Poštnina plačana v gotovir Sped. in abbon. postale - I Gruppo Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA: G o r i z 1 a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177 PODUREDNISTVO: T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603 Polletna naročnina..............L 1.250 Letna naročnina.................L 2.500 Letna inozemstvo................L 3.500 Poštno čekovni račun: štev. 24/12410 AB Wi m Leto XVIII. - Štev. 22 (900) Gorica - četrtek, 2. junija 1966 - Trst Posamezna številka L 50 Naši katoliški vzgojni zavodi Vatikana Indiji Romunija po svojih potih Do druge svetovne vojne smo radi trdili, da smo Slovenci katoliško ljudstvo. V nekem oziru je bilo to res, saj so slovenski otroci vsi brez izjeme dobivali v šolah in v cerkvi enako krščansko vzgojo. Nekrščenih med nami ni bilo. Skoro vsi tisti, ki so se v odrasli dobi odtujili krščanskim izročilom in mladostni vzgoji, so vsaj pred smrtjo skušali urediti svoj odnos do Boga in Cerkve. Tudi drugače smo se radi »pokazali«, da smo kristjani. KRISTJANI IN NEKRISTJANI MED SLOVENCI Od konca druge svetovne vojne je pa tudi pri nas postalo drugače. Kakor drugod smo se tudi Slovenci razdelili med kristjane in nekristjane, med krščene in nekrščene. Marksistična ideologija, katero je zanesla med nas komunistična partija in revolucija, nas je idejno razdelila na dva tabora, med kristjane in nekristjane. Po dvajsetih letih zmagovite revolucije je to danes dejstvo, pred katerim je nesmiselno zapirati oči. Po veri smo danes Slovenci pluralističen narod, kot se temu pravi učeno. Nismo več ene vere, ker nekateri verujejo v Marksa, drugi v Kristusa. Vsako prepričanje si pa skuša pridobiti zase mladino, kajti vsaka vera hoče živeti tudi v novih rodovih. Brezbožni marksizem se pri tem poslužuje predvsem šole in . raznih vzgojnih ustanov, saj so mu v Sloveniji na razpolago vsa sredstva moderne države. Cerkev se opira predvsem na krščanske družine in na vzgojo mladine v okviru cerkva, kolikor to dopuščajo državni zakoni. Slovenci v zamejstvu doživljamo z rojaki v domovini enako ideološko dialektiko. Tudi med nami so nekrščeni Slovenci, civilno poročeni pari, ljudje, ki hočejo civilni pogreb. Samo da med nami ta proces ni še tako napredoval kot v sosedni Sloveniji, ker živimo v drugačnih pogojih. Vendar je med nami zelo agilna skupina ljudi, ki trdno veruje v marksistični svetovni nazor in ki si ob podpori z raznih stvari prizadeva, da bi to življenjsko naziranje zanesla med čim večje število rojakov, posebno med mladino. Ker živimo v demokratični državi, kjer je po zakonu zagotovljen pluralizem ne samo strank, ampak tudi ver, se pri svojem delu ne morejo posluževati šole v taki meri kot to delajo njih somišljeniki v komunističnih državah, zato pa so jim na razpolago mnoga druga sredstva od tiska do mladinskih organizacij in dijaških domov. Vsi vemo, da ne varčujejo z napori in s sredstvi pri teh svojih ustanovah. POSKRBETI JE TREBA ZA KRŠČANSKO VZGOJO Kot demokrati pustimo vsakomur, naj Živi po svoji vesti in naj vzgaja mladino ha svojo odgovornost. Svoboda je namreč Velik dar, a tudi velika odgovornost, ker ho vsakdo dajal odgovor, kako se z njo gospodari. Prav to pa nam katoličanom nalaga dolžnost, da prav vse storimo, da našemu ljudstvu vero ohranimo in jo zlasti predamo tudi naši mladini. To je prva in najsvetejša dolžnost staršev, pa tudi nas duhovnikov in vseh krščanskih laikov. Zato nam ne sme biti vseeno, kako se naša mladina vzgaja in kje se vzgaja. Vatikanski koncil je poudaril: »Ker so starši dali otrokom življenje, zato je njih glavna dolžnost vzgoja otrok in so zato Prvi in najvažnejši vzgojitelji. Predvsem Pa se morajo v krščanski družini otroci že od rane mladosti, potem ko so prejeli sv. krst, učiti spoznavati Boga in ljubiti bližnjega.« Zatem govori koncil o važnosti katoliških šol za krščansko vzgojo mladine. Priporoča pa tudi mladinske organizacije in druge ustanove, ki pomagajo Pri krščanskem oblikovanju mladine. PRoblem slovenskih katoliških VZGOJNIH ZAVODOV Pri nas katoliških šol nimamo, imamo Pa katoliške mladinske organizacije in pa žavode. Ti slednji obstajajo v Gorici že več kot pol stoletja. To sta Zavod sv. Družine za dekleta in otroke ter Alojzi-jevišče za fante. Ker sta po svojih letih obstoja zelo častitljivi ustanovi, zato so hiše, v katerih sta oba zavoda nastanjena, dotrajane zgradbe, ki kličejo po prenovitvah. Vodstvi obeh zavodov to dobro razumeta in se zavedata, da bo treba prenovitve ali celo novih zgradb. Njih cilji so zato jasni in morda drzni. Toda za dobro stvar se je treba žrtvovati. Obeh zavodov potrebujemo, ker moramo nuditi možnost krščanskim slovenskim družinam, da lahko izpolnijo svojo dolžnost in preskrbijo otrokom primerno krščansko vzgojo, kot poudarja koncil. Z združenimi močmi in z božjo pomočjo bo to gotovo šlo, ker mora iti. Potrebna je pa res združena pomoč in pa molitev. V ta namen bomo tudi v slovenskih župnijah goriške nadškofije obhajali kva-tme nedelje za naše zavode, kot do delajo že na Tržaškem. Uverjeni smo, da bodo naši verni ljudje spoznali potrebo, da naše zavode postavimo na bolj trdno gospodarsko podlago in da jim preskrbimo nove sedeže. Zato računamo na njih velikodušnost in na molitev, ki kliče božji blagoslov. Po štirih mesecih, odkar je sv. oče Pavel VI. naslovil na ves krščanski svet poziv, naj pomaga Indiji, je prišlo v Vatikan že 4 milijarde lir denarnih prispevkov. Nabirke se še nadaljujejo in prihajajo v središče krščanstva vedno novi prispevki. V Italiji so nekateri časopisi sprožili gonjo proti tej pomoči, češ da so verske, ekonomske in politične razmere v Indiji tako zamotane in neurejene, da se večina pomoči zgubi, preden sploh pride do gladujočih, poleg tega pa je vse skupaj le kaplja v morje neizmerne bede, ki zajema indijsko ljudstvo. Po mnenju nekaterih je vsa pomoč neučinkovita in nesmiselna, dokler Indija ne bo spremenila svojega mišljenja (npr. da se krav ne sme ubijati) in si gospodarstva uredila- po modernih načelih ter začela zemlje obdelovati s sodobnimi tehničnimi sredstvi. Na vso to kritiko — dobro in zlonamerno — je »L’Osservatore Romano« nedavno odgovoril: »Sv. Nastanek nove države v Južni Ameriki Južna Amerika je postala bogatejša za eno državo: Argentini, Cilu, Urugvaju, Paragvaju, Braziliji, Boliviji, Peruju, Ekvadorju, Kolumbiji in Venezueli se je sedaj pridružila še 'britanska Gvajana. Pravimo britanska. Gvajana je namreč ozemlje, ki leži kot zagozda na severovzhodni strani Južne Amerike ob Atlantskem oceanu med Venezuelo in Brazilijo ter je bila do sedaj razdeljena imed tri kolonialne sile: Britanijo, Holandsko in Francijo. Francija je v svojo kolonijo pošiljala