102. številka. V Trstu, v sredo 23. decembra 1891. Tečaj „E D I N O S T" i*h»)a dvakrat na teden, Tittko »rede 1® loboto nb 1. uri popoludne. „Edinost" stane: la vse leto gl. «.—; liven Av«t. ».— fl. ta polu leta „ 3.—; „ • 4.50 „ i« ćetrt leta „ 1.50; „ „ 1.25 „ Posamične številke se dobivajo t prodajal nicah tobaka ▼ TritTl po 6 nov., v đ orio i in v Ajdoviilni po • nov. naročD* brez prlloiene naročnine •• iprevnlitvo ne ozira. EDINOST Oglaat in oznanila rakune po 8 no« vrstica v petitn ; ta naalovt x debelimi Arkami ae plačuje prostor, kolikor bi pa obaeglo navadnih vratio. Poelana, javne zahvale, osmrtnice itd. • e račune po p«godbi. V*i dopisi ae poftiljajo uredništvu Piaiz* Caserma it. 2 Vaako pismo mora biti frankovaiio ker nefrankovana »e ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in inaerate prejema uprevnlitvo P i izza Caserma it. 2 Odprte reklamacije o proste poitnine. Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko. »V »dlaoit j« aoi. Vabilo na naročbo. Ob koncu zadnjega četrtletja rabimo svoje naročnike, da pravočasno ponovi svojo naročbo in da skušajo nam pridobiti novih naročnikov, časi so resni, in morda se nam bliža doba, ko bode narod slovenski krvavo potreboval neodvisnih glasil, zahte-▼ajočih prava naša ne oziraje se ne sa desno ne na levo. Nam je resna volja, pri katerih-si-bodi odnošajih brezobzirno zagovarjati narodni naš interes, a v tem boji trebamo duševne in gmotne podpore naroda. Kdor se torej strinja z našimi načeli, stopi hitro v naš krog. Cena listu je: za vse leto . gld. 6.— za polu leta „ 3.— za četrt leta „ 1.50 Uredništvo in upravništvo. Pax hominibus. Veličastno done orgije in z njih zvoki um'Šh fte ubrana pesen ; iz lin zvonikov veselo pritrkuje; mašnik, stoječ pred altarjem, oznanjuje vzvišenim glasom; v vsaki družini se ta večer čuje vesela pesen in pozno po noči odpravljajo ee kristijani k polnočni.um hv. opravilu. Povsod čujejo ae glasovi miru in radosti; bogateč in ubožec se radujeta nad božičnim praznikom ter elavita Boga, moleč s sveto Cerkvo : Gloria ni excolsisDeo et pax ho-minibus bonae volutantis, kakor so pred 1891 leti molili in peli angelji o priliki rojstva Božjega Sinu. Ni ga človeka na svetu, kateri bi ne Čutil v aobi milobe tega praznika miru in sprave. Sin Božji prišel je z nebes na to borno zemljo oznanjat mir in mejsebojno ljubezen in angeljnki kori prepevali so v zraku ravno isto pesen : mir, mir in ljubezen bodita mej vami ! PODLISTEK. Stražnikov sveti večer. Spisal Rudolf Dolenec. Medlo solnoe obseva pusto zemljo in snežena od*»ja krije polja in travnike. Ptiči, kolikor jih je ostalo še čez zimo pri nas, prezebajo okoli pohištev in brskajo pri zideh, ne bi se-li tu morda našla še kaka mrvica hrano : „Prazno zapuščeno je vse, Kamor koli ee oko ozrć." Ni kdo ne aili ven, vsakdo drži se doma pri gorki peči. Pr«d durmi so božični prazniki; približal se je Bveti večer. Večer, kateri jo mladim in starim, revnim in bogatinom, nižjim in višjim velikega pomena. Čim pu-stejše je zunaj, toli živahneje pa je po hišah. Tu igrajo otroci z orehi, lešniki; zdaj pa zdaj se malo sprejo, & kmalu je vse zopet dobro. Tam zopet napravlja ru-dečelično dekle jaslice, v spomin one zve-ličalue noči, ko je božja Porodnica položila v mrazu in revščini nebeško svoje dete v jaslice, ker zanj ni bilo boljšega pro- Gerkev nas na božični dan spominja tega velevažnega dogodka, ko je prišel z nebes Odrešenik sveta ter je začel ozna-njevati evetu prenovljeno,pravo vero: vero ljubezni in miru in ieta Cerkev nam ta dan v spomin kliče e svetimi obredi ravno iste pesni in molitve, ki so jih izustili angelji in pobožni pastirci, kateri so novorojenega Boga v pozni mrzli noči pohodili in Mu prinašali raznovrstnih darov. Slava torej Bogu na višavah, ki ima svoje dopadajenje nad včlovečenim Sinom, k mir in sprava ljudem na zemlji, ki st dobre volje! Isto kličemo i mi se svet« Cerkvijo, čije sinovi smo. Mir torej in spravo oznanja nam sveta Cerkev. Ako se ozremo po naravi, povsod zazremo mir in pokoj: ovenela in otrpla narava počiva, da se na spomlad zopet prebudi in lepo ozeleni — v znak, da mo ramo i mi v teku življenja mirovati in v miru in ljubezni napredovati, da v onem življenju najdemo sad našega truda in napora ter ga večno uživamo. Življenje jo boj — trdi že potrpežljivi Job. Bojevati se nam je v tem življenju za obstanek, delati in se truditi za vsakdanji živež, bojevati se za uzore in opravičen? ideje, pri tem pa ne izpuščati iz misli, da Človek ni v.-ttvarjen za ta svet, temveč za večnost. Kakor posamični član Človeške družbe, ima isti nalog tudi sku pina teh članov — skupstvo narodov. Slovenci boio tudi betva mogočnega slovanskega naroda in kot takim bojevati se nam je za lastne gmotne in dušne ko risti. Mej zadnje prištevamo tudi pravice, ki jih imamo kot narod do svojega, po Bogu nam podeljenega svojstva — mile slovenske narodnosti in jezika. D&, Bog sam nam je pripisal te pravice, kajti on ne želi smrti posamičnika in tudi ne smrti in pogube celih narodov. Država, v koji živimo in čije verni državljani smo, nam je tudi zajamčila v svoji ustavi, da bode varovala in pripoznavala naše pravice neoskrunjene in popolne: jezik štora najti. Upognjen ded sedi pipico v ustih, z bakfonom okovano, ter razlaga mladeži raznotere pripovesti, ki so se godile na ta večer. Gospodar hodi z blagoslovljeno vodo in kadilom okoli pohištva svojega, po starem običaji pradodov svojih. Pridna gospodinja suče se z belim predpasnikom okoli ognjišča, težko čakajoč, da so vsi posedejo okrog široke javorjeve mize, ter zajmejo, kar jim je pripravila skrbna gospodinjska roka njena. Niti dodku danes na misel ne pride, da bi šel položit svoje stare koščice na mehko pernato postelj ; marveč poaede se prav široko za peč ter Brž premine večer mej kratkočasnimi pregovori. Kmalu se zasliši iz zvonikovih lin glas zvonov, kateri poživlja ljudi, naj se pripravijo za ta imenitni praznik. Le v eni hiši, malo streljajev od vasi oddaljeni, ni onega veselja, one živahnosti. — Tam stanuje petdesetleten možak s triletno hčerko Roziko. Pri njem bila je nekdaj tudi radost, bila jo tudi sreča doma. Tudi on živel je nekdaj v zadovoljnoBti in vo-snlji, ko je gugal in ujokal vesele otročiče na kolenih svojih, pripovedovaje jim razne pripovedke; tudi on je imel še pred letom naš je pripoznala ravnopravnim z vsemi druzimi jeziki ružnih narodov v Avstriji. Je-li smo pa tui zaisto ravnopravni P Se-li pošteva naš jezik enako kakor drugi jeziki v Avstriji. Smemo-li upati, da nam bode država, ki nam je pravice zajamčila, iste tudi kmalu postavno izvršila in jih v naš prid obračala? Smemo-li upati, da nam bodo drugi narodi, v kojih družbi živimo v tej državi, pravični ter nam privoščili, kar sami že davno uživajo v polni meri? Kako je v istini ? — Ozrimo se po naših slovenskih po krajinh in od povsod nam prihajajo tožbe proti krivicam, ki se godč narodnosti naši navzlic zajamčenim nam pravicam v ustavi. Na Štajerskem in Koroškem šopiri ti se oblastni Nemec ter hoče v svoji nenasitljivi pohlepnosti poplaviti slovensko zemljo ter v svoj tabor spraviti njene stanovnike. Na Primorskem prevladuje nemili in brezobzirni nasprotnik ter hoče šiloma, z vsakovrstnimi sredstvi, potujčiti slovenske prebivalce' Po teh pokrajinah ne uživa Slovenec skoraj nobene narodnostne pravice in jako huda je borba, kojo mora biti za vsako ped svoje zemlje in vsako mrvico pravice, toliko proti svojemu drugorodnemu sodeželanu kakor, proti znanim merodajnim krogom, koji se jako malo ozirajo na pravico naše in svoje dolžnosti. Tudi gospod naučni minister nam je nedavno jasno povedal svoje mišljenje in razpoloženje proti nam Slovencem. Po teh pokrajinah torej vlada boj za pravio, kajti mir, kakoršnega nam Cerkev pripoveduje ob božičnem prazniku, je pri sedanjih razmerah v narodnem obziru v slovenskih pokrajinah nemogoč, ker gre tu za obstanek našega naroda in boj je tudi narodovo življenje. Borba ta se pa temu navzlic sklada s svetopisemskim mirom. Slovenec je namreč jako krotko naravi in rad odpušča svojemu sovražniku. Svetopisemski mir je mogoč mej nami in našimi narodnimi nasprotniki, ali k temu je potrebno tudi sodelovanje vlade. Ta naj bi obistinila rek prosv. cesarja: Mir na svoji strani ljubečo ženo, — skrbno gospodinjo. A nemila in neizprosna Bmrt, katere ne omilijo otročje aolze, no pre-prosijo ponižne prošnjo možakove, ne najdejo zaupanja vroče molitve skrbne ženo, tudi njemu ni prizanesla, pobrala mu je vse vse — — Pomrla mu jo deca, umrla tudi pred letom in ravno na sveti večer skrbna jin ljuba tovaršica; ostala mu je le edina hčerka, katora mu je vse — vse na svetu. Krvavečim srcem spominjal se je prošloga svetega večera. Ni čuda toraj, da v tejjhiši ni bilo nocoj istega življenja, iste radosti ! Ilčerka