znal jako prilizovati. Da bi mu v obleki ne delal sramote, kupil je Mi-klič Hrabra pražnjo obleko. V nedelj0 j° je Hraber oblekel in ko so odšli domači v cerkev, odprl hišo gospo- j darjevo, vzel 42 K denarja in izginil.
Postojnsko jamo je obiskalo meseca novembra 82 oseb, ki so plačale 402 K na vstopnini. Lani pa jo je obiskalo meseca novembra 135 ljudi. |
Lov za tatom sta napravila na Tržaški cesti v Ljubljani neki gostilni- 1 čar in neki hlapec za nekim voznikom iz Gline. Ko sta namreč opazila, da je voznik izmaknil z na cesti stoječega voza konjsko odejo, sta šla takoj za njim. Ta, nesrečo sluteč, vrže odejo v vežo, a je bil kmalu v močnih go- j stilničarjevih in hlapčevih rokah, malo pozneje pa se je nepoŠtenjakovič. že nahajal v -tražnikovi varnosti. Za hišno n ejo so potom našli tudi novo konjsko odejo in bič, kar je bilo u-k rade no nekemu posestniku na Glin-eah. — Na cesti si je bil postlal neki vrtnarski delavec, in sicer si je izbral Streliške ulice. Ni pa mirno spal, pri tem ga je bila zmotila policija in ga z vozom spravila pod svoje okrilje. Možak je bil sicer popolnoma nezavesten. a ko se je dognalo, da je povod lemu le >ladki nektar, so mu preskrbeli boljšo in za njegovo zdravje varnejšo posteljo, iz ktere se je šele dan pozneje prebudil in ko si je napravil toaleto zopet odšel. Priznal je, da se <ra je bil preveč naložil, a kje, tega ne ve. — Dne 10. decembra po noči je bila neka laska trojica v Kopitarjevih ulicah v Ljubljani tako ve-, sela, da ji je moral priti veselje kalit stražnik. Dva sta prespala potem v brezplačnem prenočišču, tretji pa jo je jK)te n pocedil domov. — Ljubezen je bolezen. Dne 9. decembra se je bila j v neki go«t!1ui nekemu hlapcu zasa-1 dila natakarica tako glabako v srce, da se ni mosrel od nje ločiti. Ker pa natakarica ni hotela za hlapca poseb-j
no iskreno goreti, se je ta razsrdil in ji pokazal po obrazu moč svoje roke tako, da je bila brezsrčnica takoj zatečena. — Zmotil se je bil na Zaloški cesti v Ljubljani nek vojak. Ker je videl, da stoji pred gostilno vprežen konj brez voznika, hotel se je tačas nekoliko sam peljati na špas. Ko pa pride voznik iz gostilne in zagleda prizor, steče za njim in ko mu hoče jermena odvzeti, je vojak zaeel mahati okolu sebe z bodalom, ktero mu je pa voznik odvzel in ko je bil na vozu. je pognal konja, bodalo pa dal vojaku nazaj. Vojak je šel potem nazaj v gostilno, kjer so mu nato zopet odvzeli bodalo.
Juvančičeva vdova ponesrečila. Iz Spodnje Šiške se poroča, da se je vdovi Juvančič v njeni kuhinji prevrnila petrolejska svetilka na štedilnik. Ona je hotela udušiti goreči petrolej na vrhu štedilnika, pri tem je pa tekel goreči petrolej spodaj ven in užgal gospe j obleko. Z gorečo obleko je priletela na dvorišče, kjer se je vrgla na tla in kjer ^o jo rešili, da ni popolnoma zgorela. Juvančičeva je jako nevarno opečena.
Mrtvega so našli v Savi pri Okrog-h ni 27'etnega v konkurzu se naliaja-jočega trirovea Janeza Bemšaka iz Žužemberka.
Ponesrečil se je v gorah dne 4. dee. Jožef Cvetek iz Fužine pri bohinjski Srednji vasi pri sekanju drv. Izpodr-snilo mu je in bil je takoj mrtev. Ravno tam se je lansko leto ubil Škautar iz Studora.
PRIMORSKE NOVICE.
Žandarmerija na delu. V Sesljanu
preiskuje šest orožnikov vse hiše, koder spijo delavci. — Našli so in pobrali mnogo samokresav, bodal, pil in enacega svedrskega orodja. Tudi nekaj nevarnih tičkov so zaprli.
Samomor. V Gorici se je ustrelil na ulici Carlo Goldoni, 301etni urad-n*ik tržaške zastavnice.
Župan v Rovinju, Jurij Candussi-Giardo je 5. decembra umrl.
Ponarejen srebrn denar kroži po Gorici.
Otrok je zgorel. Nedavno se je igral petletni J. Furlan v St. Petru pri Gorici z žveplenkami. Ker ga nihče ni nadzoroval, se je užgala otrokova o-bleka in revček je ponoči umrl v goriški bolnici.
Sestro je obstrelil v Trstu Anton Babič, ki je mislil, da je prišel tat v stanovanje. Strel je šel v hrbet. Babič je zbežal.