predvsem kaznjence. Ozemlje je močvirnato in nezdravo. Glavno mesto je Cayenmes. Holandska Gvajana se imanuje Surinam z glavnim mestom. Panamaribo. Uživa že precejšnjo samoupravo. Največji del Gvajane, 214.970 k.m2 (štiri petine Jugoslavije) s 628.000 prebivalci pa je bil do sedaj last britanske krone. Angleži so se usidrali na tem ozemlju, ki je prej že imelo za lastnike Špance, Holandce in Francoze, leta 1814. Vladali so torej v deželi 152 let. Sedaj so se odločili, da dajo svoji Gvajani neodvisnost. Zgodilo se je to prejšnji teden v noči od srede na četrtek o polnoči. Tako nato je -postala Gvajana 23. članica britanskega Com monvveailth a. Beseda Gvajana je indijanskega izvora in pomeni »dežela voda«. Prebivalstvo je zelo pisano: poleg Indijcev so v njej črnci, pa mulati, nekaj je pa tudi ikreol-cev, potomcev' španskih osvajalcev in kasnejših naseljencev. Leta 1961 je Velika Britanija .podelila Gvajani prvo samoupravo. Sob; je pridržala le zunanje zadeve in obrambo. Vlado je prevzel Cedi Jaigan, voditelj .gvajan-skih Indijancev. Ker je zagovarjal revolucionarni socializem in bil po nazorih izrazit levičar, je angleška vlada vedno znova odlašala s proglasitvijo gvajanske neodvisnosti. Bala se je, da bi se iz Gvajane izcimila nova Castrova Kuba. Med tem ji je Jagan sam prišel na pomoč. Začel je vladati avtoritarno in z nasiljem, tako da si je odtujili lastne ljudi. Pri zadnjih volitvah leta 1964 je zgubil absolutno večino, vlado sta sestavili stranka črncev pod vodstvom L/indona Bum-hama in stranka belih naseljencev Petra d’Aguiara. Ti dve sta potem deželo toliko pomirili, da so se Angleži odločili, Gvajani podeliti neodvisnost. Ko je vojak angleškega polka Middlesse James Jonki a ss spustil angleško zastavo z droga in se je pokazala nova gvajanska, je završalo v parku Kraljice Elizabete v mestu Georgetovvn (glavno mesto Gvajane) kot bi šel preko tisočglave množice silen vihar. Vaditelj opozicije Cedi Ja.gan in predsednik Vlade Burnham sta se spontano objela, čeprav je Jagan ves čas trdil, da se proslav neodvisnosti ne bo udeležil. Nova gvajanska zastava ima pet barv: rdečo, rumeno, zeleno, orno in belo. Kljub svoji politični neodvisnosti pa čakajo Gvajano težki časi, ker je gospodarsko še vedno last inozemskih trgovskih družb. Poleg turizma sta namreč sladkor in boksit glavna vira dohodkov za gva-jansko narodno gospodarstvo. Prav ta dva vira imata v posesti sladkor britanski družbi Booker Sugar Estates in Demerara (kar 98 % proizvodnje) ter kanadska Alu-miiniurn 'Gompany in severnoameriška ReynOlds Metal Company ves boksit. Upravičeno zato Cedi Jagan neprestano ponavlja: »Dokler bomo gospodarsko ostali last tujine, nam tudi politična neodvisnost ne bo dosti koristila.« Vel. Britanija je poskrbela, da .so ostali njeni gospodarski interesi v Gvajani nedotaknjeni'. S tem je seveda ohranila tudi politični vpliv. Od njene preudarnosti bo odvisno, če ga bo znala pravilno uporabljati. V nasprotnem primeru bo Jagan znova .pridobil na priljubljenosti in kaj lahko se potem zgodi, da bo v Južni Ameriki vstala Kuba št. 2. Da to ne v korist rriiiru v ostalih južnoameriških državah, ni treba menda posebej poudariti. Enotna nemška revija za misijone Trinajst nemških moških in ženskih misijonskih družb je sklenilo ustanoviti moderno misijonsko revijo, ki bi nadomestila vsa dosedanja glasila posameznih misijonskih ustanov. Nastala je tako misijonska revija »Continente«. Pivo številko so tiskali, v 95.000 izvodih. oče Pavel VI. je sprožil akcijo v korist gladujočih v Indiji potem ko se je indijska vlada obrnila za pomoč na vse narode sveta in je bil tak korak uradno narejen tudi v Vatikanu. Odgovor sv. očeta, ki je učitelj človeštva in v službi ljubezni, ni mogel biti drugačen kot je bil: pozvati vse ljudi, ki kaj imajo, da pomagajo bratom v stiski. Odjek na njegov poziv je bil zares plebiscitaren: o tem pričajo štiri milijarde nabranih prispevkov.« Vatikanski krogi so pomoč Indiji razdelili v dva dela: v takojšnjo in na daljšo dobo. Potom apostolske nunciature v Bombavu je bilo poslanih v Indijo nemudoma za 600 milijonov lir različne pomoči, potom mednarodne organizacije Caritas pa 500 milijonov, torej v celoti eno milijardo in sto milijonov lir. Takojšnja pomoč je obsegala pošiljke živil, zlasti riža, zdravila (penicilin in streptomicin) ter transportna vozila. Pomoč na daljšo dobo pa predvideva zboljšanje poljedelske proizvodnje, ureditev cestnega o-mrežja, razširitev namakalnih naprav ter tehnična asistenca indijskim gospodarskim krogom, da se bodo počasi uresničili načrti indijske vlade, ki stremi za tem, da se bo država sčasoma glede živil sama oskrbovala. Na osebno pobudo sv. očeta je bilo odposlanih v Indijo poleg 90 tovornjakov, ki jih je sam blagoslovil na trgu sv. Petra, tudi 300 ton riža, ki so ga naložili na ladje v Benetkah in Marseilleu. Iz Burme je apostolska nunciatura v Novem Delhiju posredovala 1785 ton riža v 24.990 vrečah, v Švici pa je bilo nabranih 50 ton mleka v prahu, dar švicarske Caritas. Iz Benetk je bilo odposlanih 3940 kg raznih zdravil, predvsem penicilina ter 6 ton vitamina zoper rahitična obolenja. Vsa ta pomoč se v Indiji ne deli na slepo, temveč po skrbno narejenem načrtu, ki ga je izdelalo poljedelsko ministrstvo. Pri razdeljevanju živil uspešno deluje tudi FAO, organizacija Združenih narodov za pobijanje lakote v svetu. Po izrecni želji sv. očeta je pomoč namenjena vsemu indijskemu ljudstvu brez ozira na njegovo versko ali rasno pripadnost. Vsaka prednost ali diskriminacija je izključena. Sv. oče je srečen, da je njegova pobuda mobilizirala krščansko ljubezen širokih ljudskih množic po svetu. Sam se je takole izrazil: »Vemo sicer, da naša pomoč ne more utešiti vseh pričakovanj in potreb indijskega naroda, saj so preveč zapletene in obširne, da bi se jih dalo takoj obvladati, a eno je gotovo: bratska pomoč, polna razumevanja in spoštovanja do indijskih bratov je bila učinkovita in zato pozitivna.