njegova, katera je nocoj mirno in sladko spavala v posteljici svoji, ni imela onih spominov, one tuge, one srčne bolesti kakor skrbni nje oče: nad njo plaval je angelj miru? Med takimi premišljevanji potrka nekdo na njegova hišna vrata. Mož se vzdrami in gre neznancu odpirat. V hišo stopi mlad junak — stražnik. Otrpneli so njegovi udje; mraza in dolgega pota utrujen, poprosi, da Be malko ogreje. Niti nocoj, začne gospodar, ne privoščite si mirnega počitka, ko se vender v vsaki hiši obhaja najvoče veselje, ko so hočem mej svojimi narodi" ter tudi slovenskemu narodu privoščila one pravic«, koje v polni meri privošči Nemcem, Lahom, Madžarom t Kako je pa v središču Slovenije, na Kranjskem. Tu se našim bratom nekoliko boljše godi, nego nam ob periferiji. Po dolgem bojevanju so jim posrečilo premagati sicer neznatno število Nemcev, ki so jin ukazovali, in zadobiti izpolnjenje nekaterih narodnih pravio. Vendar so pa pridobili Bumo mrvice, kajti slovenska srednja šola, slovenska vseučiliščna stolica, slovensko uradovanje so tudi na Kranjskem še — pia desideria in slovenski poslanci Še vedno prihajajo s praznimi koši iz dunajske zbornice: k večjem, da jim milostljivo mini-sterstvo vanje vržo par mrvic ali plev raz bogato obloženo vladino mizo ter jim s tem nekako sapo zaprč. Tudi kranjski bratje torej še nieo dosegli toliko željene ravnopravnosti. Vendar je v tem pogledu na Kranjskem nastal posiljen mir in tihota. Tembolj je pa tu vsplamtel drug boj, zanešen mej mirne Kranjce po ljudeh, ki so vse, samo narodni ne. Ljudje ti si namreč domišljajo, da so od Boga poklican, da v Slovencih zatrč seme nevernega liberalizma. Ne da bi prej preiskovali, je-li tako seme v Slovencih res vaejano in svoj sad zarodilo, opustivši to promiso jeli so mahati po vseh slovenskih veljakih posvetnega, in po nekojih dubovskega stanu, dolžeč jih trošenja brezverako-liberalnih naukov. S tem se je obudil neljub bratski spor, ki je brez dvojbe mnogo po« gubniši od druzih. Strasti so se zostrile in gnjev narasel: Slovenci so se razcepili v dva tabora — liberalce in klerikalco, ki so Bedaj kav Haj o in pričkajo po časnikih in shodih ter netijo s tem ogenj jeze in strankarske BtraBti. Ta boj zanesel se je pozneje tudi v slovenske pokrajino ob periferiji in rodoljubom v zadnjih bfti se je sedaj ne-le tujenarodnim sovražnikom, ampak odgovarjati tudi pregorečim domačinom, koji poslednji v požrtvovalnem delovanju prvoimenovanih za narod in zajedno vendar na ta večer drži vsakdo doma? Služba, katera mi zapoveduje skrbeti za blagor človeštva, ne dopušča mi ontati doma, odgovori utrujen stražnik. Gorkota dola je dobro prezeblega stražnika udom. Pogrevši so odide dalje. Čuje ae veselo zvonenje. Cerkev je praznično opravljena, orgije so krepkejo glase kakor navadno; pevci in pevke lepšepojo kakor ob navadnih nedeljah. Vse se raduje, vse veseli. Tudi naš potrti mož je, ko je stražnik poslovil se od njega, pogledal še enkrat v spalnico, kjer sladko spava ljubi mu otrok : vzemši raz obešalo molek, zapre in zaklone ter pospeši korake v svetišče, kjer najdo potrebni pomoči, obupni ao potolaži in pokrepča ; goreči vzdihljaji vzdignjejo se proti nebeškim višavam, od koder nebeški angelji nosijo prošnje naše pred božji prestol. Ves zamaknjen klečal je ter so videzno odkrižal duhomornih trop spominov. Mod tom, ko je pobožno Ijuustvo opravljalo srčne svoje molitve, jame se raz hišo izven vasi valiti plamen. Svitle iskre vtripale so so na okrog; VBa bližina jo bila razsvetljena pogubonosnega ognja. Ubogi mož, ki v oerkvi ponižno zdi- «a vero (kar vere brez narodnosti si misliti ne moremo) v svoji okrsrčnosti stikajo zlobno st, razširjanje brezveratva, krive ▼ere, liberalizma itd. Na Kranjskem in povsod po Slovenskem divja sedaj boj strasti proti strasti. — „Mir ljudem na zemlji!" — kliče s v. Cevkev svojim vernikom, dočim nekateri, na kriva pota zavedeni Slovenci kličejo: boj in strast do skrajnosti. Je-Ii to tudi svetopisemcki mir in sprava? Naj bi vendar napočil dan miru in sprave, naj bi polegle divje strankarske strasti mej nami; vsi Slovenci sino enega rodu in udje ene svete katoliške vero ; naj bi torej prenehale strankarske različnosti in zavladal naj bi mej nami blagodejni mir. Jednomi-seljno bi potem moliti Boga z angelji in pastirci: Gloria in excelsis Deo et pax ho-minibus bonae voluntatis. — X. Y. Boj za narodnost. Naša krščanska vera nam veleva ljubiti tudi svoje nasprotnike. To je gotovo vzvišen nauk ; žal, da naletava mej človeštvom na gluha ušesa. Ako bi ljudje hoteli slušati ta vzvišeni nauk in se vestno po njein ravnati, bili bi odnoiaji mej človeško družbo izvestno povsem drugačni, nego so v resnici. Toda nauka tega ni smeti krivo umeti: ljubiti pač moramo svoje nasprotnike, a vzlic tomu smemo se protiviti njihovim načelom, ako nasprotujejo temu, kar nam je prišlo od Boga. Narodnost pa nam je prišla od Boga. karkor je vae, kar obstoji, le sad Njegove svete volje. Braniti svojo narodnost, ki je dar božji, torej ni le do-puščeno po naukih naše vere, ampak je naravnost dolžnost. Vse nasprotne trditve značijo nezmisel, Kako naj branimo, kako naj ohranimo narodnost svojo, ako se ne protivimo načelom nasprotnikov to naše narodnosti in njihovim težnjam?! Protiviti se narodnim in političnim nasprotnikom ne znači torej nikakor, koga sovražiti. Cerkev naša prepoveduje pač sovraštvo, nikakorpa sam oobrane. Boj pa, kojega bijemo za narodnost svojo, je zgolj boj samoobrane, Boj za narodnost je dopuščen in nikakor ni v protislovji z nauki naše vere. Ako bi so hoteli Slovenci izogibati temu boju, podlegli bi prej ali slej : izgubili bi svojo narodnost, ki nam je dragocen zaklad. Će je komu pripisovati krivda na sedanjih narodnih prepirih, pripisovati jo moramo nasprotnikom našim. Oni napadajo nas in nam hočejo odvzeti našo last, podeljeno nam od Boga, k mi se le branimo. Vsaj se še črv zvije, ako stopiš nanj; brani se, ker že po huješ ter moliš za večni mir svojih ranjkih in prosiš za srečo, in zdravje ljubeznjivemu svojemu, doma spečemu otroku, ne slutiš nesreče pri svoji hiši ! Ne misliš, da bo lahko v kratkem vse le pepel ! Edini človek, kateremu 'si še pred malo Časom prigovarjal, naj bi ostal domu že današnji večer, se veselil in sladko počival, edini on hiti rešit, zapazivši v ognji imetje tvoje. Mrzla jo sicer noč, nevarna in polzla pot, a on hiti klicat pomoči. Končala je ravnokar služba božja, ko prisopiha do cerkve ter javi iz nje idočemu ljudstvu nesrečo. Mož, zaslišavši gorje svoje, onemogel pade na tla. Ljudstvo, prisedše na lice mesta pogasilo je, kolikor se je sploh pogasiti dalo. Stražnik skoči v plamen ter reši v sladkem sanji zibajoč^ga in nobene nevarnosti ne slutečega otroka. Ko se omedleli mož zavć, vidi pred seboj v naročji stražnikovem ljubeznjivo svoje dete. Ves obupan in raz sebe pade pred stražnika, zahvaljevaje se mu na preveliki ljubezni, preveliki skrbi do človeštva. „Dolž-nik največi sem Vaš za Vaš junaški, nikdar prehvaljeni čin, za opreznost, za trud, sosebno pa za človekoljubje, s katerim ste si nocojšnji večer stekli veliko zaslugo. naravnem zakonu v vsakem bitju tli nagon, ohraniti si življenje. In kako težaven je boj naš za narod nost našo ! Težaven, ker se nam je boriti s trojnim nasprotnikom. Prvi in najsrditejši nasprotnik naš sta dva kulturna življa, ki nas obkoljujeta. O teh dveh elementih govoriti nam je dan na dan in ne zdi se nam za danes potrebno, pobližje povdarjati in pojasnjevati njune namere in sredstva, koje uporabljata v dosego svojih namenov. Drugi nasprotnik nam so merodajni in odločilni krogi: morda ne toliko načeloma, nego vsled predsodkov, kojih se nikakor ne morejo iznebiti. Že lepo vrsto let podpiramo Slovenci, požrtvovalno in radovoljno, sedanjo vlado. Človek bi menil, da je tudi ona nam prijateljica ter da ona v prvi vrsti zavrača vse 6ne, ki nam hote delati krivico. To bi morali pričakovati tembolj, ako motrimo kakovost naših zahtev. Kanove pa so pravo za pravo naše težnje, Česa zahtevamo-li od naše vlade ? Potegujemo se in moiedovamo za pravice, koje nam itak gredo po božjih, naravnih, in mednarodnih znkonih : za pravice, ki so nam zagotovljene v avstrijskih zakonih. Mi ne zahtevamo druzega, nego da so vrše postave in da se nas vlada v zmi-slu avstrijskih zakonov, da se izpolnjujejo določila ustava avstrijske. Ker pa jo vlada naša ustavna vlada; ker je njej kot taki v prvi vrsti dolžnost čuvati ustavo ter paziti strogo, da politiško naše življenje ni za las ne krene s poti, naznačeni nam lapirdanimi slovi v osnovnih naših zakonih : jasno je, da bi ona morala stati na naši strani, ker so tudi postave na naši strani. Mi se bistveno razlikujemo od protivnikov naših: oni so potezajo za ustavo le z jezikom — dejanja pa so nasprotna temu, kar jezik govori — mi pa zahtevamo, da se