Poskusen samomor. Trafikantinja Fršula Skočil- v Trstu je spila steklenico karbolove kisline, a so ji še o pravem Času rešili življenje.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Avtomobil ubil kmeta. Avtomobil,
v kterem. so se vozili ljutomerski okr. glavar, živinozdravnik Dular in sodnik Doksat, je zadel v voz kmeta Fa-gaja tako nesrečno, da je šlo oje Fa-gaju v glavo ter da je ponesrečeni kmet vsled tega umrl.
Umrl je v Gradcu v najlepših letih restavrater Jakob Hafner. Po-kojmik je bil rodom Ljubljančan. Služboval je kot hotelski ravnatelj v hotelu Bauer & Gruenwald v Benetkah in drugod, pozneje pa prevzel kolodvorsko restavracijo v Ljubljani, ktero je tako povzdignil, da mu je železniško ravnateljstvo izročilo kolodvorsko restavracijo v Gradcu.
KOROŠKE NOVICE.
Roparski napad. Napaden je bil nedavno po noči, ko se je vračal domov, cestar Demozer v Kleblaeb. Na-
padalec mu je vzel ves denar, kar ga je imel pri sebi. Orožništvo je potem izsledilo napadalca v osebi nekega hlapca, kterega je oddalo sodišču v Špitalu.
Slovenska zmaga na Koroškem. V
Selah nad Borovljami so pri občinskih volitvah dne 6. decembra v vseh treh razredih — torej na celi črti zmagali Slovenci. Nemčurji in njihov agitator učitelj Lulek so sijajno pogoreli.
BALKANSKE NOVICE.
Srbska ustaška četa napadla samostan. Sofijska "Večerna Pošta" poroča. da je neka srbska ustaška četa napadla bolgarski samostan Treska-vee, ubila menihe in zasedla * samostan.
Vest, da sta pobili dve srbski četi 24 Bolgarov, se ne potrjuje. V Pri-Icpu {monastirski vilajet) se vrše redna maščevanja Bolgarov nad Srbi in obratno. Koncem zadnjega meseca so vjeli in odvedli srbski četniki pod vodstvom vojvode Gligorija več Bolgarov iz Prilepa in tri svečenike iz bolgarskega samostana Treskavec, ki leži pet kilometrov od Prilepa. — Vesti o grozodejstvih srbskih četnikov v okraju Egri-Palanka še niso potrjene.
Pruski kralj tožen. Pruska kraljeva intendantura je prepovedala izdajatelju nekega anončnega lista, da ne sme ponatiskavati gledaliških listov. Izdajatelj se pa ni oziral na prepoved in ga je zato intendantura tožila.
V	prvi instanci je bil nato obsojen izdajatelj na 30 mark kazni, v drugi inštanei je pa bil oproščen. A z razsodbo državnega sodišča izdajatelj ni bil zadovoljen, marveč zahteval je, naj mu sodišče prizna, da sme vedno ponatisniti gledališke liste. Sodišče je razsodilo, da ne more tožiti inten-danture, marveč pruskega kralja. Izdajatelj je na to res tožil pruskega kralja pri posebnem sodišču in dobil pravdo v dveh instancah. Pruski kralj pa zahteva sedaj revizijo, o kateri razpravlja posebni senat pruskega državnega sodišča.
Predrzen slepar. V hotelih v Bol-eanu se je nedavno predstavljal neki slepar, ki se je predstavljal za kurirja iz Hamburga ter je naročal stanovanja za ameriške rodbine. Od hotelirjev je zahteval in tudi dobil za to precej visoke "procente". Tudi v hotelu Kampoša v Bolcanu se je o-glasil, kjer je snubil natakarico. Nedavno bi se imela vršiti poroka, kar nekdo bere v časopisu za tujski promet svarilo, ki je naznanjalo, da je nek sleparski kurir slično nastopal že na Rivieri. Slepar je takoj nato pobegnil. Sedaj iščejo sleparja, ki bo moral, ako <ra dobe. namesto s Kam-poševo natakarico p^ed oltar, stopiti pred sodnike.
Električno fotografiranje na daljavo je tako napredovalo, da je sedaj za eno fotografijo treba le nekoliko minut. Prof. Kom. izumitelj te-<_ra fotografiranja je sklenil s pariškim listom "L'Illustration" pogodil, po kteri bo imel ta list pravico monopola za vsprejemanje teh slik we do leta 1909. Temu listu pripada pravica nastavljati po vsem svetu postaje za odpošiljanje slik. Glede enakega monopola za Angleško se prof. Korn pogaja z listoma "Daily Minor" in "Illustrated London News' k
Razburljiv prizor v cirkusu Busch na Dunaju. Dne 3. dec. se je vršil v cirkusu Busch razburljiv prizor. Dopoldan je ozdravljeni krotilee Peters igral pred povabljenim občinstvom. Zveri so kazale z raznimi znamenji, da ,so spoznale svojega gospodarja. Tudi veliki lev, ki je ranil nedavno krotilca, je bil miren in se niti ganil ni, ko ga je sunil Peters z nogo. Zvečer pa je skočil lev takoj na Petersa, ko ga je zagledal. Peters je nosil roko še v obvezi. Občinstvo se je zelo prestrašilo in vse je bežalo. Petersov pomočnik je takoj priskočil na pomoč. S streli in z železnimi drogi se je posrečilo odgnati leva.