« Romunija postaja za Sovjetsko zvezo prav tako neprijetna kakor De Gaullova Francija za Združene države Sev. Amerike. V sovjetsko-kitajskem sporu zavzema nevtralno stališče, z Zahodom, sklepa na svojo roko razne trgovinske pogodbe, sedaj pa je dala Sovjetski zvezi celo vedeti, naj bi umaknila slednja svoje okupacijske čete iz Romunije, češ da je zmanjšanje mednarodne napetosti odpravilo vsak razlog za ohranitev sovjetskih čet v državah Vzhodne Evrope. Romunija zahteva tudi revizijo varšovskega pakta (ki je usmerjen proti zapadnemu NATO zavezništvu) v tem smislu, da naj se vrhovni poveljniki zavezniških čet menjavajo po državah, ne pa da imajo vsa važna poveljniška mesta v rokah sovjetski generali. Zlasti pa so Romuni pokazali svojo željo po neodvisnosti s tem, da so izjavili, da ne mislijo več dajati svojega prispevka za vzdrževanje sovjetskih čet v Vzhodni Nemčiji. Posredno so s tem hoteli reči, da smatrajo navzočnost teh čet za oviro ,pri ponovni združitvi obeh Nemčij. Od kod to stališče Romunije do Sovjetske zveze? Motil bi se, kdcir hi mislil, da je romunska politika pod vplivom rdeče Kitajske. Romunija je samo izkoristila sovjetskokitajski spor in postavila zahteve v trenutku, ko bi si Sovjetska zveza le težko privoščila še nov spor z Romunijo. Romunija ne ljub; Sovjetske zveze, saj ji je Rusija samo vse vzela, a nič dala. Ne samo, da je odobrila to, kar je odločil že Hitler, da je kos njene pokrajine Do-brudže prišel pod Bolgarijo, še več, Sovjetska zveza se je polastila zibelke romunske neodvisnosti: Bukovine, Moldavije in Besarabije in iz njih napravila Moldavsko republiko, kateiro skuša naglo porušiti. Izguba Besarabije je za Romunijo isto kot za Avstrijo Južna Tirolska, kjer je dežela nastala ali za Slovenijo Koroška, kjer je bila zibelka slovenske državotvornosti. Romuni so zato vedno bolj umirjeno kot ostali sovjetski sateliti ubirali svojo pot v socializem. Pridružili so se obsodbi Tita 1. 1948, pa pokazali malo vneme pri udrihanju po titovskem »krivoverstvu«; ni bilo krvavih obračunavanj ne pod Stalinom ne po njegovi smrti. Vse to priča, da so socialistični voditelji v Romuniji prej domoljub; kot slepo orodje sovjetskega imperializma. Njihov zgled bo gotovo vpliva! na ostale države za železno zaveso ter pripomogel k nadaljnjemu sproščanju mednarodnih odnosov in odstranitvi nekdanje napetosti med vzhodnim in zahodnim blokom držav. Zborovanje urednikov katoliških tednikov V Veroni so v začetku maja zborovali uredniki italijanskih katoliških tednikov pod vodstvom goriškega nadškofa msgr. Pangrazia. Sklenili so, da se združijo v posebno federacijo. Tako bodo lažje poskrbeli za novice, smernice in koristno delo pri obveščanju. Poudarili so, da katoliški tednik ni glasilo neke osebe ali vodečih krogov, ampak vse škofijske skupnosti. Katoliški tednik mora biti odprt za vse probleme in za vse plasti škofijske skupnosti ter mora skrbeti za odkrit in koristen dialog. Druga obletnica dežele Furlanija-Julijska krajina V četrtek, 26. maja sta potekli dve leti, ko je 'bil umeščen deželni svet. Za to priliko je predsednik tega sveta dr. de Rinaldini sklical izredno slavnostno sejo, 172. po vrsti, na kateri je podal obračun enoletnega delovanja, t-j. od 26. maja lani. Ob tej priliki je izrekel tudi iskrene besede o potrebi spoštovanja narodnih manjšin tor o nujnosti dobrih odnosov s sosednimi državami. Meja ne sme več pomeniti grožnje proti lastni domovini, lastni narodnosti in lastnim izročilom, temveč mora biti vzpodbuda, da si osvo- jimo to, kar je dobrega onstran meje ter da preko meje posredujemo to, kar je dobrega v nas. Saj so tostran im onstran meje ljudje, enaki nam, ki imajo svoje napake in vrline kot mi. Naša dežela ima brez dvoma mednarodno poslanstvo. In drugače tudi biti ne more. Ljudje ob meji imajo med drugim nalogo, da so stalen opomin vsemu ostalemu narodu ustvarjati čim bolj prisrčne odnose najprej med mejnimi državami, preko njih pa med vsemi narodi, kajti mir je dobrina, kj je nedeljiva. Popoldne ob 18. uri pa je predsednik dr. de Rinaldini priredili na tržaškem gradu pri Sv. Justu svečani sprejem, ki so se ga udeležili predstavniki cerkvenih in civilnih oblasti, zastopniki strank, gospodarskih in kulturnih ustanov ter razni javni delavci. Sprejem, kj sta se ga udeležila kot povabljenca tudi zastopnika našega lista msgr. dr. Franc Močnik in dr. Kazimir Humar, je potekel v zelo prijaznem vzdušju in prijetnem razpoloženju. Goste sta ljubeznivo sprejemala predsednik dr. de Rinaldini in njegova gospa. Iz zgodovine Goriške Mohorjeve družbe RAZNE NOVICE ODPUSTKI Nadškof Sedej je javil papežu Piju XI, da je bila v Gorici ustanovljena »Goriška Mohorjeva družba«. Prosil ga je, naj bi družbo blagoslovil in ji naklonil odpustke. »Družba ima namen,« je pisal nadškof, »vzgajati slovensko ljudstvo v Italiji po katoliških načelih, mu ohranjati nravno in svetos-tno življenje ter tako pospeševati katoliško vero. Podpisan; ustanovo toplo priporoča in ne dvomi, da jo bodo odobrili tudi prevzvišeni gg. škofje, koder se družba želi zakoreniniti, to je v videmski nadškofiji, v tržaško-koprski, ljubljanski in celovški škofiji.« Papež Pij XI. je podelil Goriški Mohorjevi družbi bistveno iste odpustke, kot jih je papež Pij IX. podelil dne 18. maja 1860 Celovški Mohorjevi družbi. Papeški reskript se glasi: »Sv. apostolska penitencerija. Št. 1959/23. Presveti oče! Goriški nadškof, ob vnož-ju Vaše Svetosti, ponižno prosi, da bi podelili vernikom, ki so udje Družbe sv. Mohorja, kanonično ustanovljene v škofijskem mestu Gorica, naslednje odpustke: I. Popolni odpustek: a) novemu članu na dan sprejema v družbo, ako prejme zakrament sv. pokore in sv. R. Telesa, obišče cerkev ali javni oratorij in moli po namenu sv. očeta; b) vsakemu članu na praznik sv. Mohorja ali na poljuden dan v njegovi osmini, ako takisto prejme zakrament sv. pokore in sv. R. Telesa, obišče bratovsko cerkev al, če te ni, župnijsko cerkev in pobožno moli po namenu sv. očeta. II. Popolni odpustek vsakemu članu ob smrtni uri, ako se skesano spove in prej- Nekatoliške ameriške Cerkve ocenjujejo delo koncila Številni predstavniki nekatoliških Cerkva v ZDA so že izrazili svoje veliko zadovoljstvo nad delom, ki ga je opravil koncil in poudarjajo, da je odprl pot v novo dobo sodelovanja. Clan zedinjene prezbiterijanske Cerkve dr. Carson Blake je zatrdil, da se je ekumensko gibanje zelo okrepilo in dodal: Sedaj lahko gledamo nasproti novim korakom na poti zedinjenja in sodelovanja z velikim upanjem. Predsednik Hebrew Union College iz Cincinnatija dr. Nelson Glueck je izjavil, da je koncilsko delo mogočen in pozitiven dogodek v zgodovini ver. Evangeličan Billi Graham je dejal: Koncil je ustvaril nov duh razumevanja med vsemi kristjani. Koncilske debate so dale protestantom novo pojasnilo o tem, kar rimska Cerkev veruje, in ustvarile nov duh svobode v okrilju 'katoliške Cerkve. Graham je pripomnil, da bo po njegovem mnenju koncilsko delo zmanjšalo napetosti med protestanti in katoličani. Koncil, tako je zaključil, je prekosil naša pričakovanja. Predstavnik -narodnega sveta Cerkva dr. Robert Godds, ki je šest tednov sledil kot opazovalec zadnjemu obdobju koncila, je pa izjavil: Kot drugi opazovalci, sem bil presenečen spričo očitne duhovne življenjskosti rimske katoliške Cerkve in izgledov nove dobe, bratstva in sodelovanja med vsemi Cerkvami. Mesna juha ob petkih dovoljena (Ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik je vprašal koncilsko kongregacijo za pojasnilo, ali je po novi postni postav; ob postnih dneh prepovedano uživati .meso in mesno juho aili samo meso. Dobil je odgovor, da prepoved velja samo za meso. Torej je ob petkih dovoljeno uživati mesno juho. Cerkev se mora približati človeštvu Nadškof iz Bamberga msgr. Schneider je izjavil v zvezi z 81. katoliškim dnem, ki se bo vršil v tem mestu od 13. do 17. julija, da se koncilska -Cerkev nahaja pred isto nalogo, ‘kakršno je Kristus zaupal svojim apostolom, namreč približati se človeštvu v njegovih telesnih in duhovnih potrebah. Koncil ni izrekal zadnje besede, je dejal msgr. Schneider, potrebno je nadaljevati delo obnove v duhu in po načelih II. vatikanskega koncila in ta načela pozorno izvajati v posameznih nodročjih življenja kot so vzgoja in kultura, družba in politika, oblika in delavnost katoliških organizaciji. Velike preosnove naših dni, tako je nadaljeval nadškof, stavljajo vedno nove probleme in zahtevajo novih odločitev. me sv. obhajilo, če pa tega ne more, da vsaj presladko Ime Jezusovo skesano izgovori ali vsaj v srcu pobožno vzdihne in sprejme vdano iz božjih rok smrt kot kazen za greh. III. Delni odpustek: a) sedmih let in sedmih kvadragen štirikrat na leto, ako družbenik obišče bratovsko cerkev ali, če te ni, katro koli drugo od škofa določeno cerkev in v njej pobožno moli; b) odpustek šestdesetih dni, kolikorkrat družbenik po namenih družbe opravi kakršno koli delo pobožnosti ali dejavne ljubezni. Tako Bog itd.. .. Dne 23. novembra 1923. Sv. apostolska penitencerija je dobrohotno privolila v prošnjo za dobo sedmih let. S tem je preklicana vsaka nasprotna določba. — G. Fagiolo, J. Rossi, S. p. off.« Ker so bili dani odpustki za dobo sedmih let, je bilo potrebno po preteku sedmih lat prositi za ponovno podelitev odpustkov. Tako je tudi nadškof Andrej Pangrazio dne 23. septembra 1965 naslovil na sv. stolico prošnjo za podaljšanje odpustkov. Novi reskript sv. ap. penitenoerije z dne 30. septembra 1965 podaljšuje odpustke za novo sademletje. Medtem ko ohranja nespremenjene popolne odpustke, glede delnih odpustkov določa: a) Prejme odpustek sedmih let štirikrat v letu član, ki obišče katero koli cerkev na od škofa določene dni; b) Prejme odpustek sto dni družbenik, ki opravi po namenu družbe kakršno koli delo pobožnosti ali dejavne ljubezni. Nova afriška država 30. septembra bo postal protektorat Be-čvanaland neodvisna afriška država, ki se bo imenovala republika Botswana. Ta dežela ima le 540.000 prebivalcev, od katerih je 9.000 katoličanov. Evangelizacija dežele je zaupana pasionistom pod vodstvom apostolskega delegata msgr. Murphyja. Dušno-pastirski apostolat vrši tudi en afriški duhovnik, ki je bil posvečen leta 1963. Porast družbe belih očetov Kongregacija belih očetov v Afriki je prekosila prvič številko 3000 duhovnikov, ki pripadajo tej družbi. Lani je bilo namreč posvečenih 93 novih duhovnikov te družbe. Število članov je stalno naraščalo, v zadnjih 20 letih pa se je naravnost podvojilo. Družbo je leta 1868 ustanovil v Alžiru kardinal Lavlgerie. Kardinali na 81. nemškem katoliškem dnevu Kardinali Frings, Doepfner in Jaeger ter apostolski nuncij v Bonnu, msgr. Baifile, so že sporočili, da se bodo udeležili 81. nemškega katoliškega dne, ki se bo vršil v Bambergu od 13. do 17. julija. Med raznimi manifestacijami, ki so na programu, je tudi sestanek med judi in katoličani, ki se bo vršil 15. julija. V teku zborovanja bo govoril kardinal Doepfner o temi »Cerkev, življenjsko počelo sveta«. Kako je treba postopati z brezbožci Da bomo kos brezboštvu, je dejal francoski pater Gaut-hier — moramo najprej dobro poznati vzroke brezboštva, med katerim; sta posebno pomembno beda in krivica. Lažni odpomočki proti brezboštvu bi bili po mnenju patra Gauthierja tile: obsodba, ki bi bila nekoristna in nevarna, ker bi potrdila mase v ideji da jim je Cerkev nasprotna, ker da je vezana kot mislijo, na kak političen, gospodarski in socialni sistem, ki jih zatira; prav tako bi bilo škodljivo patemalistično stališče, ko se zviška gleda na delavske in revne množice; kar je danes potrebno, je pristen in postopen prikaz Boga, Kristusa in Cerkve. Pred oznanjanjem evangelija je treba zahtevati in vršiti pravico; treba je nato oznaniti Kristusov nauk in se-znati brezverne ljudi s skrivnostjo odrešenja; potem pa je treba živeti v duhu Cerkve, predno sploh govorimo o Cerkvi in predno bi nalagali ljudem njene postave in govorili o njenih zahtevah do človeštva. Teološki teden v Kongu Bog naših očetov, bo tema tretjega teološkega tedna, ki je na programu od 4. do 9. julija v Leopoldvilleu, v belgijskem Kongu. To temo bodo obravnavali s treh vidikov: Bog svetega pisma, Bog afriških verstev in problem brezboštva. Akademija slovenske gimnazije v Celovcu Vsakoletna in sedaj že tradicionalna prireditev slovenske gimnazije v Celovcu na Koroškem je bila letos v nedeljo, 22. maja. Kot vedno, je tudi to pot združila za nekaj prijetnih ur starše, učitelje in učence. V prvem delu prireditve so nastopili pod vodstvom dr. Franceta Cigana mladinski, dekliški in izbrani zbor. Dve slovenski in ena nemška recitacija so prikazale lepoto domovine. Z državno himno je bil ta prvi del sporeda zaključen. Drugi del akademije so pričeli Mladi godci. Sami -petošoloi so odlično obvladali klarinet, harmoniko, kitaro, pozavno in trobento. Sledila je nemška deklamacija, nakar je fantovski zbor odpel šest pesmi, med njimi tri rezijanske narodne. Mladi umetniki so poskrbeli za lep glasbeni vložek v Triu dveh violin in klavirja. Po nemški recitaciji so spet nastopili tamburaši s poskočnimi valčki po narodnih napevih. Za konec se je pa zbral na odru skupni zbor 150 pevcev, ki je podal pet pesmi. Po dvorani je mogočno donelo. Kot zadnjo so zapeli -koroško narodno »Luštno je vigred«. Šopek nageljnov, ki jih je pevovodja ob zaključku nastopa prejel, je bil iskren izraz priznanja vsem nastopajočim in dirigentu. Novi predpisi za osebne avtomobile Italijanska država skuša na vse načine preprečiti visoko število cestnih nesreč. Pred mesecem dni je rimski parlament izglasoval zakon, ki predvideva visoke globe za tiste vozače, kj potujejo z izrabljenimi gumam; po italijanskih cestah. Sedaj pa je poslanska zbornica potrdila odločbo senata glede števila oseb v avtomobilu. Nemalokrat je prišlo do cestnih nesreč, kjer je pet in tudi več potnikov bilo ranjenih ali celo mrtvih-. Kdor bo odslej sprejel v svo-je vozilo več oseb kakor jih avto zmore, bo zapadel kazni od 25.000 do 100.000 lir, razen če so med odraslimi eden ali dva otroka izpod deset let starosti. Pomoč tujim avtomobilistom Italijanski