dejansko izvrši; oni imajo liberalizem le na jeziku, mi ga nosimo v srcu svojem; oni bo hinavci, mi smo odkritosrčni — žal, da proodkritosrčni. In uprav ti nasprotniki naši pripoznavajo indirektno se svojim noža« konitim postopanjem proti nam, da so zakoni na naši strani in da se gibljemo v mejah, predčrtanih pa teh zakonih, kajti, dobro vedoči, da ne bi nam mogli priti do živega, ako bi govorili resnico o nas, ako bi težnje naše označevali vestno kot take, kakoršno v resnici so, pa lažejo, nas sumničijo ter nam podtikajo namene, ka-koršnih nikdar gojili nismo in jih tudi nikdar ne bodemo. Označujejo nas kot državi in javnemu redu nevarne, dasi siromaki ne zahtevamo druzega, nego to, kar jo potrebno, da ustava naša postane meso in kri. Hinavci imajo vedno polna usta ekspetoracij o liberalizmu in jednakosti državljanov — k kaj je beseda ? Beseda je Siromak moral bi vzeti palico v roke ter iskati pri milosrčnih ljudeh podpore in stanovanja, da ni bilo Vas. Nesreča moja je res velika, še veča pa je moja hvaležnost, katero sem pripravljen pri vsaki priliki skazati." Srečni junak zabranjuje toli zahvaljevanja meneč, da ni storil nič druzega kakor svojo dolžnost, kar bi inoral storiti vsak človekoljub v takem položaji. Vidite ! govori dalje, kako koristno je, da nisem celo nocoj počival ter doma miroval, kajti zavest mi govori, da branim bližnjega svojega. Majska noč, ali utopljenica. Ruski napisal N. V. Gogolj, provel V. K. Ratimir. IV. Fantje se razveseljujejo (Dalje.) — Kaj bi to pravil ! to ve že vsak, gospod župan ! Vsi že vedo, kako si zaslužil caričino pohvalo. Povej sedaj, sem-li prav storil ali napačno, da sem prijel onega rogovileža v obrnjenem kožuhu? — Kar so pa tiče onega hudirja v obrnjenem kožuhn, treba ga je drugim v mrtva, d u h j e, k i oživlja. Postavo-dajne skupščine ne sklepajo postav kar tako zavolj lepšega, kot nekako dekoracijo, za kojo naj bi se skrivala samovolja bodisi vlade ali pa posamičnih strank; postave te ne smejo se izvrševati le za videz, ampak duh postave mora priti do veljave. Zato pa smo uprav mi Slovenci pravi „ustavoverci", ker zahtevamo, da se postave izvršujejo po njih duhu. Ker se torej potezamo, da se zakoni dejan-s k i izvršujejo, ker smo torej eminentni zaščitniki ustave in po takem branitelji temeljnih zakonov države naše, smemo se mi Slovenci po vsej pravici nazivati za-neslji ve zaveznike vsake vlade, koji je na tem ležeče, da so zakoni nezrušljiva podlaga državi in ne le gola fraza. Zaključek je jasen: ako smo mi zavezniki vlade, ako smo vsikdar pripravljeni podpirati vlado v nje nastojanju, da se izvršujejo zakonu po njih duhu, morala bi i ona brezpogojno stati v našem taboru, morala bi biti naša zaveznica. H takim programom možno bi jej bilo uzorno vršiti zadačo svojo, ker bi bila v srečnem položenju, da bi v zmislu zakonov zadovoljevala na desni in na levi, Temeljni zakoni naši zahtevajo jednakopravnost; po takem je boj za narodno jednakopruvnost boj za pravico, boj za postave. Za pravico in postave potezati se, je pa dolžnost vsakemu državljanu — ergo : boj za narodnost ni le dopuščen, ampak dolžnost. Obžalovati moramo torej, da vlada boja za narodnost ne presoja po njega pravih svojstvih, da noče pri poznati, da znači v Avstriji boj za narodnost boj za pravico, boj za postave, boj za svobodo, boj za napredek; da noče pojmiti, da je boj za narodnost eminentno kulturelne važnosti. In ker so kulturelni interesi tesno spojeni z gospodarskimi, je boj za narodnost velikega pomena tudi v gospodarskem pogledu. Vlada naša noče uvažati vseh teh momentov, & to smatramo mi kot usodepolno oviro, da v Avstriji ne moremo priti do toli zaželjonega miru. Tretji nasprotnik, ki nas veliko veliko zadržuje v boji za narodnost, smo — mi sami, nesloga naša: bratski prepiri. Nesloga je star greh Slovanov, nekako rudeča nit je, ki se vleče skozi vso njih zgodovino. V tem pogledu smo mi Slovenci zares pravi „Slovani11. To nam jasno priča politično naše življenje zadnjih dveh desetletij. A pri vseh prejšnjih borbah bilo je tolažilno to, da smo se vender-le vsi s ponosom nazivljali „narodnjake*4. Gledi na cilj bili smo jednakoga mišljenja, le gledč poti, kako priti do cilja, šla so menenja navskriž. Danes je to — na globoko našo žalost moramo to pripoznati — drugače: danes se ne prepiramo samo za to, katera pot bi bila pripravneja, da pridemo do cilja, ampak danes obsojajo ne- vzgled vkovati v verige in primerno kaznovati ga! Naj le izvedo, kaj pomeni oblast ! Od koga je pa župan postavljen, ako ne od carja? Potem pa primemo še druge hlapce: jaz nesem še zabil, kako so ugnali ti prokleti rogovileži v ogrado čredo svinj, katere so razjele moje zelje in ogurce (kumare) ; nesem še zabil, kako so ti hudirji umlatili moje žito; nesem zabil ... A da bi jih vrag, izvedeti vendar moram, kdo je oni rogovilež v obrnjenem kožuhu. — Ta mora biti skočen ptiček ! rekel je žganježgaleo, kojega usta so so polnila med vsem tem razgovorom neprestano z dimom, kakor obsedni top, in ustnice so puhale od sebe cel oblak dima. — Takega človeka je dobro imeti za vsak slučaj tudi v žganježgalnici; a še boljše bi ga bilo obesiti na vrh hrasta mesto lestenca. Taka strogost se žganježgalcu ni zdela popolnoma neumna, zato ni čakal odobrenja drugih, temveč nagradil se takoj s hri-pavim smehom. V tem času so se približali malej, skoro razvaljenej hiši. Radovednost naših znancev se je povečala ; vsi so se zgnetli k vratom. Pisar je vzel iz žepa ključ in katerniki cilj sam: materini jezik je nič, narodnost je poganstvo. Da so take trditve absurdne, je jasno kot beli dan. Pomislite le : jezik in narodnost pripoznana sta slovesno v temeljnih naših zakonih; ako pa je narodnost izrodek poganstva, slone po takem isti temeljni zakoni na poganski podlagi. Do takega argumentovanja nas sili doslednosti. Menite pa-li, da bi kateri-koli član Habs-buržke dinastije — te eminentno katoliške dinastijo — kedaj hotel potrditi katerokoli postavo take načelne važnosti, kakor so naši temeljni zakoni, ako se duh te postave upira katoliškim načelom, ako bi jej tendencija bila brezverska. Ne in stokrat ne! Poatavodajec je uvaževal veliki kulturelni pomen narodnosti, in zato jo je postavil na trdno podlago zakonov. In tudi da tega ni storil, narodnosti veljave ne bi smeli kratiti, kajti ona je mejnarodno, samo po sebi umljivo pravo. Narodnost je pol«g vere najdražji zaklad, kajti brez narodnosti — in osobito nje glavnega znaka : jezika — ni mogoče kulturno življenje naroda. In kdo bi si upal trditi da vera in kultura jeden druzega izključujeta. To bi bilo še absurdnejše. Z vsega tu navedenega nam narašča zapoved, neutrudno nadaljevati boj za narodnost. Dolžnost to hočemo vestno vrSiti, do onih dob, ko tega boja ne bode veo trebalo — a pri tem ostanemo istotako dobri verniki, kakor so oni, ki v strasti in ignoranci avoji zanikujejo sveto resnico — da je narodnost dragocen zaklad. Govor dr. Ferjančlča v državnem zboru dne 10. decembra 1891, II. Delavske plače v Idriji. Govoriti hočem tudi o delavskih razmerah v cesarskem rudniku v Idriji. Pritožbe o neprimernih plačah v cesarskem rudniku za živo srebro niso nove. Že 1. 1880. so knez Windischgraetz in tovariši interpelovaii gospoda poljedelskega ministra zarad delavskih plač in nagluhali, kolike krivice se v tem oziru gode rudarjem. V tej interpelaciji je bilo mej drugim povedano: „Plačo so tako nizke, da rudarji na koncu mesečnega računa večkrat dobć v gotovini le pol krajcarja ali pa še dolžniki ostanejo, če se jim odšteje znesek za žito, katero dobivajo iz cesarskih skladišč". Poljedelski minister je nato le kratko odgovoril ter stvar tako opisal, ka- Dalje v prilogi. vtaknil ga v ključavnico ; a ta je bil od njegove omare. Nestrpnost se je povočala. Sunil je z roko, začel slatati in zmerjati, ne da bi ga iskal. — Tukaj je! rekel jo naposled na-gnivši se in jemaje ga iz globočine svojega obširnega župa, s katerim so bile preskrbljene njegove pisane hlače. Pri tej besedi so se zlila srca naših junakov v jedno in to veliko srce je bilo tako močno, da ga ni zaglušil niti ropot ključavnice. Dveri so se odprle in . . . župan je stal bled kakor zid ; žganježgalca je pretresel mraz, in lasje so mu kar pokonoi vstali; groza se je izraževala na pisarjovom obrazu; beriči (sluge) so bili kakor ptibiti k tlom in niti besedice neso mogli ziniti: pred njimi je stala svakinja. Ne manj prestrašena nogo oni, si je nekoliko opomogla in hotela stopiti k njim, — Stoj! zakričal je divjim glasom župan iu zaloputnil za njo vrata. — Gospoda, to je satan! Ognja, hitro ognja ! Ne bode mi žal po prestolnej hiši ! zažgi jo, zažgi, da vragove kosti ne ostanejo na zemlji 1 Svakinja je v grozovitem strahu kričala, ko je slišala pred vrati grozni ukrep. Priloga „Edinosti" k Stv. 102. kor da bi plače ne bile tako nizke. Reklo •ie je, da stalni delavec zasluži na leto v denarju in denarni vrednosti 212 gld., kar bi zneslo po 70 kr. na dan, nestalni delavec pa 136 gld. na leto, kar bi bilo po 45 kr. na dan ; toda te povprečne številke ne izražajo prave podobe plač. Višje plače na eni strani zahtevajo nižje plače na drugi, in če hočemo stvar prav presoditi, moramo si jo bolje ogledati. Omenim takoj, da so bilo po tej interpelaciji 1. 