Ustreljen na ulici. V Hamburgu je ustrelil na ulici podčastnik ubeglega rekruta Kirchmanna. Rekrut je služil pri pešpolku Hamburg a je polje gnil.
V	Devinu so ga prijeli. Dva podčastnika sta ga stražila na poti nazaj v Hamburg. Ko so vstopili v Hamburgu v pripravljeno kočijo, je Kirch-mann zbežal. Podčastnik je ustrelil trikrat slepo za njim, a ker je le bežal, je ustrelil trikrat s krogljo in ga smrtnonevarno ranil.
Ogoljufani princ. Princ Friderik Ivarol Hohenlohe je naročil 1. 1905 pariškemu menjalcu Fleresu, naj poskusi zanj srečo z nakupom vrednostnih papirjev neke pekinške družbe. Kupčijo sta vodili po Fleresovih podatkih londonski banki William in Glover & Co. Nekega dne je predložil Fleres princu izkaz, po kterem bi manjkalo 479,445 frankov. Kupčija se je pa zdela princu sumljiva. Poizvedel je, da v Londonu ni navedenih bank. Princ je ovadil vso zadevo državnemu pravdništvu, ki je dognalo, da ni sklenil Fleres najmanjše kupčije za princa. Ako bi princ ne bil izročil zadeve državnemu pravdništvu, bi bil ogoljufan za 4.800,000 frankov. Ogoljufan pa ni bil samo princ Hohenlohe, marveč tudi dragi plemiči.
Rodbina vojvode Broglio je izgubila več milijonov. Tudi princa Orlov in Ganay sta bila ogoljufana.
OGLAS.
Podpisani želim prodati svoje lepo urejeno posestvo in predno pa kupčijo sklenem, želim se posvetovati s svojim sinom Frankom Plavc. starim 25 let, kteri je pred 2 in pol letom šel v Ameriko in se dosedaj še ni zgla-sil. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem zelo hvaležen.
Fran Plavc, iz Repč pri Trebnem, Austria.	Dolenjsko.
27-29—12)
NAZNANILO.
Slov. mlad. kat. podp. društvo sv. Cirila in Metoda izvolilo je v novi odbor pri glavnem zborovanju dne 16. grudna sedeče uradnike:
Alojzij Rudman, predsednik; Ivan Ranko, podpredsednik; Josip Mervar,
I.	tajnik; Ivan Borsi. II. tajnik; Anton Mervar. blagajnik; Josip Mavsar, naeeJnik; Andol Sendol podnačelnik; Vincenc Batič, III. načelnik. — Gospodarski odbor: Anton Ule I., Fran Novak II.. Fran Može III. — Bolniški odbor: Martin Beli L. Martin Mavsar
II.,	Josip Perkon III. — Fran Turk, poslanec, Fran Struna, vratar.
Objednem se naznanja vsem sobra-tom, da se vršijo v naprej redne mesečne seje vsako četrto nedeljo v mesecu točno ob 1. uri popoldan v dvorani g. Josipa Gačnik. Prošeni ste, da se sejam vedno polnoštevilno udeležite. posebno novi uradniki.
Vsizn rojakom, posebno pa sobra-tom bratski pozdrav!
Alojzij Rudman, 2708 W. Walnut St.,
Indianapolis, Ind.
NAZNANILO.
Društvo sv. Petra in Pavla št. 35 J. S. K. Jednote v Llovdel.u. Pa., je volilo v novi odbor za leto 1907 sledeče uradnike:
Predsednik Anton Poje; podpredsednik Matija Sernel; I. tajnik Fran Lozina; II. tajnik Ivan Švigel; zastopnik Ivan Jereb; blagajnik Anton Zgonc; pregledovalca knjig: Ivan Bo-nač in Josip Škerl; bolniška nadzornika: Fran Alič in Jakob Mule; maršal Jakob Penko; zastavonoši: Josip Ošaben in Andrej Ivranjc; društveni redar Anton Opeka; računovodja Fr. Arhar; vratarja: Fran Jerič in Jakob Bombač; bolniška nadzornika: za Dunlo Ivan Drenik, za Onalindo Ign. Ceglar; društveni odbor: Anton Bombač. Ivan Alič in Jakob Debevc.
Fran Ločina, I. tajnik.
P. O. Box 56.
(Do 2. jan. 07)
NAROČNIKOM NA ^NANJE.
Cenjenim naročnikom našega lista, zlasti pa onim v Pennsy Ivani ji, naznanjamo, da jih v kratkem obišče zastopnik "Glas Naroda" in bančnega podjetja tvrdke Frank Sakser Co., Mr. Janko Pleško. Imenovani rojak bode nabiral naročnino za list in opravljal tudi druge v našo stroko spadajoče posle ter ga cenjenim rojakom najtopleje priporočamo.