avtomobilski iklulb (AGI) bo v sodelovanju s turistično ustanovo EN IT uvedel brezplačno cestno pomoč za -tuje Pereč in še vedno nerešen problem Po popolni uvedbi enotne srednje šole so bile pri nas na Goriškem in Tržaškem ukinjene strokovne šo-le in tečaji. Človek bi pričakoval prav nasprotno-: sama uvedba enotne srednje šole naravnost kliče po ustanovitvi strokovnih zavodov, v katerih naj bi se mladina, ki dokonča tri razrede enotne srednje šole in nima namena ter možnosti nadaljevanja študija, strokovno usposobila za svoje poklicno delo. Ta problem ne zadeva sicer samo slovenske etnične skupnosti v Italiji, temveč vso italijansko mladino in povzroča upravičeno vznemirjenost vseh staršev, -ki so zelo zaskrbljeni, kam usmeriti svoje otroke po dokončani srednji šoli. Vendar je za slovenske dijake in njihove starše problem še posebej pereč, kajti medtem ko za italijansko mladino mnogi strokovni zavodi že obstajajo in delujejo, pa vsa slovenska skupnost v Italiji za-enkrat nima enega samega takega zavoda ali tečaja. V Rimu sicer zagotavljajo, da bo ta problem rešen v celotnem o-kviru izvajanja šolske reforme, a ker vemo, kako počasi se take odločbe pripravijo, smatramo vsako zavlačevanje ustanovitve zadevnih strokovnih zavodov kot zelo škodljivo za slovensko skupnost. Nekateri pravijo, da bi se morala s tem vprašanjem baviti mešana jugoslovansko-italijanska komisija. Toda ustanovitev strokovnih zavodov s slovenskim učnim jezikom tako na Goriškem kot na Tržaškem ne spada in ne more spadati v pristojnost -zunanjega ministrstva, temveč ministrstva za splošno vzgojo, ker je bilo to -ministrstvo, ne pa zunanje tisto, k; je sprožilo novo šolsko reformo in odpravilo strokovne šole ter tečaje. Ono je torej to zadevo sprožilo, ono naj jo sedaj reši, zato mešana jugoslovansko-italijanska komisija pri tem nima kaj uravnavati. Zadeva je jasna in enostavna za vsakogar, ki mu je mar le dobro študirajoče mladine. Seveda, če hoče nekdo strokovne zavode za slovenske dijake preprečiti ali njih uvedbo zavlačevati ter iskati razne druge uigovore, dobi pa ves -problem drugo lice, kj sedanjim demokratičnim oblastem v Italiji gotovo ne bi bil v čast. avtomobiliste od 21. junija dalje. Ko bo tuji avtomobilist prejel karto za bencin, mu bodo izročili tudi dva kupona za brezplačno cestno pomoč. Po patrah; bodo take bone dobili tudi -kjerkoli v uradih ACI. Tuji avtomobilist, ki bo prišel v zagato in bo potreboval tehnično pomoč, ho poklical št. 116 in v kratkem bo prispel »rešilni« avto ACI, ki bo na mestu popravil okvaro ali pa avto zapeljal do najbližje mehanične delavnice ACI. Brezplačna vožnja velja za razdaljo do 40 km, za vsaik nadaljnji kilometer bo pa turist plačal 90 lir. Seveda bo tu-ris-t moral plačati tudi morebitne nadomestne dele. Celovška Mohorjeva družba je izdala nedavno knjigo, -mimo katere ne bo mogel iti nihče, ki mu je mar bodočnost slovenske mladine in k; si iskreno prizadeva, da bi se tudi med nami s pomočjo lai-ških apostolov ostvarilo božje kraljestvo. Dejstvo je, da še noben slovenski rod ni doživel tako globokih in da-lekosežn-ih sprememb doma in v svetu kakor jih doživlja današnji. Dolgo časa je bila večina naše mladine kmečka. Delala je v domačem kraju in na domači zemlji. Danes dela doma le še neznatna manjšina mladih. Slovenska mladina je dobila pretežno delavski značaj. Vsak dan odhaja na delo v podjetja, v tovarne, v obrate. Skuša si pridobiti potrebno znanje in se usposobiti za svoje delovno -mesto in za prevzem odgovornih nalog v jutrišnji družbi. Tej mladini odkrivajo poglavja te knjige veličastno nalogo, vredno njenega življenja in njenih naporov. Vse misli so od belgijskega kardinala Jožefa Cardijna, ki je leta 1912. ustanovil v predmestju Bruslja kot kaplan prvo skupino mladih delavcev, iz katere se je razvilo svetovno gibanje »Krščanske delavske mladine« — žosizem. V svojem življenju je obšel vse dežele sveta in bil poklican kot strokovnjak tudi na 2. vatikanski koncil. V tem čas-u ga je sv. oče Pavel VI. imenoval za kardinala. 23. septembra 1965 je -na omenjenem cerkvenem zboru dejal: »Mladina predstavlja pol človeštva; od nje zavisi, ali se bo svet poboljšal ali poslabšal. Vendar danes živi povsem drugače kot mladina nekdaj. Pokazati ji je treba pravo pot, njeno odgovornost in njeno poslanstvo.« Knjiga je zelo obširna, saj ima 536 strani večjega formata. V njej je mojstrsko zbral, prevedel in uredil -Cardijnove -misli Zdravko Reven, upravnik Družbe sv. Mohorja v Celovcu. V njej je nagrmadenega toliko gradiva, vzpodbud in napotkov, da ostane knjiga neizčrpen vir za vsakogar, ki je pripravljen pod vodstvom Cerkve vršiti apostolsko. -delo v svojem okolju z namenom, da vsakdo izvrši svoje krščansko poslanstvo, pomaga pri utrjevanju miru med ljudmi in pri vedno večjem širjenju -božje slave. Tako kot pravi Cardijn: »Pravica, mir, bratstvo, slava božja na zemlji kot v nebesih!« Obmejni prehod v Šempetru pri Gorici je v svojo doslej mirno kroniko zabeležil 27. maja popoldne tudi buren in drzen dogodek, ki se je za udeležence srečno končai. Velik osebni avtomobil znamke Škoda iz Prage je porabil priliko, ko so bile cestne zapore dvignjene zaradi avtomobila, ki je prečkal 6bmejni prehod, in se z vso brzi-no pognal iz jugoslovanskega v italijanski predal. Pri nas ni berlinskega zidu, drugače -bi mu huda predla. Obmejni organi so ostali brez besede in ko se je avto ustavil ob stražnici na italijanski strani, je iz njega izstopilo -pet oseb, ki so si v tujem jeziku dali duška izredni sreči tveganega poskusa. Bili so to 32-letni češki zdravnik, njegova 25-letna žena učiteljica, njuna 6 in 2-letna otroka ter ženin brat 31-letni doktor kemije. Torej vsi izobraženi ljudje, k; so dobro vedeli, kaj delajo in kakšni nevarnosti se "izpostavljajo. Pozneje so potom tolmača na gori-ški 'kvesturi povedali, da so pretekli teden zapustili Prago s turističnim -potnim listom, namenjeni n-a Bolgarsko. V resnici pa so si želeli priti preko meje v Italijo. Ustavili so se v Novi Gorici, največ z namenom, da proučijo položaj na meji. Brez uspeha so poskusili beg na obmejnem prehodu v sveto-gorski ulici in Komisija za skrčenje števila italijanskih škofij Sveta Stolica in italijanska \lada pripravljata ustanovitev mešane komisije, ki naj bi izvedla 16. člen lateranske pogodbe, ki predvideva skrčenje italijanskih škofij na število italijanskih provinc. Da-nas je 260 rezidencialnih škofov, število bi se moralo skrčiti na približno sto. To je tu-dj v duhu koncila, ki priporoča, naj škofije ne bodo premajhne. Do izvedbe bo prišlo seveda postopoma. Nov prevod sv. pisma V Lahore v Pakistanu so objavili prvi katoliški prevod svetega pisma novega zakona v jeziku ipunjab. To izredno knj-i-go posreduje tudi uprava našega -lista. Cena izvodu je 2600 -lir za broširano knjigo, in 3200 lir za vezano. Kdor si jo želi po pošti, naj doplača še 300 lir. —jk Misli književnika na sedem let obsojenega Sovjetski pisatelj Sinjavski je bil obsojen na sedem let zapora zaradi tega, ker so njegova dela izšla v inozemstvu pod psevdonimom Abram Terc, kjer je napadel monopol komunistične partije nad duhovnim snovanjem. Prinašamo nekaj odstavkov iz njegovih v tujini izišlih spisov: »Moramo stremeti za tem, da bomo imeli v Boga tako zaupanje, kakor ga ima pes v svojega gospodarja. Komaj požvižga, že priteče. Kamor koli pojdeš, se bo pes takoj podal za teboj, ne da bi ga vprašal; nič ne bo pomislil, ampak bo kar veselo tekel za tvojimi koraki in se ne bo oddaljil, četudi bo treba iti za teboj do konca sveta«. »Dovolj časa smo zapravili s tem, da smo mislili samo na človeka. Sedaj je prišel čas, da mislimo tudi na Boga.