1880, a ne vsled nje 1. 1886. plače vravnane in sploh zvišane. In o teh zvišanih plačah hočem govoriti. Plače so razdeljeno po raznih vrstah delavcev. Delavci v jamah imajo drugačne plače kakor v topilnicah (plavžih,) in ti zopet drugačne kakor pri strojih in taki, kateri, imajo kaj tehniškega znanja, imajo zopet boljše plače kakor drugi. In tudi delavci v jamah imajo različne plače, in eicer za osemurno delo na dan po 56 kr., in nižje doli do 24 kr.; za deseturno delo ee prišteje še četrtinka teh plač. Da pa ne bodem našteval brezkončne vrste raznoterih plač, hočem le to navesti, l:ako je plačana jedna vrsta delavcev v jamah, katerih pa je največ. Ti so kopači, jamski zidarji in tesarji. Ti služijo za osemurno delo po 48 kr., spravljači (For-deror) po 44 kr. in potiskači vozkov (Hund-etosser) po 40 kr. Te vrste delavcev je največ pri rudniku, ker od 900 delavcev je teh 644. Plače teh delavcev torej dajo pravo podobo delalskih razmer. Plače po 48, 44 in 30 kr., gotovo niso primerne in zadostne, četudi prištejemo še vse priboljške, katere imajo delavci od cesarskega zaklada. Omenim takoj, da stalni delavci, in samo ti, dobivajo žito in drva po mnogo nižjih cenah ; tudi imajo oženjeni delavci, ki imajo najmanj po štiri otroke, stanovanja v cesarskih hišah. Mimogrede pa omenim, da ta določba ni koristna za delavce, da namreč le taki delavci dobć stanovanja v cesarskih hišah, ki imajo po štiri otroko. Pribol jšek jo tudi, da se skrbi za starost delavcev in da so tudi ob bolezni s potrebnim preskrbljeni. Navzlic temu pa plače niso zadostoe. Delavec zasluži po 12, 11 ali 10 gld. na mesec; od tega pa bo odračunijo zneski za žito, drva in stanovanje. Stanarina je sicer nizka in znaša lo 12 do 18 gld., na leto. Daljo bo odtegnejo stroški za svečavo v jami, za bratovake blagajnice po tri odstotke; delavec si mora tudi razstrelivo para preskrbeti. Druzih odbitkov se v trenotku ne spomnim. Jasno je torej, da delavec koncem meseca dobi komaj nekaj goldinarjev. Tako pa so plačani le stalni delavci. — Kaj pa mislite ! rekol je žganje žgalec. — VaSi lasje, hvala Bogu, neso še oivi, a še sedaj neste pr'šli k pameti : v ognji čarovnica ne zgori! Samo ogenj iz lule rnore zužgati tega volkodlaka. Postojte, jaz kmalu vbo uredim ! Pri teh besedah je izaipal goreč pepel iz lule v kup slamo in začel jo pihati. V tem trenutku se je začela svakinja kesati: glasno jih jo zaČola prositi in pregovarjati. — Postojte, bratje! Oemu bi delali greh ? Morda to ni satan ! rekel jo pisar. — Ako so hoče ono, ki je tam, prekrižati, je to /onesljivo znamenje, da ni hudič. Predlog je bil sprijet. — Ne dotakni se me, satan ! nada-Ijoval je pisar in priložil untuico k razpo-Itlini vrat. — Ako bo ne ganeš z mesta, odpremo vrata. Vrata eo se odprla. — Prekrižaj se! rekel je župan in ogledoval se, kakor da išče nenevarnega mesta, ako bi bilo treba odnesti pete. Svakinja se jo prekrižala. — Kak hudir! da, to je svakinja! — Kak nečist duh te je vlekel v to luknjo, kuma P Poleg teh so pa še drutri, takozvani začasni delavci, ki so mnogo na slabšem ; teh je okolu poltretje sto pri rudniku in nimajo pravice do cenejšega žita, kurjave in stanovanja. Vse svoje potrebe morajo kupiti na trgu po navadni tržni ceni, plačevati morajo stanovanje in do starostno podpore nimajo nobene pravice; vendar pa morajo delati za plačo, kakor sem omenil. Pa ne mislite, da so ti delavci mladi ljudje, ki imajo svojo hrano in stanovanje pri stariših ; to so tudi oženjeni, samostojni ljudje, in meni se zdi krivično, da ti nimajo pravice do onih priboljškov. Stalni kakor tudi začasni delavci pa trpč mnogo škode, ker ne delajo za dnevno plačo, ampak po pogodbi. Takega dela po pogodbi pa se delavci boje. kakor je pokazal lanski delavski shod na Dunaju. In res je, da je tudi v Idriji tako delo naj-žalostnejše. To delo se tako določi, da se delavou izroči za določeno plačo gotova mera zemlje ali kamenja 1 meter v daljavo, 2 metra v širjavo in 2 metra v višavo. Odvisno je od tega, kakšna je zem-lja. Če je dobra, mehka, more delavec lahko naprej, če je trda, gre delo počasi. Sicer jo določeno, da so mora pri tem delu vestno postopati, kamenje preiskati in pogodbo določiti primerno delavčevi moči, da si z zadostno pridnostjo zasluži normalno plačilo, vrh toga naj velja načelo, da si delavec z večjo pridnostjo in spretnostjo more več zaslužiti. Ta določba jo v navodilu. Ali redno so zgodi, da delavci no zaslužijo normalne plače in se jim tudi ne zboljša. Če pa se zgodi, da bi delavec prekoračil normalni zaslužek, pa se mu — tako se mi je zatrjevalo — zniža na normalno plačo. Kolike krivice se v tem oziru gode, za to imam dokaze iz 1. 1890. Prej sem omenil, da jo navadna rudarska plača 48 kr. In am zabeleženo partijo delavcev, ki so Blužili vsi pod normalno plačo. Tako je jeden imel v mesecu 23 obdanic, od vnake pa zaslužil po 4514 kr.; drugi je imel 24 obdanic in zaslužil le po 32*29 kr. Celi mesec je znesel zaslužek 7 gld. 76 kr. ; odtegnilo se mu je 4 gld. 35 kr. in na roko je dobil 3 gld. 41 kr. Dalje jo imel joden 19 obdanic v me-secu in zaslužil po 21'55 kr. ; skupni zaslužek je znesel 4 gld. 4 kr.; odtegnili so mu 2 gld. 3 kr., na roko jo dobil 2 gld' Pa znani so mi še drugi slučaji, N. pr. je jeden zaslužil od obdanice le 18 29 kr., dalje štirje po 6 99 kr.; naredili so 26, oziroma 24, 27 in 28 obdanic ter zaslužili po 1 gld. 81 kr., 1 gld. 68 kr., 1 gld. 89 kr. in 1 gld. 41 kr. Odtegnili so 25 kr., 40 kr., 1 gld. 74 kr. in 1 gld. 34kr„ na roko so dobili 1 gld. 63 kr., 1 gld. 27 kr., 54 kr. in 6*2 kr. za trud celega meseca. Kakor pa sem že omenil, morajo do- In svakinja jo pripovedovala ihte, kako so jo zagrabili hlapci na ulici, spravili jo, dasi se je branila, skozi široko hišno okno in založili je. Pisar je pogledal : petlje širokih oboknic so bile odtrgane in samo zgoraj priprte z lesenim kolom. — Je že prav, jednooki satan ! je zakričala potem in stopila k županu, kateri so je umaknil in še vedno jo ineril s svojim očesom. — Tvoj namen mi je dobro znan : ti bi me rad spravil iz-pod nog, da bi se vlačil tem laže za deklicami, da bi nobeden ne vedel, kako neumnosti uganja stari medved. Misliš, da ne vem, o čem si govoril nocoj z Ivanko P O, jaz vem vse! Mene je težko slepiti, a ne tvoje prismojene butice. Jaz sicer dolgo trpim, a potem so pa zelo razsrdim . . . Pri teh besedah mu je zapretila h pestjo in hitro odšla ; župan jo pa obstal kakor otrpnen. „Ne, tu se pa satan gotovo no norčuje," si jo mislil on in praskal se za ušosi. — Naš je ! zakričali so tačaH prišedši beriči. lavci sami kupovati tudi razstrelivo in sve-čavo v jamah in ta znaša tretjino p!a<^o. Take so torej razmere, odkar so se leta I8S6. plače vravnale in zvišale. Zvišanje plač pa je pri nekaterih delavcih še škodilo. Strežaji in učenci pri strojih in kurjači morajo ziiati ključarsko delo ter narediti skušnjo. Dokler pri rudniku še niso dobili parnih strojev, ni bilo te vrste delavcev ; ko pa so prišli, plačevali so jih po 70 kr. na dan. Ko so plače vravnali,so naredili tri vrste po 64, 68 in 72 kr. na dan. Od 20 delavcev te vrnte pa ni nobeden v prvem razredu z 72 kr. eden jo v drugem z 68, vsi ostali v tre tjem s 64 kr. Torej so ti delavci prišli z dežja pod kap. Delo v žgalnicah pa je najnevarnejše ker soparji živega srebra tako uničujejo delavca, da more le nekaj mesecev ostati pri tem delu. Takim delavcem se vsi zobje omajejo. Za zboljšanje se je v novejšem šasu mnogo storilo, ker vpeljal se je ven« tilator, ki po podzemeljskem kanalu odvaja sopare v zrak. A vendar šo preostane mnogo teh škodljivih soparov. Za te delavce mora se torej plača zvišati, posebno v tem rudniku, zato stavim naslednjo resolucijo : „C. kr. vlada se poživlja, da vravna plače in druge razmere rudarjev v Idriji: 1. da se rudarjem stalna plača primerno zviša ; 2. da noben delavec po pogodbi (akordu) no pride pod normalno plačo ; 3. da imajo tudi oni delavci, ki no služijo po 48 kr., pravico do žita za družino po znižani ceni, če imajo najmanj oaem službenih let; 4. da se delavci stalno namestijo v starosti od 15 do 20 let in ne še lo po 20. letu, in da so jeden del začasnih delavcev, ki že več let služijo, stalno namesti; 5. da se zaradi malih pogreškov kaznovanim rudarjem zmanjšajo nasledki kazni. K 3. točki omonim, da stalni delavci dobivajo žito tudi za ženo in otroke, in