Pošinina plačana v goiovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*50. TRGOVSKI V-vc' Časopis za trgovino, indusfri obrt. •Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani. LETO VI. Telefon štev. 552 LJUBLJANA, dne 6. oktobra 1923. Telefon štev. 55>3 ŠTEV. 118. Jubilej slovenskega zadružništva. V nedeljo dne 7. oktobra proslavlja Zadružna zveza v Celju štiridesetletnico svojega obstoja in delovanja. Pred 55 leii sta brata Voš-njak, uvidevajoč potrebo gospodarske osamosvojitve našega naroda, pričela organizirati po Štajerskem hranilnice in posojilnice v obliki kreditnih zadrug. Iz skromnih začetkov je vzrastlo to zadružništvo do danes v mogočno kreditno organizacijo, ki šteje sedaj nad 400 kreditnih zadrug. Kredilne zadruge igrajo v našem gospodarskem življenju važno vlogo, ker propagirajo med ljudstvom štednjo in nabirajo denar iz vseh slojev ter ga v obliki nizko obrestnih posojil stavijo interesentom na razpolago pod najugodnejšimi pogoji. Med tem ko so stare »šparkase«, ki so bile osnovane na podlagi hranilničnega regulativa že več desetletij poprej, nudile interesentom samo hipotekarni kredit, je bila najvažnejša naloga kreditnih zadrug, da so gojile kratkoročen osebni kredit. Naše trgovstvo ima na razvoju in obstoju zadružnih posojilnic velik interes. Bilo je od prvega početka aktivno udeleženo pri organizaciji in igra še danes povsod v upravi eminentno važno vlogo, Mnogo naših velikih podjetij in tvrdk ima dober del svojega današnjega obsega zahvaliti zadružnim hranilnicam in posojilnicam^ ki so jim nudile denarno pomoč, še predno se je razvilo naše bankarstvo. Po 90 letih se je poleg kreditnega zadružništva pričel tudi razvoj ostalih tipov gospodarskih zadrug in razvilo se je lepo število strojnih, živinorejskih, produktivnih, stavbenih, mlekarskih, elektrarniških in drugih zadrug, na katerih je naše trgovstvo, posebno po deželi, v veliki meri zainteresirano in soudeleženo. Poleg tega se je razvilo tudi znatno število trgovskih zadrug, ki izvršujejo na zadružni podlagi kot konzumna društva ter kmetijske zadruge pravzaprav trgovino z mešanim blagom in konkurirajo trgovcem. Zadružništvo je imelo po vojni prestati težke čase, da sanira izgube, ki so ga doletele vsled preobrata in zloma monarhije. Kljub temu, da mnoga važna zadružna gospodarska vprašanja še do danes niso rešena, se je zadružništvo v naši državi hitro praktično orijentiralo in osnovalo že leta 1920 Centralno zadružno zvezo za celo državo v Beogradu. Letošnja skupščina centralnega zadružnega saveza se vrši sedaj obenem s proslavo 40-letnice Zadružne zveze v Celju. To je za gospodarske kroge eden izmed najvažnejših kongresov, ki so se vršili tekom letošnjega leta v Sloveniji. Na kongresu se bo razpravljalo o enotnemu zadružnemu zakonu za celo državo, s katerim se namerava izenačiti razlike, ki obstojajo dose-daj med pri nas veljavnim bivšim avstrijskim zadružnim zakonom iz leta 1873 ter hrvaškim in srbskim zadružnim zakonom. Drugi del razpravnega programa obsega poročilo o stališču zadružništva napram načrtu novega zakona o direktnih davkih. Mi smo v tem oziru svoje stališče že precizirali in povdarja-mo danes, da naj se kreditnemu zadružništvu nudijo še nadalje vse ugodnosti, ki jih je uživalo že poprej in naj se mu omogoči, da bo vršilo še nadalje v našem narodnem gospodarstvu svoje blagodejno poslovanje. Glede