« »Kaj je pravzaprav telo? Samo zunanje ogrinjalo, obleka za potapljača. Toda kako je z menoj v tej potapljačevi preobleki... Tam me nikdo ne vidi, kako se ves zvijam v bolečinah.« »Smrt je ravno zato lepa, ker postavi vsakogar izmed nas na pravo mesto.« »Celo moje življenje je mešanica podlosti in prosečih molitev.« »Res sem mnogo ustvaril, ker sem vedno mislil na konec življenja. Oh, kako počasi prihaja smrt.« »Nikakor ne verujmo zaradi tega, ker je taka navada; ne verujmo iz strahu pred smrtjo, ne za vsak slučaj, ne iz človečanskih ozirov in tudi ne zaradi tega, ker hočemo rešiti dušo ali pa zato, da bi bili originalni. Pač pa verujmo iz čisto preprostega razloga, ker je Bog, ki resnično biva.« (Iz »Mysli vvrasploch«, Pariz 1965. Objavil »Glas Kulturne akcije«, Buenos Aires). Šele sv. Peter jim je pomagal in jim odprl sicer ne nebeška vrata, pač pa vrata za v Italijo. Rdečega raja so -se na ta način srečno -rešili, nebeškega si pa bodo morali šele za-služiti. Poslali so jih v zbirno taborišče v Padriče. Potresi v Taškentu se nadaljujejo Sovjetsko mesto Taškent je bilo v preteklem mesecu močno -prizadeto po .potresu, kj se v presledkih še vedno nadaljuje. Ljudstvo množično zapušča mesto. Bolnišnice so prenapolnjene bolnikov, največ zaradi sirčnih obolenj in živčnih zlomov. Oblasti niso več zmožne pomiriti preplašenega prebivalstva, katerega sc je polastila prava panika. Natančnega števila smrtnih žrtev še ni mogoče ugotoviti« ker so vesti iz Taškenta zelo pomanjkljive. Vendar zadostuje poročilo agencijo Tass, da si ustvarimo sliko strašnega razdejanja, ki ga je povzročil potres. Agencija -namreč .poroča, da bo prizadeto mesto prejelo sto milijonov dolarjev podpor0 -iin -pet milijonov in pol -dolarjev pomoči od prostovoljne nabirke med ru-skim prebivalstvom. R. K. rjz življenja Cerkve. Nove knjige Jožef Cardijn Poslanstvo delavske mladine POBEG IZ PRAGE preko Jugoslavije v Italijo na mednarodnem prehodu -pri Rdeči hiši. RZASKE Slovensko romanje v svetišče Vej ni Pravkar posvečeno Marijino svetišče Falske Gospe Kraljice in Matere na na-*ni Krasu je romarska cerkev, je romarji kraj in zlasti od vseh tržaških verzov je odvisno, kako se bo pričelo živ-^je v tem romarskem božjem hramu, katerim cerkev zaradi svoje zunanjosti *e ugaja, toda ko bodo prišli notri in Pfcrait po vrsti, se bo njih mnenje zelo ^menilo. Iskreno želimo, da bi vsi Slo-dobre volje z veseljem prihajali v Po Marijino hišo, v kateri je tudi naše !tupno darilo: oltar sv. Girila in Metoda. Slovenski duhovniki so prvič skupno piskali Marijino cerkev na Vejni v sredo, ’• maja. Naša prva in uradna služba ^Ja v slovenskem jeziku pa bo v ne-e,i°, 26. junija, en teden pred odhodom kinsiedeln. PatSimska Gospa, Kraljica in Mati, na Krasu od vsega božjega- ljudstva aio pozdravljena! ^dzorstvo nad krajevnimi Ustanovami ^a osnovi deželnega zakona št. 3 z dne •naroa 1966 je prešlo izvajanje nadzor-lt>4 nad krajevnimi ustanovami (pokra j i-občinami in dobrodelnimi ustanovi) od države na deželo. V ta namen . Po zakonu ustanovljeni štirje organi, sicer: deželni nadzorni, odbor, ki bo 'ajal nadzorstvo nad delovanjem pokra- Jama pri Briščikih postaja vedno bolj privlačna *®lika podzemska jama pri Briščkih tržaškem Krasu postaja vedno bolj turistična postavka v življenju de- FurlanijaJulijska krajina. Medtem Jo je leta 1958 obiskalo 7451 oseb, leta 11.765, leta 1962 15.286, pa je lani °Pilo v jamo že 23.699 obiskovalcev. Zato se bodo že to jesen pričela velika , *a za popolno preureditev te velike s sredstvi, ki jih je dala na razpo-deželna zbornica na osnovi zakona . Pospeševanje turističnega, gorskega in "iškega bogastva naše dežele. Po prvih načrtih, ki jih je pripravila ko-. SlJa za jame društva »Alpina delle Giu-'■ bodo predvideni stroški presegli vso-150 milijonov lir. Ti načrti so sicer ^ že nekaj let, vendar so bili do sedaj ^Jesničljivi, ker je finančni problem Ustavljal nepremagljivo oviro. Veliko ^g za dosego financiranja bodočih del Jarni pri Briščkih si je stekel deželni .^ovaiec Coloni, ki je med drugimi osnut-Predložil tudi zakonski osnutek za ka-®r jam. z dosedanjo ureditvijo poti v jami ta podzemska votlina niz mogočnih rov. Da se jo splača ogledati, pričajo ike, ki izkazujejo iz leta v leto ne-eri porast obiskovalcev. Je pa težava da se morajo obiskovalci vračati H, lst*i poti, po kateri so v jamo prišli. 0U- ^ tega je velika strmina resna ovira starejše osebe. b ^ograrn del obsega dve obdobji. Prvo, I katero je že nakazanih 60 milijonov ' Predvideva ureditev poti po sredini sv. nema uom (Razgovor s pisateljem prof. dr. Metodom Turnškom) NOVICE jim, konzorcija občin pordenomskega okrožja ter nad konzorciji in podpornimi ter dobrodelnimi ustanovami medpok ra j inskega značaja; pokrajinski nadzorni odbori v Trstu, Gorici, Vidmu in Pordenonu bodo izvajali nadzorstvo nad delovanjem občin ter ostalih podpornih in dobrodelnih ustanov. Razen tržaške pokrajine so bili vsi nadzorni organi izvoljeni (z izjemo predsednikov, ki jih imenuje predsednik deželne vlade idr. Berzanti). V tržaški pokrajini, kjer je bil pokrajinski svet razpuščen, pa jih je imenoval izredni komisar. Člani nadzornega odbora- za tržaško pokrajino so: efektivni člani: dr. Francesco Sferco (DC), dr. Mariano Maly (DC), prof. Paolo Medani (PSI), Claudio Tonel (PCI) in Maggio Rellj (PLI) ter namestniki: Mi-chele Zanetti (DC), Fabio Gioseffi (MSI) in dr. Matej Poštovan (Slov. skupnost). Opravljali bodo delo, ki je prej spadalo v pristojnost prefektumega Pokrajinskega upravnega odbora (GPA). Nabirke za lačne Švicarski katoličani so v postnem času nabrali za lačne po svetu eno milijardo in 200 milijonov lir. Ta vsota presega za 220 milijonov lansko. Vatikan