če se ne motim, tudi svečavo po znižani ceni, toda pod težkimi pogoji. Stalno morajo služiti najmanj osem let in imeti plače po 48 kr. To pa je težko doseči. Delavec mora navadno delati 7 do 8 let, da jo stalen, potem še 8 let, torej 15, 16 let in še no zasluži po 48 kr. Pravično bi bilo torej, da bi ti pogoji ne bili tako trdi. (Je je delavec 8 dnij zaprt, takoj ga izpuste iz službe. To jo huda kazen, ker zadene celo družino; zgubi tudi vse drugo pri-boljškc. Prav bi bilo, ko bi so to zboljšalo. Vprašanje je, ali moro rudnik v Idriji /boljšati .delavske plače. Rudnik za živo urebro v Idriji ima čistega dohodka 477.978 gld., torej skoraj pol milijona, in to je skoraj tretjina čistegn dohodka vseh ce- — Kdo pa P prašal jo župan . . . — Hudič v obrnjenem kožuhu. — Sem z njim ! zakričal jo župan in zagrabil za roko privedenega ujetnika. — Ali sto prišli ob pamet! saj ta je pijani Kalenik ! — Glej hudirja ! v naših rokah je bil, gospod župan ! odgovorili ho beriči. — Na ovinku so ga okrožili hlapci, jeli plesati, trgati ga, kazati jezike, iztrgavati ga iz iok ... da bi vas vrag! . . In kako smo skočili na tega vraga, mesto njega, Bog «am ve ! . . — V imenu mojom in vseh vaščanov ukazu jem, — rekel je župan: — da so polove takoj vsi razbojniki in vsi, katere to najde na ulici, in privedejo k meni na razpravo ! — Oprosti, gospod župan ! dejali ho uekareri in globoko priklonili se. — Da bi le vidol, kake pošasti so : odkar smo se rodili, nesmo videli tuko zoprnih pri« kaznij ! Ni li morda greh, gospod župan P Oni človeka tako prestrašijo, da ga gotovo iiobedna baba več ne ozdravi. — Jaz vam dam strah ! Kaj pa mislite? nočete li ubogati P Vi jih gotovo še ■arskih rudnikov. Prekaša ga le rudnik v Pribramu, ki ima 520.000 gld. čistega dohodka; toda troški v Pribramu znašajo 3,360.000 gld., v Idriji le 727.000 gld. Še na nekaj opozorim. Stalne žgalnico so podrli in so postavili novo po novejših skušnjah. Zatrjevalo se mi je, da se jo v stari žgalnici zgubilo 90 odstotkov živega srebra in dobilo le 10. V novi žgalnici je narobe. Sedaj se dobi 90 odstotkov živega srebra in le 10 jih izpuhti. Prej je sopar šel v zrak, kar je bilo okolici na škodo; velik del pa je srebra zlezlo v gramoz in sedaj najdejo tam, kjer je stala prejšnja žgalnica, mnogo živega srebra in ni se bati, da bi rudnik v Idriji začel pešati. Pogoji za zbolšanje plač so torej gotovi, zato prosim gospoda poljedelskega ministra, naj bi še enkrat »boljšal delavske plače, za kar mu bodo pridni in vstrajni delavci v Idriji gotovo hvaležni. (Dobro ! Dobro ! na desnici.) Politični pregled. Notranje dežele. Seja 7. dne 16. decembra poslanske naše zbornice posvečena je bila finančni postavi za loto 1892. Posl. P 1 e-n e r kot načelnik proračunskemu odseku je povdarjal, da se je poskus skrajšano proračunške obravnave faktično posrečil, dasi so j'? varovala svoboda govora. Proti finančni postavi so se kot govorniki oglasili poslanci dr. Grćgr, dr. Ferjančio, dr. P a c d k , R i g 1 e r , dr. O r e g o r e c, P o r n e r s t o r f o r, dr. K i n d e r m a n n, S p i n č i ć , dr. II o r o I d ; za postavo Lienbacher, baron H o 1 s b e r g , dr. H o m a u c z u k in dr. Z u r k a n. Dr. Gregr kot prvi govornik jo rekel, da njega somišljeniki bodo v ta namen glasovali proti finančni postavi, da dajo parlamentarnega izraza nezaupanju, Itojo goji narod češki proti sedanjemu vladnemu zi-stomu. Ako bi hotel g. ministerski predsednik izprašati svojo vest — ako državniki sploh imajo kako vest — prišel bi do prepričanja, da v dobi svojega iniui-sterskega delovanja narodu češkemu ni ničesar dobrega, pač pa obilo slabega storil. Materijalno blagostanje v deželah češke krone ni v nikakem razmerji z naravnimi pripomočki in bogatstvom teh deželit, Kosmati dohodek, kojega dobiva država iz dežel češko krone, znaša po proračunu za leto 1892. 185 milijonov. Od te svoto porabi se »»kolo 67 milijonov za potrebščine dežoltk; dežele to plačujejo torej 118 milijonov za srečo, pripadati Avstriji. V dobi 22 lot plačajo torej doželo češke krone večji trebut, nego ga jo plačala Francija podpirate, ka-li P Vi uporniki! Kuj je to ? . . . Da, kaj je to P . . . Vi še pomagate razbojnikom ! . . . Vi . . . To sporočim komisarju! Takoj, slišite, takoj se poberite, hitro kakor ptice ! Da bi vas jaz . ., . Da bi vi meni . . . In vsi so se razkropili. V. Utopljenica. Prav mirno, no da bi so brigal za razposlano gonjačo, stopal je počasi povzročitelj vse te zmešnjavo k staroj hiši in ribnjaku. Mislim, da ni treba šo praviti, da jo bil ta Lovko. Njegov črni kožuh jo bil raztegnen ; kapo jo držal v roki; pot so jo valil kar curkoma z njega. Veličastno in mračno jo črnel kleno v gozd, stoječ z licem proti mesecn. Mirni ribnjak jo obdajal s h'adom trudnega pešca in vabil ga, da se oddahno na bregu. Vso je bilo tiho: samo v goščavi se jo slišalo sluvčovo žvergolenjo. Nepremagljivi zaspanec žačol mu je stiskati oči; trudni udi bi si bili radi odp< čili in otrpueli; glava so je priklanjala . . . „Kaj, še tu bi kmalu zaspal l" jo rekol, vzdignil so in mol si oči. Ko se Nemčiji kot vojno odškodnino. V srednjem veku prištevali so dežele češke krone najbogatejšim v Evropi, takrat je bilo kraljestvo Češko samostojno, svobodno in neodvisno. CeŠka ima vse pogoje, da postane imovita dežela. In kako je v resnici P Prebivalstvo dežele ječi — brez razlike narodnosti — pod strašnim bremenom, koje mora nositi za avstrijsko državo. Govornik opozarja na okolnost, da je mnogokateri kmet prisiljen, popro-dati svoje domovje ter iskati si druzega zaslužka. To je torej tista sreča, koje uživa češko ljudstvo v državi tej. Ako bi bi bili pradedje naši le slutili, kaka usoda čaka njihovih potomcev, ako bi bili^slutili, da se bodo njihovi potomci proganjali radi njihovo narodnosti, volitev kralja v letu 1526. bi bila drugače izpala. Vlada nas vlada, koja ne pozna druzega zistema, nego izaesovanje. Narod češki zahteva češko državno pravo, koje znači tudi gospodar« sko in financijelno neodvisnost kraljestva Češkega. Govornik pojasnjuje, kako v Cis-litaviji vodno bolj propadamo, dočim Ogerska napreduje v vsakem obziru. T o je praktična stran federalizma in centralizma. Federalizem znači svobodni in za življenje sposobni razvoj kraljestev in dežela, centralizem pa otrp-njenost, nazadovanje in propad. In da bi nam država vsaj varovala kulturelne in materijelne interese ! Ravno nasprotno je resnica. Nezaslišano je, da nima Silezija — kjer sti dve tretjini prebivalstva slovanskega rodu, — niti jedne državne srednje šole. Tega se ni moči drugače tolmačiti, nego da hoče vlada to najbolj ekapono-vano deželo prej ko prej preparirati za prusko aneksijo. Stoletne izkušnje nam pravijo, da nimamo na Dunaji nijednega prijatelja, nijednega zaščitnika; da nam z Dunaja ni ničesar dobrega pričakovati. V sponah nemško-avstrijske centralizacije ne more vspevati ni narod češki, ni kateri drugi slovanski narod. Ko je pred meseci Njeg. Veličanstvo prišlo na češko razstavo, vsprejel je je narod navdušeno ; ali narod razlikuje mej dinastijo in avstrijsko državo; navdušenje veljalo je kralju češkemu, | ne pa vladnemu zistemu,] kojega predsta* vitelj je sedanje ministerstvo. Katera je avstrijska državna misel P Grof Taaffo je rekel, da gre avstrijska vlada roko v roci z ogersko ; v germani-zovanju in madžarizovanju postopati res skupno. Povsodi vidimo, da je v boji mej nemško in slovansko narodnostjo vlada na strani nemške narodnosti. Avstrija sklepa najnenaravnejše zveze z dednim sovražnikom države in to iz zgolj srda do slovanske naradnosti. Avstrijski državni interes ne zahteva, da se daje prednost nemškemu jeziku, ampak to zahteva staratradic'jo r.elna politika v Avstriji, koja meri lo na to, da raznaroduje nenemško narodnosti. je potem oglednil, zdela se mu je noč še krasnejša. Nekak čuden, omamljajoč Bvit Ml je združen v mesečnem blesku. Nikdar ni \idel še jednakegn. Srebrna megla legla jo na okolico. Duh cvetočih jablan in nočnih cvetic se je lil po vsej zemlji. Z začudenjem je gledal na mirno vodo v ribnjaku; stara gosposka hiša videla seje v njem narobe čista in v nekakem jasnem veličastvu. Mesto temnih oknic videla so so vesela steklena okna in vrata. Skozi čista stekla bleščala so pozlatila. In glej, zdelo se mu je, kakor da se je okno odprlo. Ne da bi se ganil, vlekel je sapo na-se in zrl nepremično v ribnjak ; zdelo se mu je, kakor da se je preselil v njegovo globočino in videl ; najprej se je postavil na okno bel lokot, potem je pogledala skozi prijetna glavica z blestečimi očmi, mirno svetečirni skozi temnorujave kodre, in naslonila se na loket; ona mu jo zlehka namignila, mahnila in smehljala se . . . Srce mu jo začelo biti . . . Voda je zašumela, in okno so je znova zaprlo. Tih > je šel on od ribn jaka in pogledal