trgovskega zadružništva pa smo mnenja, da morajo zanj veljati isti zakoni in predpisi, kakor za ostalo trgovino. V sedanji krediim krizi vrši naše zadružništvo za naše gospodarske kroge še posebno važno funkcijo, ker je ostalo zvesto svoji ideji in principom zadružnega gospodarstva ter ni sledilo oni poti, ki so se razvila na bančnem trgu in katerih posledice vidimo danes pred seboj. Zato želimo, da se naše kreditno zadružništvo v podporo našim najširšim gospodarskim krogom razvija m iaca, da dovrši pričeto delo naše gospodarske obnove in osvobo-jenja. Na današnje kritične poslovne razmere v trgovini vpliva zavlačevanje trgovskih pravd in kopičenje trgovskih tožb pri deželnih in okrož-nih sodiščjh zelo mučno; Tako se nam poroča, da dosega število nerešenih trgovskih sporov pri mariborskem okrožnem sodišču okoli 2000 in tudi ljubljansko deželno sodišče je s podobnimi tožbami popolnoma zabarikadirano. Kljub temu se ničesar ne ukrene, da bi se omogočilo točno poslovanje in redno reševanje tožb brez mnogo-mesečnih zamud. Gremij trgovcev v Ljubljani je že preteklo zimo potom trgovske zbornice pokrenil akcijo, da naj bi se z ozirom na vladajoče draginjske razmere m na še vedno rastoče blagovne cene povišalo mejo za kompetenco posameznih sodnih instanc ker stari predvojni predpisi današnjim razmeram absolutno več ne odgovarjajo. Po predvojnih določbah so okrajna sodišča pristojna za lozbe do 500 goldinarjev in to Štefko bi bilo treba v onem razmerju, Kakor je padla krona in kakor so se dvigale draginjske številke, povišati. Namesto tega pa se danes vsako zadevo, katere vrednost prese-3a 1000 dinarjev, že vodi pred sodčka pri deželnem, odnosno okrož- Zavlačevanje trgovskih pravd. nem sodišču. Jasno je, da pri teh razmerah tudi še tako pomnožen sodni aparat ne more obvladati položaja, ker se predlagajo deželnemu sodišču zadeve, ki spadajo ta-korekoč med bagatelno postopanje. Ministrstvu za pravosodje v Beogradu se je v tej zadevi že davno predložilo z raznih strani več konkretnih predlogov, kako naj bi se sedanjim razmeram primerno povišalo mejo za kompetenco posameznih sodnih instanc, toda ministrstvo za pravosodje najbrž ne pozna resnosti položaja, ker drugače bi pri vseh teh predlogih ne moglo biti tako desinteresirano. Ministrstvo očividno ne ve v kakšne neprilike že prihajajo posamezne tvrdke, katere imajo po več tožb na sodišču, če vsled zavlačevanja sodnij spornih poslov ne morejo likvidirati in ne priti do svojega denarja. Tako podjetje je pri današnji stagnaciji imobilizirano in ne more poravnati svojih obveznosti dobaviteljem in rako zastoj na eni strani povzro-cuje najdalekosežnejše posledice na vse strani. To dejstvo so začele tudi posamezne stranke že izkoriščati na ta način, da kratkomalo ostanejo dolžne in se pustijo tožiti, vedoč, da predno pride do razsodbe in njene izvršitve, lahko nad pol leta mirno obratujejo z dolžnim zneskom in ga poceni uporabljajo v druge poslovne svrhe. Sodnija namreč priznava po stari mrtvi črki zakona tožitelju le 6% zamudne obresti, medtem ko bi morala stranka za izposojeni denar banki ali kakemu drugemu denarnemu zavodu plačati najmanj trikrat tako visoke obresti. Zato postajajo razmere čimdalje tem bolj kritične in je skrajni čas, da se zadeva uredi tako, da se bodo vložene tožbe obravnavale brez mno-gomesečnih zamud. Ministrstvo za pravosodje mora nemudoma