Najdelj do konca januarja 1907
nudimo vam priliko, da si lahko kupite za zelo malo svoto
Rojaki Slovenci
Čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE
t*
Novih 50.000
I
	r, - • j	se zastonj
K| ■	tel	razdeli
i \ \ ■ -■ -H 1 v, * 1		? med
i \. H		Slovence
£11.90
z zlatom prevlečeno (gold filled), za 20 let jamčeno URO, PRSTAN in PRSNO IGLO iz pravega zlata za vedno jamčeno, VERIŽICO, PRIVESEK (medaljon) k verižici z 1 sliko, dvoje gumbov za manšete in tri za srajco, vse iz prevlečenega zlata (gold filled), jamčeno deset let. Predmete ni mogoče opisati v tem malem prostoru, pošlite samo vaš naslov na:
"Slavia" Watch & Jewelry Co.
228 WEST HOUSTON ST., NEW YORK, N. Y.
in pošlemo vam natančni opis s sli-• n mi. Požurite se, dok'er je čas!
Slovencem in Hrvatom priporočam svoj
SALOON
¥ obilen poset. Točim vedno svežo pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine emodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni; preskrbim pa« robrodne in železniške lističe. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New Yorku.
Z velespoštovanjem
Ivan Govže,
Ely, Minn.
M
Knjiga ,,ZDRAVJE"
I&itero, v krsitkein izide ocl wlaviioi» a im obeo znane*» sv:
Dr". E. C. COLLINS M. I.
Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.
Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je napisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav aii bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.
Iz te knjige bodete razvideli. da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele-(kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.
Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje:
Cenjeni gospod Collins M. I.
Vam naznanjam da sem popolnoma zdrav in se Vam presrčno zahvalim za VaSa zdravila ki ste mi jih pošiljali in to Vam rečeni, da takega zdravnika za ni. kakor ste Vi in Va^a zdravila so res najboljša, ki so mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti orizadeval pri druzih zdravnikih. pa mi r:so nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jaz mu bodem natančno pojasnil, da ste Vi res en izkušen zdravnik, da taceua nima več svet.
Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnesia srroba.
ANTON MIHELIČH 12 E. 3<Jth St. N. E.
Clevelan, O.
Velespostovani Dr. E. C. Collins M. 1.
Jaz se Vam najprvo lepo zal
m za Vi
selo sporočnjem, da sem zdrav, ne čutim r. Urnih 1> lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti ^ • Vaših zdravilih zadobil prvotno zdravje in n. č naza. trostal, ker jaz sem se poprei 4 mt_-.-ee zdravil r-r i kih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, a je bilo da so mi žepe praznili. Šele j. tein ssm s<. na Vas ob del, da mi drtmi ne tnoiejo poniacali. Jaz Vas bodem priporočal, da naj se do Vas obrne.
Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvalim ter ostanem
Vas i t,
zdravila in Vam ve.
čin več in tudi da jaz sem po kar se nisem druzih zdra\rni* se zaraaj samo :i!. ko se ru tivi_ iakema bolniku
ireni prijatelj
J. LOWSHA. Jenny Lind, Ark.
Na razpolago imamo še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči?
prašajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov
DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,
14<) WEST li
?v i:w
rs. Y
YORK,
Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja.	i
Za one, kateri hočejo oset>no priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoludne. V torek, sredo, četrtek in petek tudi cd 7—S z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—1 popoludne.
NAZNANILO.
Rojakom v Jolmstownu, Pa., in oko-! lici priporočamo našega zastopnika g.j
FRAN GAB REN J A, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa.
Preje je bival na 519y2 Power St.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nami že več let v kupčijskej zvezi.
Spoštovanjem
FRANK SAKSER CO.
Atagr. Seb. Koeipp.
Ako kašljaš, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o fln-šaj pisati takoj po knjižico: "NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih) Knajpovih zdravil" L-atero dobiš zastonj ako dopošiješ poštno znamko za dva centa za poštnino. ) Knajpova zdravila so poznata in i odobrena 1 o celcm svetu in se '-po-[ rahljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprece j 1 Ji— ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt o in nikaka sleparija, katerih je dandanes 11 nogo na dnevnem redu. To je moj naslov;
K. AUSEMK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y.

Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tu ca t (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporoča JOSIP* RUSS 432 Sonth Santa Fe Ave., Pueblo Colo.
>- .	-*-i----'s . K-v/ -''? >	\ . S
rTf	'	v
v; •	-Ju- -.;. -	-v •
Ivk Cm -i ^ — m* - '■■''■ ^ v"
-"V. * , . - - & v ■ -■<• v--'' -

----- :
s.	i	V*
Bratom Slovencem in Hrvatom
naznanjam, da imam na prodaj po ZNIŽANE J CENI izvrstna domača NARAVNA VINA, bodisi bela ali črna. Cena je 35c galona in sicer do 1. marca 1907. Za vsako posodo računam $2.00. Z naročilom naj se poilje polovico zneska in ostanek se plača pri sprejemu vina. Za obilna naročila s© toplo priporočam.
Frank Stefanich,
posestnik vinogradov, R. R. No. 7, Box 34, Fresno, CaL
45- JLXT 4 T:	1 vl_

AUSm-JlBBIClS LIB
potri parnik J
♦'FRAINCESCA" o. januarja, ft "Sofia Hohenberg" odpluje 15. januarja.
vol 1 Jc» mtd	Vorktm-', Ir^tom in keko.