na hišo: temne oboknice so bile odprte; steklo je bleščalo pri mesecu. »Glej, kako malo Kako more vlada od nas zahtevati zaupanja ali podpore ? To bi značilo najnižji servilizem, ki poljublja roko, koja ga tepe. Na to je govornik na razsežno govoril o Češkem državnem pravu. Rekel je, da pravo to ne bi slabilo avstrijsko monarhijo. V Avstriji se priznava le 6nemu pravica, ki je jak in zato mora narod češki na to delati, da se pokaže jakoga proti vladi. Ako doseže narod češki svojo neodvisnost, no bode to v srečo le narodu češkemu, ampak tudi državi, kajti blesk češke kraljeve krone povekšaval bode blesk avstrijske cesarske krone. Ako je češko državno pravo utopija, potem je v Avstriji zvestoba in poštenost zgolj fantazija. Kaj hoče storiti vlada proti narodu češkemu P Hoče-li svoje kanone poslati na bojišče — mi se jih ne bojimo. V to jej tudi nočemo dati povoda, kajti ima drugo orožje, kakoršno je že zrušilo še močnejše vladne zisteme. Orožje to so našo glasovnice za državni zbor, za deželni zbor, za okrajne in občinske zastope. Da bi nam le vlada z noviini volitvami čestokrat ponudila priliko, da se vadimo v tem orožji. Ako prepovedujemo gluhim ušesom, ni naša krivda. Toda sila bode učila avstrijske državnike pravičnosti in popustljivosti. Slednjič pride dan obračuna, & avstrijski državniki niso previdni, ako nameravajo še le tega dneva pričakovati. Bolje bi bilo, da popred sklenejo mir z narodi te države in ta mir najti je lahko in hitro, kajti glasi se: pravica in pravičnost. Dr. Grćgru jtf prvi odgovarjal posl. Lienbacher oporekajoč trditvam, da se sedaj v Avstriji germanizuje. Finančni minister je sicer obljubil veliko preosnovo davkov, toda govornik se boji, da bodemo dolgo morali čakati nanjo. On bi želel davka na kupone, koji bi državi nesel do 5 milijonov in bi se potem lahko privolile zdatne olajšave na zemljiščnem, hišnem in pridobninskem davku. Glede trgovinskih pogodb pravi govornik, da bodo le-te le malo koristile planinskim deželam, kajti gledalo se je v prvi vrsti le na vzhodne dežele (ogerske). V političnem obziru se j tudi on veseli teh pogodeb, toda se gospodarskega stališča nima nikacega vzroka, veseliti se jih. Govornik graja vlado, da se deželni zbori redno vsako leto ne sklicujejo, kakor ustava zahteva. Kar se tiče tiskovne svobode pravi govornik, da jej je največa opovira časnikarski kolek. To je hud vijak, ki stišče tiskovno svobodo, aosebno pa tiskovno svobodo boljših elementov. Tudi v državnem zboru ni prave svobodo. Govornik povdarja, da vlada niti ne odgovarja na interpelaeije. njej neljube. Ministerski predsednik pozna umetnost divide et impera ter oficijozni listi hujskajo mojsterski jedno stranko proti drugi. Oficijozno časopisje kažo se nam prostaško, lažnjivo in zdražljivo, tako, se je treba brigati z a ljudsko govorjenje" si je mislil. „Hiša je nova; barva je živa, kakor da je bila hiša danes pobarvana. Tu gotovo biva kdo.u In molče se jej je približal; a v hiši bilo je vse tiho. Močno in blagoglasno odmevale so krasne pesni slavcev, in ko so nekako nežno pojemale, slišalo se je šumenje in škripanje kobilic ali glas povodno ptice, katera je tolkla s svojim opolzlim kljunom po širokem vodnem zrcalu. Nekak sladek mir in prostost čutil je Levko v svojem srci. Ko je ubral strune, je zaigral na banduro in zapel : Oj mesec ljubeznjivi ti! I ti, o zora jasna! Oj sveti tam-le v hišici, Kjer biva dečvB krasna. Okno se je tiho odprlo, in ista gla vica, katere podobo jo videl v ribnjaku, pogledala je skozi in z zanimanjem poslušala pesen. Njeni dolgi osenci bili so na pol spuščeni na oči. Vsa je bila bleda, kakor zid in mesečna svetloba; a kako krasna, kako divna ! Levko je kar zatrepetal, ko se mu je nanmehnila . . . (Konec prih.) da se mu moramo slednjič po robu postaviti. Govornik izraža nado, da se kedaj še vsi Nemci združijo v jednem klubu. Samo da ne bi bilo prepozno. — Posl. Ferjančič povdarja, da ustava naša ne pozna narodov-voditeljev, zato ne treba vladi jemati nikakih ozirov, ko gre za to, da se izvršujejo postavne določbe. Na opombo grofa Taaffe-a, da naj mu preskrbimo slovenskih uradnikov in potem jih bode namestil, opaža govornik, da gospodu ministerskemu predsedniku ne treba toliko ptujih plemenitažev v deželo pošiljati, ampak zagotovi naj domačinom avanso in ne bodo mu manjkalo naraščaja. Taki ptuji uradniki nimajo srca za ljudstvo, koje naj bi vladali. Govornik kara postopanje političnih organov na Koroškem proti družbi sv. Cirila in Metoda, koje postopanje provzroča nemir v deželi. K zborovanjem nemškega Schulvereina prihajajo celo visokooficijelne osebe, It zborovanj em družbe sv. Cirila in Metodapažandarmi. To ni dobro, da vlada kaže tako drojno mero. Potem je omenjal govornik postopanja politiških oblasti na Goriškem proti slovenskim društvom povdarjajoč, da nijedna postava ne govori, da notranji poslovni jezik je nemški, ker hi bilo to proti državnim osnovnim zakonom. Govornik zahvaljuje vse one, ki so v glasoviti debati, vršivši se v novembru, stali na strani Sloveucev. Osobito je Slovence veselilo, da so jim tudi poljski kolegi skazali svojo simpatije in da se je v njih krogih izražala misel, da z vladne strani v Avstriji, kjer obstoji član XIX. osnovnega zakona, niso do-pustljivi taki govori, kakoršen je bil govor g. naučnega ministra. Oblaki, nastali po debati, so se poizgubili. Govornik se nadeja, da bode gosp. minister držal besedo, ki jo je dal deputaciji iz Koroške. To je naša politiška bilanca, ki je dokaj neugodna. Nastojati moramo, da I postane aktivna. Hi hočemo vse storiti ter zastopati interese našega naroda nezrušljivo vztrajnostjo. Toda mi potrebujemo tudi vaše pamoči. Časi železnega obroča so minili. Sicer nam je ta obroč prinesel mnogo prevar. In če utegne zopet nastati, nadejamo se, da bode iz trdnejšega železa. Na vas je gospoda, zastopniki naroda češkega, da najdete kakov modus, ki nam omogoči skupno postopanje. Vaš in naš narod sta tesno spojena. Ta dva naroda sočuvstvujeta navdušeno, toda pripoznati mi morate, da bi le malo hasnilo, ako bi se vam pridružili se svojem malim številom — kakor mnogi žele v domovini naši. Morda bi bilo mogoče, da bi vi razlikovali mej politiškimi uprašanji, o kojih treba govoriti v deželi in onih, o kojih tu obravnavamo. Z govorom prvega govornika (dr. Gre-gra) se govornik ne moro strinjati, kajti zapel je slavospev na ogersko državo, kakor da je tam vse v redu. Prvi govornik je trdil tudi o Nemcih, da nas hočejo zatirati vsi, brez izjeme. Prosil bi torej, da se tu odšteje ona pravična frakcija, koja se nazivlja nemško-konservativno. Gospodje iz Češko najdejo na mnogokaterem polju skupno interese z nami in našimi zavezniki. Kar so nas dostaje, ostanemo v isti zvezi, v koji se nahajamo, tembolj, ker nas ta zveza ni nikdar ovirala v dosezanju naših ciljev, t'jnivoč dajala nam moralne opore. Mi ostanemo v tej zvozi, ker bi vsaka druga le slabila našo pozicijo. — Posl, R o 1 s b e r g pozdravlja z veseljem novo trgovinske pogodbe, ker narn zagotovljajo na gospodarskem polji stalno odnošaje v srednji Evropi. Za Rol-sbergom govoril jo slovenski poslanec dr. G r e g o r e c, kojega izborni govor prinesemo prej ko prej v njega celoti. Posl. princ Schwarzenberg protestoval je odločno proti izjavam dra. Gregra poživljajoč Mladočehe na odgovor, se-li strinjajo z dra. Gregra trditvami. Za tem so je seja zaključila. Dno 17. t. m. bili sti dve seji in se je delovanje državnega zbora pretrgalo. Poročilo o poslednjih dveh sejah priobčimo prihodnjič. Različne vesti. »Edinosti" prihodnja številka izide radi božičnih praznikov v sredo dne 30. t. m. Da naročnike naše nekoliko odško-dujemo, pridodali smo denašnji številki dve strani priloge. Ob tej priliki voščimo vsem naročnikom in prijateljem srečne in vesele praznike. Zadnji opomin. Vse 6ne, ki bo nam kaj na dolgu, poživljamo še enkrat, da takoj store svojo dolžnost. Okoliščine nas silijo, da postopamo strogo. Brez zamere 1 Posl. prof. Spinčič izstopil je iz Ho-henvvartovega kluba. Rodbino Josipa Mahnota, u zornega rodoljuba tržaškega ter velikodušnega pod-piratelja mnogih narodnik društev in podjetij, zadel je hud udarec: umrla mu je nagloma danes ob 2. uri popolunoči dra-žestna hčerka M i 1 e v a. Vrlemu noiu in njega častiti soprogi izrekamo globoko svoje sožalje. Umrl je znani glasbenik in pevovodja v Ljubljani, g. Vojteh Valenta. Mir njegovi duši 1 Novomašniki. Dne 20. t. m. bili so posvečeni v subdiakone, dne 21. v dijakone in 22. v prezbiterjo bogoslove i IV. tečaja Širne n Fruli č, Franjo P o s p i i i in Matevž Š k r b e c, vsi trije za tr-žaško-kopersko škofiijo. Sveto novo mašo bodo vsi trijo darovali dne 3. januvarja 1892: Frulič v Đermu (Istra), Skrbeč v Starem trgu pri Ložu in Pospišil v Ka-stelcu v Moravski. Senzačna vest. Vesti z Dunaja naznanjajo nam soglasno, da vstopi v kabinet član levice, poslanec grof K u e n-burg kot minister brez portfelja. Rodil se je dne 12. maja 1841, je torej v 50. letu dobe svoje. Novega ministra opisujejo kot jako zmernega moža, ki je po svoji oaebni ljubeznjivosti na vseh straneh priljubljen. Modrijani v mestnem zboru. Minolo soboto imel jo tržaški mestni svet svojo sejo. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo juridičnega odseka gledfe na zadevo čast. g. kapelana Rajka Logarja v Skednju. Galerijo je bila, kakor po navadi ob enakih prilikah, natlačena raznega židovskega občinstva, ki je željno čakalo, da pokaže cvet svoje „kulture* z žvižganjem, sikanjem in ropotanjem, naperjenim proti kacemu svetniku, ki bi se drznil č. g. kaplana opravičevati. Rečeni odsek je namreč prišel, do prepričanja „da se besede, izrečene po g. R. Logarju zadnjo nedeljo septembra v akedenjski cerkvi smejo smatrati kot zločin ščuvanja jeze proti ustanovi, pripoznani po zakonih, namreč proti laški šoli, ter so kaznljive po § 302 kaz. zak. — Ker pa ni imelo državno pravdni-štvo uzroka dejati zatoženca v preiskavo in ker nima od tega mestni zastop nobene gmotne škode, ne more mestni zastop tožbe nastopiti*. Vse rovanje gospodov starešin je bilo torej jalovo in predlog D' Angelijev je pogorel, kakor je zaslužil. Na povabilo županovo ali sa kdo oglasi za besedo, ustane gospod Cambon ter se re* penči nad politično oblastjo, ker ni pripo-znala magistratu pravice postopati proti č. g. Logarju. Gospod ta je s tem pokazal svojo maščevalnost. On bi namreč rad v žlici vode potopil vse Slovence, ako bi t» le mogel. —Svetnik g. dr. San o in branil je v daljšem lepem govoru postopanje č. g R. Logarja ter dokazoval z zanesljivimi pričami, da se je prepoved g. kapelana slabo umela kajti ta je le trdil, da so mora prvi poduk otrok vršiti v materino m (no narodnem) jeziku in da bod > one stariše, koji pošiljajo otroke svoje v tuje šole, isti otroci proklinjali v tujem jeziku. Govornik cituj« v dokaz nekaj stavkov v slovenskem jeziku — na kar jame sodrga na galeriji sikati in tolči, da ni mogel nadaljevati, na kar je prosil župana, da galerijo posvari. Na to župan : Prosim gospode na galeriji, ki so vsi omikani ljudje, da počakajo konca govoru" — ali divja druhal je Še vedno ropotala na to deviško-nežno posvarilo županovo in govornik je moral zaključiti svoj govor rekoč, da ako politična oblast ni nasla uzroka postopati, tem manj ga ima mestni zbor, v čigar sredi se sliši neprestano glasove o svobodi in napredku. Slednjič je že C o n s o 1 o izrekel nok našaren in priliznjen govor ter ropotal proti „tujim šču • valcem in agitatorjem" v okolici, ki sejejo razdor mej to in mestom, čemur je galerija seveda burno ploskala. Na zopetno trditev dr. iS a n c i n a, da č. g. Logar v svojem govoru ni hotel žaliti italijanske narodnosti, se je debata znključila in zbor je vzel na znanje, da je h svojim predlo-logom pogorel. Movi predsednik društva Lloyd. V svoji nedeljski številki prijavila je uradna „Wie-ner Zeitung", dajo dosedanji ministerijalni svetnik v trgovinskem ministerstvu baron Kalchberg, imenovan predsednikom upravnemu svetu društva Lloyd. • Tržaški Sokol", priredi dne 31. t. m. v dvorani Mally (via Torrente št. 16) običajni „Silvestrov večer". Kdor želi veselega srca in dobrega humorja storiti velevažen korak iz starega v n o v o leto , udeleži naj se te Sokolove veselice. Pri „Sokolu" je že stara tradicija, da se njega člani in prijatelji veselega lica poslavljajo od starega leta; tdko bćdi tudi letos! In da bode takč. porok nam je marljivi odbor, ki je vse potrebno ukrenil, da ostane tudi letos v veljavi ta stara tradicija. Po vsej pravici pričakujemo torej, da bode dvorana natlačeno polna. Odbor „Slovanske Čitalnice" v Trstu javlja p. n. gosp. članom red zabav, k bode v letošnji zimski dobi: V četrtek 31. decembra 1891, Silvestrov večer; v soboto 9. januvarja 1892, tombola in plesna zabava; v soboto 23. januvarja 1892, plesna zabava; v soboto 13. februvarja 1892, veliki ples s kotiljonom; v soboto 27. fe-bruvarja 1892, plesna zabava. — Začetek točno ob 8^. uri zvečer. Opomnja: Članovi morejo uvesti goste, katere so prijavili odboru vsaj tri dni pred zabavo, ter dobili za nje ustopnioo. Družbe sv. Cirila in Metoda so se spominjali zadnji čas z blagohotnimi darovi : Vrle gospe in gospodi/Sine iz Litije in Šmartna, ki so poslalo družbi 10 gld. 35 kr., da se s tem odkupijo mejsebojnih novoletnih voščil; pokojna M. Hribar, poscstnica v Artižji Vasi pri Zatičini, ki ji je volila 5 gold.; č. g. Andrej Vole, kurat v Olševku, ki ji je doposlal v neki družbi nabrane 3 gld. in z» vse dobro in lepo naudušeni slovenski in hrvaški vseu-čiliščniki na Duuaji, ki so ji vročili izza kratke dobe že Bvoj osmi — in sicer zmatni dar 20 gld. 30 kr. — Za vse darove, ki kažejo, da je prodrlo zanimanje za našo družbo v vse sloje slovenskega narodu, izreka najsrčnejo zahvalo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Božićnica otroškega vrta pri sv. Jakobu. V prirejo „božičnico" jo Slavjanska čitalnica blagodušno prepustila svoje pro store. — Nase rodoljubne odbornioe, go-spodičine Mankočeva, Nadliškova in Del-kinova pod vodstvom blage iu trudolju-bive načelnice, gospe Trudnove, so ves teden pripravljale, rezale, šivalo obleko, sprejemalo darove in krasile božično drevo. — Čust jim! V nedeljo kmalu po dveh ustopilo je v dvorano toliko občinstva, da je bila v hipu prepolna, tako, da se je pozneje došla gospoda komaj prerila do sedežev. Po stari lepi slovenski navadi odpro ae veselica z „molitvijo". Na to nastopi vrtnarica Tončka Nadliškova ter v lepem nagovoru pozdravi slavno občinstvo, posebno rodoljubne damo v načelništvu. tor so zahvali vsem prijateljem otroškega vrta. — Na to nastopi Škrjanc iz otroškbga vrta in dobro deklamuje pesem o sv. Ciril a in Metodu. Za njim je deklamovala Gorjup iz I. raz. „Le moli o dete", le moli !" s tako Čistim izgovorom in naglasom, da nas je kar razveselilo. Marljivi gospici Delkinovi čestitamo iz srca na lepem uspehu. „V šolo" je tudi dobro izvršil Rožanc iz 1. raz. Zatem zadoni otročji zbor: „Glej zvezdice božje". Deček iz II. raz. je deklamoval „Parstirja" tudi pohvalno. — Kaj hočem reči o prizoru „Božični večer" P —Pastirji zaspe na paši, le jeden ne mora zaspati; kar priteče pastir na straži: „Hal6, ustanite, tecimo...." Pastirji se zbude i ravedni vprašajo, kaj to pomeni. V tem pride Angeljček v beli obleki, zvezdicami posejani. „Ni laž, on resnico govori... nikar se ne bojte dobri ljudje,,, (ta moment je ganljiv)! Angelj jih pelje k jaslicam. — Zdaj zadoni dvo-glasni zbor (16 dečkov iu deklic iz razr.) „Sveti večer", pod vod. gosp. Kiferla. — Čestitamo! Tudi „Želja", katero so prej peli, nas je razveselila. Zdaj nastopi učenka Cink iz III. razr. ter deklamuje „Staro mater" v splošno zadovoljnost. G. Delcott jo je dobro izvežbal. — Kedo je pa to dete z ruto na glavi, polnim koškom v desnici in učico v naročji. Povedala nam je sama: „Al ni rekla mamica, da sem njena Anica". Naše gospe so se radovale na tem biseru otr. vrta (Kriševič), Na to je zadonela pesen „Hej rojaki". Veselilo nas je slišati iz nežnih prs to junaško pesem. — Četudi jo božični večer povsem resen in veličasten, hotel je g. voditelj Kamuščič razveseliti občinstvo z veselim prizorom „Lipe ostane dom a". V drugem prizoru čuli smo tožbo očeta, ki nas je ganila: „ Ako otrok sam no poučim v materinščini, ako jim mati ne vcepi ljubezni do Boga, do jezika in domovine, se je bati, da odrasli se spozabijo, kdo sta jim bila oče in mati. — Dokler nam ne privoščijo šol, bddi domače ognjišče naša šola"! — Splošno odobravanje in zadovoljnost sta sledila temu prizoru. Ko bo je še Nabergoj, glavni junak otroškega vrta, zahvalil in so vsi zapeli prav lopo „cesarsko pesem", začeli so deliti darila. Prav lep večer je bil ; hvala žonski podružnici, hvala našim vrlim učiteljem! Za božićnico so darovali: (Konec) g. prof. Macher iz Kotora 2 gld., g. dr. Gregorčič z Dunaja 5 gld., gč. Mici Mahorčič iz Sožane 2 gld., g. dr. Gregorin 5 gld., Haggiconnta 20 gld., gč. Engelhilda Lau-rič 15 gld., g. Kozak 5 gld., gč. Ljudmila Mankoč 15 gld., g. Ivan Viličič 7 gld. 50 kr., rodbina Nadliškova 7 gld., g. Mimbelli 25 gld., g. Ivo Kovačevič 10 gld., g. Josip Gorup 25 gld., Msgr. Legat 2 gld., Mnsgr. Šterk 2 gld., Msgr. Černe 1 gld., g. Ja-godec 1 gld., gč. Marija Abram 2 gld., Ivan Kljun 1 gld., g. Haipl 1 gld., gč. Amalija Martelanc 1 gld., gč. Antonija Pertot 1 gld., g. M. Negode 1 gld., gč. Katinka Fonda 6 spodnih jopic in 1 ruto, g. prof. Mandič 1 gld., gč. Amalija Sche-pitz 3 gld., I. D. 3 gld., g. A. Nadrah 1 gld., g. I. Koren 1 gld., g. I. Martelanc 1 g. Hitty 6 parov nogovic in 2 volneni ruti, g. Truden 1 zaboj pomeranč, 1 zaboj