povišati pristojnost okrajnih sodišč vsaj do vsote 6250 dinarjev, kakor mu je predlagalo predsedstvo našega deželnega sodišča in kompetenca posameznega sodnika pri deželnem sodišču pa se mora povišati do 125.000 dinarjev. Pričakovali smo, da si bo ministrstvo za pravosodje v zakonu o dvanajstinah izposlovalo potrebno zakonito pooblastilo, da uredi za- devo naredbenim potom, a sedaj vidimo, da se temu perečemu vprašanju zopet ni posvetilo nikake pažnje. Vse urgence trgovske zbornice, kakor tudi intervencija Zveze trgovskih gremijev pri ministru trgovine in industrije dr. Kojiču so ostale doslej brez uspeha in naša vrhovna justična uprava ne stori ničesar, da bi poskrbela za odpomoč, marveč mirno gleda kopičenje nerešenih sodnih aktov. S tem ministrstvo le pospešuje poslovno krizo trgovine in kvari ugled sodstva v poslovnem svetu. Ne poskrbi tudi ne za zboljšanje pravne pomoči pri sodiščih v ostalih pokrajinah naše države, ko se že vse dnevne časopise zastavlja nad grotesknostjo odgovorov, ki jih prejemajo naše sodnije od sodnikov iz bivše Srbije na prošnjo naj izvršijo tam razsodbe kakega tukajšnjega sodišča. Slovenski poslanci bi napravili našim poslovnim krogom veliko uslugo, ako bi spomnili ministra pravosodja nekoliko na te zadeve. Železnica Ormož —Murska Sobota. Svoječasno je naš list poročal v političnem obhodu v ljufomersken' okrajnem glavarstvu ležečega deia železnice Ormož — Murska Sobota. Pri dotičnem obhodu so stavili interesenti med drugim svoje predloge in želje, posebno glede dovozne ceste za občino Krapje pri kolodvoru v Veržeju in glede novega kolodvora v Ljutomeru. Tudi so se začele ponavljati pritožbe radi prepočasnega razlastitvenega postopanja in širiti vesti, da se namerava napraviti čez Muro le provizoričen lesen most, mesto železnega in da proga Ormož — Ljutomer ne bo prvovrstna. Kakor smo se informirali, je dobila Trgovskd in obrtniška zbornica v Ljubljani na svojo tozadevno intervencijo od direkcije za gradbo novih železnic v Beogradu, odnosno od Sekcije v Ljutomeru sledeče pojasnilo: Dovozna cesta občine Krapje pri kolodvoru Veržej bo izvršena tako, da bo odgovarjala vsem gospodarskim potrebam občine. Rampa pri postaji je sedaj urejena in se lahko vrši preko nje redni promet. Kar se tiče novo projektiranega kolodvora v Ljutomeru, bo o tem odločilo ministrstvo saobračaja. Komisija za precenitev ekspropriiranih zemljišč v ljutomerskem okraju je imela pričeti z delom že trinajstega avgusta. Razlastitev zemljišč na celi progi mora biti končana do 15. oktobra t. 1. Most čez Muro bo iz železa in je naročen na račun reparacij. Le začasno, dokler ta mostni materijal ne dospe, se bo montirala provizor-na Rol - Wagnerjeva konštrukcija. Ker se na progi Murska Sobota — Ormož pričakuje le malo prometa (dva vlaka dnevno), se bode gradila proga po odloku zastopnikov zagrebške direkcije s tračnicami po 24 — 25 kg s pripadajočimi pragi 2.50 in 2.20 m. Spodnji ustroj proge bo izvršen za prvovrstno, zgornji pa provizorično za drugovrstno progo. Kakor zvemo, je ljubljanska zbornica ponovno intervenirala pri pokrajinski upravi, da se razpis političnega obhoda ostalih delov proge pospeši. Posvetovanje predstavnikov slov. gospodarskih krogov slede ureditve piatiia terjate« in dolgo« med našimi in avstrijskimi državljani. V petek, dne 28. septembra t. 1. se je vršilo na poziv trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani posvetovanje, katerega^ so se udeležili zastopniki bančnih zavodov, hranilništva, zadružništva, industrije, trgovine itd. Povod posvetovanju je dal predlog g. prof. dr. Lapajneta, ki meri na to, da si zasigura država za primer, da ostane v veljavi v konvenciji z Avstrijo določeni ključ, s posebnim zakonom primerna sredstva za odškodovanje upnikov. Zakon naj1 bi nalagal dolžnikom dolžnost, da plačajo razliko med ključem in nominalom svojih dolgov v jugoslovanskih kronah v poseben fond, ki se porabi za odškodovanje upnikov, ki bodo prejeli iz Avstrije manj nego polni nominale svojih terjatev. Po daljši debati, katere so se udeležili med drugimi gg. dr. Hacin, dr. Windischer, dr. Pavlin, dr. Basaj, dr. Črne in Stupica, se je na predlog g. dr. Windischerja odposlalo na merodajna mesta in narodnim poslancem sledečo spomenico: Spr*č° dejstva, da se je naši skupščini v kratkem pečati s konvencijami, katere je naša vlada sklenila dne 24. februarja 1923 z avstrijsko vlado, sma-Irajo predstavniki gospodarskih korporacij, zbrani na posvetovanju v Trgovski »n obrtniški zbornici za Slovenijo dne 28. septembra 1923 v Ljubljani, glede vprašanj, ličočih se plačila medsebojnih starokronskih dolgov, za potrebno sklicevati se na svoje spomenice, predložene raznim ministrstvom z dne 13. januarja 1923, 8. februarja 1923 in z dne 10. marca 1923 oziroma brzo-jav z dne 22. februarja 1923 ter še enkrat s povdarkom naglašati, da po-menja v konvenciji ustanovljeni ključ, po kojem je plačati in dobiti za 100 starih kron 8 dinarjev na obeh straneh, nepopravljivo trajno škodo za naše gospodarstvo, katero treba preprečiti. Predstavniki gospodarskih krogov vslra-jajo slejkoprej na stališču, da smatrajo za edino pravilni ključ, oni po kojem bi se plačalo za 100 starih kron 25 dinarjev. Predstavniki gospodarskih krogov nadalje povdarjajo, da je država Dopis. na vsak način odgovorna za škodo, ki nastane prizadetim, ako ostane v veljavi v konvenciji določeni ključ. V utemeljitev se sklicujemo na priložene spomenice z dne 13. januarja 1923, 8. februarja 1923 in z dne 10. marca 1923 oziroma brzojav z dne 22. februarja 1923. Ako obvelja konvencijski ključ, gre odškodovanim interesentom odškodovanje. Dolžnost države je, da sredstva za odškodovanje preskrbi sicer sama, tembolj ker ji gredo iz konvencij v celoti znatni maierijalni prihodi, opozarjamo pa, da je državi dana možnost dobiti sredstva za tako delno odškodovanje s tem, da Narodna skupščina Prometno ministrstvo objavlja omejitve blagovnega prometa na železnicah, ki trajajo od 1. oktobra 1923 do 1. marca 1924. Tovorni promet bo torej v splošnem tako omejen, da ni nikomur zagotovljeno, da bo njegovo blago na železnici prevzeto. Od omejitev so izvzete le pošiljke nekaterih vrst blaga, ki se pa zopet dele v take, ki se po možnosti brezpogojno izvzemajo od vseh ograničenj, ne glede na to, če se pošiljka predaje na odpremo v iuzemstvu ali inozemstvu — in take, ki se po možnosti izvzemajo od prometnih ograničenj samo v tuzemskem prometu. V prvo skupino spadajo vojaške, državne, reparacijske, dvorne, monopolske pošiljke, papir za »Upravo državne tiskarne«, dalje železniške režijske pošiljke, premog in koks za javne zavode, pošiljke za pasivne kraje, za katere pa mora pošiljatelj preskrbeti uVe-renje ministrstva za socijalno politiko, žigosano od ministrstva