NAZNANILO.
Rojaki, varujte se MARIJE HEG-LER v Evelethu, Minn. Jaz sem bil pri njej na hrani in stanu ter ji dal $70.00 shraniti. Ko sem se preselil, mi ni vrnila one težko prislužene svote. Pri sodniji inMlli smo že v tej zadevi 4 obravnave, pa še nisem gotov, bodem-li dobil ali ne. Doma je iz Poljan pri Starem trgu in nje prvotno ime je bilo Piškur.
Peter Sobe,
Evedeth, Minn.
N a j pri pra v n ej Sa m najcenejša paiobrtdiia trta v Ljubljano sploh na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le J50 centov« Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. C& Co., General Agents,
3 Washington;St., ^©w|York.
.-T:-i
t<
Winnetou, rdeči gentleman".
Bpi*al Karl May. Priredil za "Glas Naroda" E.
(Nadaljevanje.)
"Jaz mislim, da se za časa vojne ne nažiga ognjev," pripomnim jaz.
"Tukaj se smejo radi pripravne lege. Ker so razposlali oglednike, vedo, da ni nobenega sovražnika blizu, kteri bi mogel videti ogenj."
Jahamo. Ko se vseka konča, zapazimo kakih deset ognjev, kteri ne gore z visokim plamenom, ampak samo tie, kot je sploh indijanska navada. Taborišče je postavljeno v naravni, okrogli, kotlu podobni usedi brez drevja. Kroginkrog se dvigajo višine, v "kolikor morem ločiti v temi. To se zdi Comanchom kaj ugoden prostor za taborišče.
Kar je rdečnikov z nami, jahajo naravnost v šotorišče; nam se pa naznani. naj počakamo, dokler nas ne pridejo iskat. Precej dolgo čakamo; končno pride jeden. da nas pelje h glavarju, kteri sedi pri srednjem ognju; drugi ognji so naokrog. Sedi v družbi dveh mož, ktera morata biti izvrstna vojnika. Njegovi lasje so sivi, a dolgi; zvezani so na sredi v šop, v kterem so zapičena tri orlova peresa. Nosi mokasine, črne, suknene hlače, telovnik in jopič iz svetlejšega blaga; pred njim leži dvocevka. Za pasom ima star samokres. V roki drži nož in kos mesa, a oboje dene na stran, ko nas zagleda. Iiaš jedel je. Zrak diši po pečenju konjskega mesa. Bas poleg glavarja izvira prijazen potoček. Nismo še razjahali, ko nas obkoli gost krog vojnikov, med kterirn zapazim tudi več belih obrazov. Takoj primejo naše konje in jih odpeljejo. Ker Old Death ne ugovarja, ne vidim nobene nevarnosti v tem. Glavar ustane in oba ž njim. Gre Old Deathu nasproti, da mu roko natančno po običaju belih ter pravi resno, a prijazno:
"Moj brat Old Death je presenečil vojnike comanške. Kako bi mogel slutiti, da se dobimo tukaj. Naj mi bode dobrodošel; boril se bode z nami proti apaškim psom."
Govori v tisti znani mešanici, menda zato, da bi ga tudi mi razumeli. Old Death odvrne pravtako:
"Modri manitou vodi rdeče in blede otroke po čudnih potih. Srečen človek, kteri sreča na vseh potih prijatelje, na ktere se lahko zanese. Ali bode 'Beli bober' tudi z mojimi tovariši kadil pipo miru?"
• "Tvoji prijatelji so moji prijatelji; kogar ti ljubiš, ga ljubim tudi jaz. Naj sedejo poleg mene, da kade z glavarjem comanškim pipo miru."
Old Death sede, mi pa za njim. Samo črnec ostane na strani in konečno tudi sede. Rdečniki stoje molče in nepremično kot kipi okrog nas. Potez bledoličnikov ne vidim, ker ne seže svetloba ognja tako daleč. Oyo-kotsa sname calumet iz vrvice okrog vrata, natlači tobaka iz mošnje, ktera mu visi za pasom in nažge pipo. Zdaj se ponovi natančno vse tako, kot pri njegovem sinu. Po teh obredih smo prepričani, da se nam ni treba bati nobenih sovražnostij od Comanchov.
Ko smo čakali izven taborišča, je povedal vodja svojemu glavarju vse, kot zvemo zdaj od njega samega. Poprosi Old Deatha, naj mu tudi on pove, kar ve o tem. Stari začne in pove vse tako, da je ugodno za nas in senor Atanasija.
'Beli bober' premišljuje dolgo in pravi potem:
"Jaz moram vrjeti mojemu bratu. Tudi če bi hotel dvomiti, ne najdem ničesar v njegovem pripovedovanju, kar bi se mi zdelo sumljivo. Toda tudi drugemu bledolieniku moram vrjeti, ker nima vzroka, da bi lagal vojnikom comanškim; on ve. da bi ga laž veljala življenje. On je še pri nas in bi bil že davno odšel, če bi nam bi! govoril neresnico. Jaz si ne morem torej misliti druzega, kot da se je jeden izmed vaju motil."