dateljnov in 3 vreče druzega sadja, g. Ante Žiberna 1 zaboj madarinov in 2 kl. smokev, gč. A. Macarol 1 dekliško obleko, ga. L. Mauer 12 žepnih robeov, ga. M. Klemene 10 parov nadnogovic 4 pure nogovic in 4 deške kape, g. Gozdanovič eno obleko in 1 par hlač, g. M. 20 m. blaga za predpasnike, ga. Metlikovič 4 dekliške srajco, 3 kitlje, 4 pare nogovic, 2 para zapestnic in 40 kr. Ista nabrala pri „Tržaškem podpornem in bralnem društvu" 1 gld. lati izročili sledeči : g. Perhauc 2 gld., g. Prelog 2 gld., g. in ga. Počkaj 2 gld., g. Ipavic 50 kr., g. Žitko 50 kr., g. Corn 20 kr., N, N. 10 kr., g. Gallo 20 kr., N. N. 10 kr., g. Urbančič 1 gld., ga. Urbančič 2 majici, 4 pure zapestnic, in 3 pare nogovic, ga. Žbona 2 gld., g. Alojzija in Karol Colja 2 gld., g. Ivan Zelen 50 kr., Rodoljub 50 kr., g. Gasper-čič sladčice in kifelno, g. Pečenko 2 ste- klenici malinovca in sladčice, ga. Ana Lasćak 1 gld. Pahor Vekoslava 30 kr. Podpisano načelništvu zahvaluje se najtopleje vsi oni blagi gospodi, ki je kaj darovala ter tako pripomogla da se je priredila „Božičnica". Zahvaljuje se posebno onim družabnicam, ki so pomagale nabirati doneskov. Zahvaljuje se prav srčno slavnemu čitalničnemu odboru, da je blagovolil odstopiti v ta namen svoje prostore. Načelnlštvo ženske podružnice sv. Cirila in Metoda. Vabilo k božičnici, katero priredi svojim pridnim učencem in učenkam u&itelj-stvo Čveteroraz. ljud. šolo v Komnu na praznik sv. Štefana v dan 26. dec. ob 4. uri popoludne. Spored : 1. Božična pesem. 2. „Zaostali ptič" zl. S. Gregorčič, dekla-mac. 3. „Zvonček, ugl. f Avg. Leban. 4. „Nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito", igra v 1 dejanji. 5. „Zvečer" vgl. dr. B. Ipavec. 6. Rojstvo Jezusovo — tableaux. 7. Deklamacija pred božičnim drevesom. 8. Nagovor gosp. nadučitelja. 9. Obdarovanje otrok. 10. Cesarska pesem. Ustcp-nina 20 kr. — Radodarnosti »e ne stavijo meje. Šoldk o vodstvo. „Pevsko in bralno društvo na Opči- nah, imelo bode na Silvestrov večer dne 31. decembra t. I. ob 7 uri v Malalanovih prostorih svoj redni letni občni zbor, kateremu se p. n. člani uljudno vabijo. Dnevni red : 1. Poročilo odbora, a) tajnika, b) blagajnike. 2. Volitev novega odbora, 3. Pri prosti zabavi petje in tombola. ODBOR. Pevsko društvo „Danica" na Konto-velju napravi dne 10 januvarja p. 1. veselico s petjem, igro, deklamacijo in plesom. Plesni odbor „Delalekega podpornega društva" naznanja p. n. slavnemu občinstvu, da priredi dne 2. januvarja 1892 za-bavni venček s komičnim prizorom in deklamacijo v Mally.jevi dvorani. Na-taučnejn prihodnjič. Vabilo k rednemu letnemu občnemu zboru kmetijske zadruge županije dolinske dne 27. t. m. točno ob 9 uri predpoludne v občinski dvorani v Dolini. Dnevni red : Nagovor predsednika; Poročilo tajnika: Poročilo blagajnika; Volitev dveh sodnikov ; Razni predlogi. —• K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Levstikovi zbrani spisi. Slavno občinstvo opozarjamo posebno na denašnjo prilogo knjigotržnice Ig. p I. K 1 o i n m a y r & Fed. Bamberg v Ljubljani, s kojo poživlja na naročbo zbranih spisov umrlega, odličnega slovenskega pisatelja in pesnika, Frana Levstika. „Slovanski Svet", kateri izide v četrtek, 24. doc., ima v 24. štovilki naslednjo vsebino: 1. Vabilo na naročbo. — 2. Slovani leta 1891. — 3. Slovanska cerkev. — 4. Rodni kraj (ruska pesem). — 5. Božične evangelije (7 cirilici). — 6, Rusko drobtinoe. — 7. Dopis z Reke. --8. Pogled po slovanskem svetu. — 9. Književnost. 100 k. 12s — '1 far. 130.— Tržno poroćilo. Cene ne raiumo, kakor ae prodaje na debelo blago za goto* d*nar). Can* e* Sava Mocca...... Rio bifler jako tina . n « > ■ , Santo* tina..........„ „ srednja ... , Guatemala ..... „ Portorioco..........„ San . izdajala bode reška filijalka karte po najnižji ceni za vsako mesto v Severni Ameriki. Za vsako odredjeno mesto izdava ta agencija vozne karte. Gori omenjena agencija dr.jo pojasnila glede ceno, kakor glede dneva in mesta odhoda. preko Hamburga uprav kroz Magelanovo tijes no i progoni Hamburg, Colon (Colon, Panama, z železnico) Panama. Iquique, itd. prek morja po znižani ceni. Potnikom ni treba, da zahtevajo navede ne vozne karte, niti da mislijo za razrede ali polože kaparo. Dosti je, da dojdejo k agenciji na Iicki ter da tu kupijo karto, potem morejo v vsakem mostu ostati, kjer jim je drago od kjer odhaja parobrod ob dnevih, dočenih mu od a-guncije. Agencija bode pazila na točna odha- Preskrblja zaboje za prtljago in blago za vsako mesto, po morju ali po kopnem. Zavezuje se poizvedovati o vsaki stvari, koja bi se bila morda izgubila ali pozabila po poti v Ameriko ali kam drugam. Veliko zalogo p mik© m oir&b m ?eHko | priporoča tvrdka p IVAN //. P0HLY V TRSTU Via Coroneo št. 9. 1-11 T. MAGRINI 8r C.° Zavod za glasovire. w 12-3 Saloni: ULICA Corso štev. i V TRSTU Tvornica: ULICA ^ llighieri št1 V TRSTU priporočajo svoje nepresežne glasovire od 300 gld. naprej, narejeni v lastni tovarni po najnovejših načrtih, kateri se odlikujejo po svoji zvočnosti — kakor podolgasti klavirji — kakor tudi po lepodonečjem timbra ter imajo — napram podolgaskim klavirjem — prednost mehanike na dvojnato ponovitev, katera jih učinja ugodne za učenje in to tembolj zato, ker jim njih moderna konstrukcija v železu jamči, dolgo trpežnoBt kakor podolgati klavirji. Zavod je tudi dobro preskrbljen z bogato zalogo glasovirov podolgastih, mej katerimi se priporočajo osobito oni ugodno poznati iz dunajske tovarne: Erstfl Productir-Genossenschaft der Claviermacher. Razprodaja — Menjalnica — Posojilnica — Uglasbilnica— Poprav ljalnicn. v Zagrebška jubilejna razHtava, goriška jubilejna razstava prvo in najvišje odlikovanje. 2000 Mayfarth & Co. komadov v prometu. Najbolji uspeh jamčijo PH. MAYFARTH & Comp. robkalnica za koruzo na lesenem stojalu in na roko. Mlatilnice na roko, vlačilo ali par. Mlini za čiščenje žita. Stroji za rezanje r*'pe, mlini za razkosovanje in tlnčenje. — POSEBNI MLINI za prirejanje drobno razkrojen« koruze, moke proste, za krmljenje konj. Stroji za mečkanje krompirja, stroji zh rezanje krme. Slamoreznice na roko, vlačilo in par. — Stroj za prirejonje odpadkov pri izdelovanju olja v krmo in za parjenje krme itd. Maschinen- W1EN, 2 1 gtT Katalogi gratis in franko, fabrlken Taborstrass JBT Solidni zastopniki se vsprejmejo. J, lekarna v Beču, Singerstrasse broj 15. z \x m e i o h s a p f e 1. g oldenen KVitfiatUno LrrncrliiriO nekdaj imenovano univerzalne krogljlce, zaslužijo ta po-iVilUStllllt ' slednji naslov po vsoj pravici kajti je v resnici mnogo bolezni, pri kojih bo te krogljico pokazale svoj učinek. Desetletja že so te krogljico splošno razširjeno, zapisujejo jih mnogi zdravniki iu malo je družin, koje ne bi imele zalogo izbornoga toga domačega sredstva. Jedna škatljica z 15 krogljicami stane 21 kr., jeden zavitek šestih čkatljic 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetju 1 gld. 10 kr. Ako so denar naprej pošlje, ni treba plačati porto, in stane : 1 zavitek krogljic 1 gld. 25 kr., 2 zavitka 2 gld. 30 kr., 3 zavitki 3 gld. 35 kr.; 4 zavitki 4 gld. 40 kr., 5 zavitkov 5 gld 520 kr.. 10 zavitkov 9 gld. 20 kr. (Manj, kot jeden zavitek se na pošilja). Pvosiino, da se i/rečno zahteva „J. Pserhoferjeve kričistilne krogljice" in paziti je, da ima pokrov vsake škatljico isti podpis J. Pserhofer v rdečih pismenih, katerega je vidoti na navodilu za porabo. Balzam za ozebline j. Pserlioferja I posodca 40 kr., prosto poštnine 05 kr. Trpotčev sok, proti kataru, hripavoBti, krčevitemu kašlju itd. 1 Bteklouiea 50 kr. Amerikansko mazilo za trganje i posodica i gid. 20 kr. Prah proti potenju nog, škatljica 50 kr., poštnine prosto 75 kr. Balzam za golt* lliec, 1 Bteklouiea 40 kr., poštnino prosto 65 kr. yi*rli£molra (Praške kapljice) proti pokvarjenemu želodcu in Blabi probavi /ilVljeilfeKd ebClltcl Btekleničica 22 kr Angležki čudežni balzam, proti kasiju. «tokiemca 50 kr. Fijakerski prašek, 1 škatljica 35 kr., poštnine prosto 60 kr. Tanokininska po mada j. Pserlioferja, pospešujo rast las, škatljica 2 gld. fTiiiir£n*ryalrii i»lntS+ni» Prof- Stendela, domače Bredstvo za rane, otekline itd., U lil V t?l /jtllil I jJUlMUI posodica 50 kr.. poštnine prosto 75 kr. TTnii/m«7alna ^lctilno crkl A- w- Bullriclia, izvrstno domače sredstvo proti UlllVUI/jclIIlcl UlOllllltl »UI posledicam slabe prebave, I zavitek i gld. Razvon imenovanih izdelkov dobivajo Be še drugo tu- in inozemske farmaceutične specijalitetu, ki bo bile po vsih avstrijskih časopisih oznanjene. Razpošiljanja po pošti vrše se točno,^ a treba je denar poprej dopculati; večja naročila tudi po poštnem povzetju. Pri dopešiljatvi denarja po postnej nakaznici, stane porto dosti manj kakor po povzetju. 8—12 Lastnik pol. društvo „Edinost". Izdajatelj in odgovorni urednik Maks Cotič. Tiskarna Dolenc v Tratu.