je pa nabral čez štiri milijarde, največ za Indijo. V Avstriji so nabrali v isti namen pet milijard. pobočja, ki -bo izletnike pripeljala v tako imenovano »dvorano oltarja«, ki je zaenkrat nedosegljiva. Ta del jame je še posebej privlačen in zanimiv. Od tu bi se pot morala začeti dvigati po že obstoječ; polici na veliki steni na levi strani in nadaljevati po dveh strmih klancih z visečo potjo, ki jo bo šele treba zgraditi. Na ta način bi se obiskovalci vračali po čisto drugi poti in bj lahko jamo videli z več strani. Po tej poti bo dosegljiv tudi nov, pred kratkim odkrit rov, ki bo nudil pogled na skupino zelo lepih kapnikov stalagmitov. Iz jame bo popeljal drug izhod, ki je sedaj zaprt. Pravkar omenjena dela nameravajo izvršiti že to jesen. Pozimi bj nato opravili zahtevajoča dela, tako da bo v prihodnji turistični sezoni jama že lahko sprejela množične skupine obiskovalcev. Drugo obdobje dela pa predvideva jamsko dvigalo z dvema kabinama za skupno 24 oseb. V ta namen bo treba preluknjati 80 m žive skale in napraviti nov izhod. Po proračunih, ki so jih pa napravili že pred nekaj teti, bi vse to stalo približno 80 milijonov lir. Preostane nato še nekaj del za ureditev dohodov k jami, za katere je predvidenih 16 milijonov diir. Iz vsega povedanega je jasno razvidno, da bo jama pri Briščkih in z njo ves tržaški Kras postala turistično področje prvenstvene važnosti za vso deželo. Zato zasluži »Komisija za jame« vse priznanje za vzpodbudo, k; jo je sprožila, deželna ustanova za turizem pa vso pohvalo, da se je odločila ureditev jame finančno podpreti. Kot je javil list Naš tednik - kronika, bodo letos praznovali v Makedoniji 1050-letnico smrti sv. Klementa Ohridskega, učenca isvetih bratov Cirila in Metoda. Obrnili smo se na prof. dr. Metoda Turnška, ki je pravkar izdal svoje slovstveno in zgodovinsko delo o svetih solunskih bratih Cirilu in Metodu ter njunih učencih pod naslovom «Zvezde našega neba®, da nam pove kaj podrobnosti o sv. Klementu in seveda tudi o velikih slovanskih blagovestnikih Konstantinu in Metodu. »Gospod profesor, kdo je bil in od kod je bil sv. Klement? Ali je bil doma iz Ohrida, da se imenuje sv. Klement Ohridski?« »Moje literarno delo (dramski scenarij) o sv. Cirilu in Metodu zajema dobo nekako 25 let (od 862 do 887), v zgodovinski sliki (ali študiji) o sv. bratih in njunih učencih sem pa posegel še nekoliko bolj nazaj, v dobo njunih staršev, in naprej v dobo njunih učencev, tako tistih, ki so z njima prišli, kot onih, ki sta jih pri Moravanih in panonskih Slovencih sama vzgojila. Zato vam morem na vaše vprašanje, g. urednik, dati naslednje pojasnilo. Nedvomno je, da sta sv. brata Konstantin in Metod privedla s seboj iz Carigrada nekaj učencev, saj je moravski knez Ra-stislav zaprosil cesarja Mihaela III. za več misijonarjev-učiteljev. Vir sicer poroča samo o enem pomočniku bolehnemu filozofu in duhovniku Konstantinu, njegovem bratu diakonu Metodu, ki pa je takrat v starosti 48 let bil že opat samostana v Polyhronu v Carigradu. Samostan pa, podružnica slovitega samostana na Olimpu v Bitiniji, je imel v svoji sredi samostanske očete-duhovnike (hieromona-he) in mladeniče, pripravnike na meni-štvo in samostansko duhovništvo. Zato je samostanski predstojnik, opat (igu-men) Metod mogel izbrati pomočnike njunemu slovanskemu misijonu.« »Ali govori o tem tudi kakšno izročilo?« »Da, o tem priča tudi trdno izročilo. Ko so namreč po Metodovi smrti leta 885 sovražniki učence Metodove zajeli in vrgli v ječo in jih potem vlekli v Benetke, bilo jih je do dve sto, v prodajo, so učencem, ki so bili s Konstantinom in Metodom prišli iz Grčije, dovolili, da se iz Moravskega vrnejo ob Donavi v Grčijo. In med temi učenci, tedaj že starejšimi možmi, se omenjajo Klement, Angelar, Lavrencij, Naum... Nemška ječa in slabo ravnanje z jetniki sta tem prvim učencem sv. solunskih bratov tako zrahljala zdravje, da so le s težavo dospeli do Beograda, ki je bil takrat bolgarsko mesto in v njem bolgarski poveljnik Boritkan. Le-ta je sprejel in pogostil izgnane trpine in sporočil carju Borisu, da so prišli primerni blagovestniki, ki jih on išče.« »In potem jih je sprejel bolgarski car?« »Da, car jih je spoštljivo sprejel in hvalil Boga za njihov prihod. Angelar pa je spričo trpljenja v ječi, med izgnanstvom in na poti do Beograda tako oslabel, da je kar kmalu umrl. Ostali so le trije. Car Boris je Klementa postavil za učitelja v pokrajini Kutmičevica v južnozahodnem delu države v južni Makedoniji. Podaril mu je tam tudi več dvorcev, da je s knežjimi darovi mogel sezidati samostan in cerkev v Ohridu. Tudi Naum je sezidal samostan na otoku v Ohridskem jezeru. Tako je tam v Ohridu nastalo ognjišče staroslovenske književne šole. Klement je v sedmih letih (886-893) učiteljske službe vzgojil okrog 3500 učencev, od katerih je Duhovščina v Tanzaniji Vseh duhovnikov je v Tanzaniji trenutno 1271. Od teh je 341 domačinov, drugi pa izhajajo iz 15 inozemskih držav. V Tanzaniji je razen tega 432 bratov in 2.018 redovnic. bilo veliko posvečenih v diakone in duhovnike.« »Torej se ta slavni učenec sv. Cirila in Metoda zaradi uspešnega delovanja v Ohridu imenuje Klement Ohridski! Kaj pa je po svojem službenem položaju bil Klement? Ali je bil opat (igumen) ali celo škof? Ali je bil v zvezi z Rimom in papežem? Ali pa je bil nemara podložen carigrajskemu patriarhu?« »V Makedoniji se še danes vzdržuje izročilo, da je Klementa sam papež v Rimu posvetil v duhovnika. In to izročilo veliko pove, da je spričo tega, in po zgledu svojih velikih učiteljev Konstantina in Metoda bil vsekakor zvest rimskemu apostoliku-papežu. Enako tudi njegov sodelavec, igumen (opat) Naum. Oba učitelja makedonskega ljudstva časti tudi katoliška Cerkev kot svoja svetnika.« »Kolikšno starost je dosegel sv. Klement?« Sv. Naum je umrl leta 910, sv. Klement pa, ki ga je Borisov naslednik car Simeon leta 893 postavil za prvega slovanskega škofa v Bolgariji, je umrl leta 916. Tudi če je kot 20-letni ali 25-letni mladenič prišel Klement s sv. solunskima bratoma k Moravanom in panonskim Slovencem, ni učakal visoke starosti, ker je spričo naporov v dušnopastirski vnemi in spričo trpljenja v ječi na Moravskem pač kmalu obnemogel.« »Brali smo, da bodo letos za 1050-let-nico sv. Klementa Ohridskega velike verske in kulturne proslave. Celo razstavo kulturnega dela sv. Klementa Ohridskega bodo organizirali in bo ta potovala. Z razstavo bo tudi vaša nova literarna dramska stvaritev in zgodovinska študija o sv. bratih »Zvezdi našega neba«. Kako je prišlo do tega, da bo vaša knjiga deležna te časti?