Iz njegovega stališča je to zelo pametno in previdno povedano. Old Death mora biti previden. Kako lahko pošlje glavar oddelek jezdecev nazaj 7. naročilom, da napade haziendera ponoči. Najboljše je, da se da vrjetno pojasnilo glede te pomote. To premišlja zdaj scout in pravi:
"Vsekakor se je jeden zmotil, toda ne jaz, ampak oni bledoličnik. Kje je človek, kteri bi zamogel preslepiti Old Deatha! To ve tudi moj rdeči brat."
"Potem naj mi pove moj brat, kako se je to zgodilo."
"Pred vsem povem, da so glavarja comanškega tudi preslepili."
"Kdo?" vpraša 'Beli bober' iu napravi naenkrat resno lice.
"Mislim da vsi bledoličniki, kar jih imaš pri sebi."
"Na samo 'mislim' se ne morem opirati. Dokaži mi! Če me varajo ti, s kterimi sem kadil pipo miru, potem morajo umreti!"
11 Torej jim nisi dal samo spravne roke, ampak kadil ž njimi celo pipo miru? Če bi bil jaz pri tebi, bi ti bil gotovo odsvetoval. Jaz ti dokažem, kakor zahtevaš. Povej mi, čegav prijatelj si ti, mogoče predsednika Juareza?"
Glavar zamahne z roko in odvrne:
"Juarez je nezvest rdečnik, kteri stanuje v hišah in živi kot bledoličniki. Jaz ga zaničujem. Vojniki comanški so zastavili svoje junaštvo velikemu Napoleonu, kteri jim daje zato orožje, konje, obleke in Apache. Tudi bledoličniki so Napoleonovi prijatelji."
"To je laž. V tem so te prevarili. Prišli so v Mehiko zato, da bi služili Juarezu. Moji tovariši so mi za pričo. Ti veš, koga je vzel veliki beli oče v Washington u v svoje varstvo?"
11 Juareza.''
"Da se za mejo nabira na skrivnem vojaštvo, kterega se pošilja potem k Juarezu, tudi veš. V La Grange stanuje neki človek, kteri se imenuje eenor Cortesio. Mi sami smo bili pri njem; ta dva moža pa sta bila celo njegova soseda. Sam jima je povedal, da nabira ljudi za Juareza; baš jeden dan predno smo prišli k njemu, je odbral nekaj ljudij za Juareza. Ostali pa spadajo že med vojake, kteri samo spremljajo novince. Ti si sovražnik Juarezov, a si kljub temu kadil pipo miru z njegovimi vojaki, ker so te nalagali."
Glavarjeve oči se jezno posvetijo. Hoče govoriti, a Old Death ga
prehiti:
"Dovoli, da nadaljujem! TiT bledoličniki so torej Juarezovi vojaki.
Prišli so na haziendo senora Atanasija, kteri je Napoleonov prijatelj. Imel je pri sebi za ijosta nekega visokega francoskega dostojanstvenika. Bledoličniki bi ga bili ubili, če bi ga bili spoznali. Zato se je moral narediti bolnega in leči. Pobarvali so njegov obraz, da je bil podoben Indijancu. Ko so ga bledoličniki zagledali in vprašali, kdo je, odgovorili so jim, da je 'Dobri mož', glavar apaški."
Glavar pogleda svetlo. Vrjame mu sicer, a je kljub temu toliko previden, da vpraša:
"Zakaj so mu imenovali baš to ime?"
"Ivor so A pači za Juareza. Bledoličniki so morali v možu najti svojega prijatelja in zaveznika. Ta je bil star in je imel sive lase, kteri se ne dajo skriti. Ve se pa, da ima 'Dobri mož' sive lase; zato mu je dal ime tega Apacha.''
"Uff! Zdaj te razumem. Ta senor mora biti zelo pameten mož, da
mu je prišlo to na misel. Kje je pa bil Napoleonov prijatelj, ko so prišli
moji vojniki? Ti bi gra bili morali videti."
"Je bil že odšel. Zdaj vidiš, da je bil samo izgovor glede Winnetou ve in 'Dobrega moža'. Bledoličniki pa so vrjeli. Nato so se sestali s teboj in tvojimi vojniki. Vedeli so, da so Comanchi zavezniki Francozov in so se
izdali za njih zaveznike."
"Jaz ti vrjamem. a imeti moram dokaz, da so Juarezovi pristaši; drugače jih ne morem kaznovati, ker so kadili z menoj calumet."
"Ponavljam, da ti hočem dokazati. Pred vsem pa ti moram povedati, da sta med temi bledoličniki dva, ktera hočem vjeti."
'' Zakaj f "
"Ker sta naša sovražnika; štiri dni smo šli po njih sledu."
To je najboljši odgovor. Če bi bil Old Death pripovedoval vso zgodbo od Gibson a in William«. Ohlerta, bi ne bil dosegel tega, kar je dosegel z jednostavnim 'ker sta naša sovražnika'. To se takoj pokaže, kajti glavar pravi:
"Če sta tvoja sovražnika, sta tudi moja s trenutkom, ko jim odvzamemo dim miru. Jaz ti oba darujem."