« »Ko sem svojo novo knjigo o sv. Cirilu in Metodu in njunih učencih poklonil svojemu prijatelju duhovniku v Bitolju, je ta pri branju brž opazil, da že v prvem dejanju nastopajo prvi Konstantinovi učenci: Klement, Naum in Angelar, zlasti pa sta Klement in Naum slavno ovekovečena v zadnjem dejanju, ob njuni posvetitvi za škofa in igumena v Dalmaciji. Prijatelj mi je ves navdušen sporočil, da je to zanj predragocena knjiga, vredna več kot ne vem kaj, in da bo uvrščena v razstavo sv. Klementa. Ker je na tistem darilnem izvodu bilo napisano tudi moje posvetilo prijatelja, sem mu za razstavo poslal še en izvod. Nato mi je sporočil: "Drugi izvod knjige »Zvezdi našega neba« pomeni enega najodličnejših prispevkov za razstavo v čast sv. Klementu”. Hkrati mi je poslal drobno knjižico 10 pesmi makedonskega pesnika Duška Hri-stova Konstantinova z naslovom "Kliment Ohridski”, ki je letos izšla v Bitolju. Leta avtor pesmi, dr. Konstantinov, je tudi že pregledal mojo knjigo "Zvezdi našega neba” in napisal o njej oceno. Oceno bo prinesla ljubljanska "Družina”. Tako se po sv. bratih Cirilu in Metodu in njunih učencih povezujemo književniki od severa do juga, in od juga do severa.« Jože V. RADIO TRST A Spored od 5. do 11. junija 1966 Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pravljica o nedozidanem gradu«. Napisala Tončka Curk. — 12.00 Nabožne pesmi. — 12.15 Vera in naš čas. — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi. — 15.30 »Brigadir«, veseloigra v petih dejanjih. — 18.30 Kino, včeraj in danes. — 20.30 Iz slovenske folklore: Lel j a Rehar: V starih časih: »Krst bomuo jemeli«. Ponovitev v torek ob 12.00. Ponedeljek: 12.15 Brali smo za vas. — 13.30 Znane melodije. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Poglavja iz zgodovine slovenske književnosti: Vinko Beli-čič: »Mozaik manjših imen na prelomu stoletja«. — 21.00 V. Fioravanti: »Le nozze per puntiglio«, komična opera v dveh dejanjih. Torek: 17.20 Italijanščina po radiu: Osnovni tečaj: 52. lekcija. — 18.30 Iz niza javnih koncertov Radia Trst v sezoni 1965-66: Flavtist Miloš Pahor in kla-vičemhalistka Dina Slama. — 19.00 Plošče za vas, quiz oddaja. — 21.00 Pregled slovenske dramatike, 27. oddaja. Sodobna drama v osrednji Sloveniji. Odlomki 'iz del: »Raztrganci« Mateja Bora, »Jurij Trajbas« Vitomila Zupana in »Veseloigra v temnem« Dominika Smoleta. Sreda: 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 19.15 Higiena in zdravje. — 19.30 Zbor »Vinko Vodopivec« iz Kromberka. — 20.35 Kulturni odmevi -dejstva in ljudje v deželi. — 21.00 Simfonični koncert. Dirigira Kirill Kondrašin. Sodeluje pianistka Lilian Kallir. Igra orkester gledališča Verdi v Trstu. V odmoru (približno ob 21.40) Književne novosti: Ela Peroci: »Po šoli me počakaj« in »Rišem dan.« - ocena Martin Jevnikar. Četrtek: 8.30 Praznična matineja. — 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 12.00 Josip Jurčič: Deseti brat: (1) »Kvasova pot na Slemenice«, priredba Martin Jevnikar. Izvajajo dijaki slovenskih višjih srednjih šol v Trstu. — 14.45 Pesmi iz Nadiške doline. — 17.00 Solisti lahke glasbe. — 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za naše najmlajše. — 21.00 »Goetz von Berliohingen«, drama v petih dejanjih, ki jo je napisal J. W. Goethe. Petek: 12.15 Pomenek s poslušavkami. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Znani dirigenti in skladatelji v Trstu. — 19.15 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Rafiko Dolhar: »Nove smeri v anatomiji«. — 20.35 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe orkestra RAI iz Milana. — 22.00 Benedetto Croce in idealistična struja v Italiji: Gennaro Sasso: »Politična misel«. Sobota: 12.00 Kulturni odmevi - dejstva in ljudje v deželi. — 14.45 Tamburaški ansambli. — 15.00 Glasbena oddaja za mladino. — 16.00 »Volan«. Oddaja za avtomobiliste. — 17.20 Komentarji o dogodkih po koncilu in v jubilejnem letu. — 17.30 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu. — 19.15 Družinski obzornik. — 20.35 Teden v Italiji. — 21.00 Josip Jurčič: Deseti brat: (2) »Kvas spozna grajske prebivalce«, priredba Martin Jevnikar. Dar gregorijanski univerzi Vlada Zedinjene arabske republike je podarila gregorijanski univerzi v Rimu vrsto plošč, na katerih je posneto besedilo korana. ji«......................................................................... -.... ^TON VAN DE VELDE zmaguje zz=:=:~= 25 "oti večeru se vznemiri tudi ona sa- ^ ' 11 a videz se sklanja nad svoje delo ®tolče opazuje malega. Tesnobni po- vidi, kako Peerkenov obraz žari; te- no uho posluša, kako mu sapa sika. ^ Potem nenadoma znamenje: Peerken Premetava v svoji posteljici sem in tja j’z grla mu plane hripav, suh kašelj. >J*11 -skočit pokonci. Oče in mati se spo-1»1 '6(1 lfs' deln, ki so se vpisali na upravi Kat. g'a naj brezpogojno v tem tednu poravi* stroške potovanja, ker jih bomo v sprotnem primeru črtali iz našega znama. Branko Radunkovič bo razstavljal * v Gorici. Obeta se obisk slavonskega ? valida Branka Radunkoviča, o katei^ smo obširno poročali v zadnji šteV> našega lista. Razstavljati misli najP1, v župnijski dvorani v Štandrežu, od P( znika Sv. R. Telesa do nedelje 12. ju"' v župnijski dvorani v Doberdobu in i>ji v dvorani Katoliškega doma v Gorici 12. junija do nedelje, 19. junija. Več mo s točnejširni podatki objavili v f hodnji številki. Kardiološki in strokovni pregledi ^ INAM. INAM (Bolniška blagajna) 1. junijem uvedla službo za strokovn® kardiološke preglede. Vodil jih bo s! cialist za srčne bolezni dr. Alfred Mil3* Novi oddelek bo posloval vsak ponedelf sredo, četrtek in petek od 11,30 do l2 Pacienti bodo morali svoje prihode j*1' na krajevnih sekcijah v Gorici in ški. V kratkem se bo INAM prešel'1 nove prostore v ulici Vittorio Veneto, i Pošten in plemenit sloven5 fant, star 30 let, ki živi že ne^ let v Avstraliji, si želi ustva1]. družinsko ognjišče z dobrim venskim dekletom. Pot v Avst'1 lijo na njegove stroške. Re5j ponudbe sprejema uprava na&' lista pod šifro »Fejst fant«. IM va ima na razpolago fotograW omenjenega fanta, ki si jo W interesentke ogledajo. DAROVI: Za Katoliški dom: Marica Sardoč ^ L. L. 10.000; N. N. 10.000; Marijina 12.000; U. Z. 3.000; N. N. 10.000; N. K-’j »Goričanko« 10.000; N. N. 500; K. V. 1,1 N. N. 10.000; Cej Jožef 500; Leban 500; Brezigar Ana 1.000; N. N. 1.00® N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 2.000; ^ 1.000; N. N. 1.000; Bremec Štefanija $ N. N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. l.OOO; N. 1.000; N. N. 1.000; N. N. 3.000; N- 500; N. N., za zavese, 23.000 lir. Vsem darovalcem iskren Bog pl^ OGLASI Za vsak mm višine v Širini enega sto^’, trgovski L 30, osmrtnice L. 50, ve<5 davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Tiska tiskarna Budin v Gorici