"Dobro! Naj pride vodja bledoličnikov semkaj! Ko bodem govoril ž njim, bodeš kmalu sprevidel, kako imam prav, ker trdim, da je zaveznik
Juarezov."	.	.
Glavar pomigne. Jeden izmed njegovih vojnikov pride in dobi tozadevno naročilo. Ta gre potem k nekemu belemu človeku in mu pravi nekaj besedi); precej nato pride k nam visoka, krepka postava bojevite vnanjosti.
"Kaj je?" vpraša in nas pogleda precej temno, sovražno. Mene je vsekakor spoznal Gibson in povedal, da se ni nadejati od nas ničesar dobrega Zelo radoveden sem, kako se bode zmotal Old Death iz te zanjke. Stari, zviti scout ga pogleda zelo prijazno in mu pravi najuljudnejše:
(Daljo prihodnjič.)
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. RICHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
Dr. Goldstein, 134 l^ivingtonSt. v New Yorku izjavlja : Dr. Rich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot najbo jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlaienje itd. iQi Naša znamka Sidro je na . ^T vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. Ad. RICHTER & Co.
215 Pearl St., New York.
DELO! DELO!! DELO!!
Potrebuje se 200 delavcev za delt v šumi v Richwoodu, W. Va. Deh
je dobro in stalno za več let. Plača j* od $1.75 do $1.90, vozniki dobe pa p-$2 na dan.
Natančnosti je poizvedeti pri: Frank Homovch, P. O. Bvx 205, Riehwood, W. V» (6-11—6-1-07)
IVA PRODAJ
NARAVNAIlCALIFORNIJSKA VINA.
Dobro črno in belo vina od 35 do
45 centov galona.
Staro belo ali črno vino 50 centov galona.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2.50 galona. Slivovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAKŠE, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal.
ROJAKI,
kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLO RAD A in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO NEW YORK A na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pucblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A. Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod v New York brzojavno naznanila. Nas vsložbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-dei v našo pisarno.
To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali.
FRANK SAKSER CO.
Rojaki, naročaju se na "Glae Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
NAZNANILO.
Slovensko katoliško podporno dru žtvo SV. JOŽEFA, št. 12 J. S. K. J., Allegheny, za Pittsburg, Pa., in okolico, ima oje redne seje vsako drugo •ledeljo v mesecu.
Družtvecikom se naznanja, da bi se istih v polnem številu udeleževali ter redno donašali svoje mesečne prispevke. Nekteri udje, ki se radi oddaljenosti ali dela ne morejo sej udeležiti, naj svojo mesečnino na nelkterega izmed izvršujočih uradnikov pod spodaj navedenim naslovom dopošiljajo.
Predsednik Dominik Strniša, 221 Spring Garden Avenue, Allegheny; podpredsednik Fran Kresse 5106 Natrona Alley, Pittsburg; L tajnik Josip Muška, 57 Villa St., Allegheny; II. tajnik Fran Strniša, Water Alley, Cor. Basin St., Allegheny; blagajnik Vincenc Volk, 28 Tell St., Allegheny; delegat Fred Volk, 122 42nd St., Pittsburg. — Odbor: Ivan Borsfcnar, 57 Villa Street, Allegheny; Fran Golob, Nikolaj Povše 28 Tell St., Al egbeny. — Zastavonoša Anton Drašler, 416 Bell Avenue, North Braddock. Pa.
Apominjajt« m jfe runih prdikar qui prekoristn* družb« it. Cirila ta Metoda v Ljunljaal! Mal poloti da dome aa oltar!	(t 4
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^'
zmodernim kogljldčem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizl% ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
Alojzij Cešarkf^
59 Union Ave., Brooklyn, N. Y
Pošilja
denarje v staro domovino
najceneje in najhitreje.
Preskrbuje parobrodne listke, (šifkarte) za razne prekomorske črte.
Y zalogi ima veliko število zabavnih in podučljivih knjig.
PETER CHULIG, 303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.,
pobira naročnino za "Glas Naroda", sprejema denar za Slovensko-ameri-kanski koledar, pratike in druge vsakovrstne knjige, ter ga rojakom tople priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
MR. IVAN PAJK, P. O. Box 126, Conemaugh, Pa., je z nami v zvezi, vsled česar ga vsem cenj. rojakom iz Conemaugh, Pa., in okolice toplo priporočamo.
Dotičnik ima tndi v zalogi raznovrstne slovenske knjige po izvirnih cenah-
FRANK SAKSER CO.
("Glas Naroda.")
NEWY0I
je najboljši prostor za pošiljanje denarja v staro domovino ali kupovanje paro-brodnih tiketov, tam si lahko pomagaš kakor hočeš, imaš pa zato izvrstnega moža, da ti postreže in ta je : Fr. Sakser, 109 Greenwich Street New York
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
100 ali več Slovencev ali Hrvatov
[naj se takoj oglasi v
Morning Star Saloon
kjer se proti plači dobi vedno sveže pivo, dobro vino in whiskey, kakor tudi najfinejše smodke. Posebno za božične praznike in novo leto imam na razpolago dovolj vsakovrstnega dobrega blaga. Pravi brinjevec, slivovko in žitnik je le tu dobiti. Prostora za 1000 oseb.
Pridite in prepričajte se. Za obilen obisk se priporoča
__ Mihael Kobetich,
117 West Valnut St.
Manistique, Mich.
Nišje podpisala psiporo ■5am potujočim Slovencem, in Hrvatom svoj____....
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi te^a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY. BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
k
jFrancoska parobrodna druzba.|
SALOON!
Wfixrf urccnwit n ___,
, NEW YORK « ,
T katerem sočim vedns pivor doma jLrešana in impor*irana vina, fins likerje ter prodajane iz vrstne smodke,, ,. ,
Imam vedno pripravljen dobei * prigrizek.
Potujoči Slovenci in- 3-vat je dob£........
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postre iba solidna«..........
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON' KROGE
£97-109 Greenwich Street, New Yoriu
T ^ ^
RED STAR LINE
Prekomorska jiaro'Drftdna d:uzba flRudeča zv?zda"
posreduje redno vozajc s postnimi paruJki med
New Yorkom in Antwerpesesn 4 * * * * * * * Fbiladelpfeijo in Amwerpeaotr

1 ^mA jr-%

DIREKTNA GRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI F»AR.IN1K:I SO:
"La Provence" na dva vijaka.................14,200 ton,	30,000 konjskih moči.
"La Savoie „ ,, „ .................12,000	„	-25,000
"La Lorraine" „ „ „ .................12,000	„	25,000
"LaTouraine" „ „ „ .................10,000	„	12,000
"L'Apuitaine" „ „ „ .................10,000	„	16, <100
"LaBretange"............................... 8,000	„ 9,000
"La Chamqagne" ............................ 8,HOO	,, 9,000
"La Gascogne"............................... 8.000	f, 9^000 "
Glavne Agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. url dopoludueiz pristanišča št. 4 2 JiortliKiver, ob Jlortou St., N.Y.
•LA LORRAINE	3. jan. 1907. La Breta-ne	7. febr. 1907.
La Bretagne	10. jan. 1907. *LA SAVOIE	14. feb. 1906.
•LA SAVOIE	17. jan. 1907 *LA TOURAINE 21. febr. 1907.
•LA TOURAINE 24. jan. 1907 *LA PROVENCE 2S. febr. 1907. •LA LORRAINE 31. jan. 1907 La Bretagne	7. marca 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
At.	Kozminski. generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, 111.
CUNARD L
F>ARPMIKI PLUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RM
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NV KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
CAB0N1A
odpluje Iz New Torka dae 5 januarja.
TTLTONI.V, SLA VON I \ in PANNOMA so parniki na da vi Jaka. I i parniki so napravljeni po najnovejšem kroj t in zelo prikladni t za tretji razred. JEDILA »o dobra in potnikom trikrat na ihm i r> J mizi post rež na.
Vožnje listke prodajnjo pooblag'-eni a rentje in
The Cimarfl Steamsliip Co, M,
^re^iažu- pctaair» siecsCina roštnimi parniki
VADERLAND dva »Ijaira U0i7 ten.! KRuOnLAND . 12760 ten
ZEELAND...........U05 tonjrlNNLANC..............I27S0 ton
^^^^ssri^sss^ ~ pet^bsan^ dobr.
Pot čez Antwernen je jedna najkrajših m naiprijetnijšik za potnike iz aL y Avstrije r na Kranjsko. Štajersko, Korogko, Prim one, Hrvatsko; Dalmacijo t Oruge dele Avstrije.
. , i« NEW YORKA odpliujejo parniki vsako soboto od 10:30 ur" dopo-Domoia štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILAOEL« t-»MKlt* vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašan* ali kupovania vožnjih listkov se je obrniti na:
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
' Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike
EBOSTON: 126 State St
WIMNFAFCLIS:	CHICACO:
Guaranty Building. 67 Dearborn St 21-24 STATE ST., NEW YORK.
Podpisani naznanjam vsem znanem in prijateljem, da sem dne 15 marca 1906 odprl
LEPO UREJENI
SALOON
1 KEGLJIŠČEM IN DRUŠTVENO DVORANO
na 163 Reed St., Milwaukee, Wis
Za obilen obisk se priporoča
FRANK LESrOVIC, lastnik gostilne.
NAZNANILO.
Rojakom ▼ Chicago, HI., in okolici naznanjamo, da je za taamošnji kraj naš zastopnik Mr. MOHOR MLADIČ, 617 South Center Avenue, Chicago, d., vsled česar ga vsem toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
rojaki, naročajte se na "glas naroda", največji in
564 So. Cinfer Avt> Chicago, III« najcenejši dnevniki
NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vino od 60 do 70 ct.
galon s po?i do vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo demor, oziroma Money Order. Spoštovanj em
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL
Dejstvo, da so izdelovalci svetovno znanega sidro Pain Expellerja dobili na mednarodnih razstavah 38 nagrad, dokazuje, kako priljubljeno je to zdravilo. Za revmatizem ni boljšega. 25e in 50e.
marko kofalt,
249 So. Front St,	Steelton, Pa.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Vollmacht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobrodne listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
.Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in g.-rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSER CO.