sa-obračaja, v duplikatu, konečno pošiljke sanitetnega in lekarniškega materijala, pošiljke za »Prvo jugo-slovensko tvornico vagona, Strojeva, mostova dd., Slavonski Brod«, pošiljke piva (!) in mrtvecev. V drugo skupino pa spada premog in koks, selitveno pohištvo, živila in sicer: meso, zaklana živina, živo blago, mleko, maslo, kruh, kvas, jajca, sol, sveže sadje in suhe slive, povrtnina in mineralna voda, dalje pošiljke za »Savez nabavljačkih zadruga« ali posamezne »Nabavljač-ke zadruge državnih uslužbencev«, živila za »Konsumno - produktivno zadrugo saveza železničarjev SHS«, odnosno »Aprovizacijo direkcije drž. žel. v Zagrebu«, materijal za razsvetljavo in sicer: petrolej, nafta, plinovo olje, bencin, karbid in vse natovorjene cisterne izvzemši one za vino in žganje, potem pošiljke naslovljene na premogovnike, Zakon, ki ga je te dni izglasovala narodna skupščina, pooblašča vlado, da v mesecih oktober, november in december 1. 1923 porabi za kritie drž. potrebščin znesek po 2.033,649.357 Din. H kratu določa, da ostanejo za dobo treh mesecev še nadalje v veljavi vse odredbe finančnega zakona za 1. 1922/1923, kakor tudi zakona o dvanajstinah za mesece julij, avgust in september 1923. Z novim zakonom so odobreni krediti za višje izdatke, ki jih povzroči uveljavljenje službene pragmatike za državne nameščence in zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Med drugimi so z zneskom po 191,200.000 Din odobreni tudi krediti za zgradbo in trasiranje novih železnic. Dovoljenih je na primer za trasiranje vseh prog 1,000.000 dinarjev, za železnico Gospič-Knin 37,000.000 Din in za železnico Lju-tomer-Ormož 17,000.000 Din. Zakon se od dosedanjih podobnih zakonov razlikuje v tem, da vsebuje v resnici le pooblaščenja za trošenje kreditov v bistvu v izmeri kreditov, dovoljenih s finančnim zakonom za 1. 1922/1923. Ne vsebuje pa nikakih novih bremen, kajti ta se nam bodo naložila s posebnim zakonom o taksah in pristojbinah v sočasno z odobritvijo predmetnih konvencij sklene naslednji zakon: »V kolikor glasom predidoče konvencije našim državljanom - dolžnikom ne bo treba vračevati v Avstrijo polnega nominala svojih dolgov v jugoslovanskih kronah, se od ostanka svojih dolgov ne osvobode, temveč prehaja ta ostanek na državo kot zakonito ce-sijonarko. Država je dolžna ostanke čimpreje iztirjati in jih porabiti za odškodovanje onih naših državljanov -upnikov, ki bodo glasom iste konvencije prejeli iz Avstrije v jugoslovanskih kronah manj nego polni nominale svojih terjatev. Z izvršitvijo tega zakona se pooblašča naš Minister Pravde«. apno, semena in jara pšenica, če je namenjena za setev, kar se mora na tovornem listu označiti, modra galica, tobak, gradnja iz Celja za srbsko pravoslavno občino v Sr. Mitroviči, prazni zabojčki za češplje in za te potrebne deščice, milo iz domačih tovarn, surova koža, papir, železo in železni fabrikati domačih tovarn, emajlirana in poci-njena posoda, pošiljke za »Gospodarsko poslovalnico južne železnice v Ljubljani. Ta lista dokazuje, da jo je ministrstvo saobračaja izdelalo brez vsakega sistema, da pa je zopet dajalo nedopusten privilegij nekateremu blagu, odnosno interesentom. Čemu ima n. pr. pivo prednost pred kurivom in pokvarljivimi živili in to še pozimi? Cemu priznavati pošiljkam za pasivne kraje prednost, če se obenem zahteva uverenje kar dveh ministrstev, kar samo na sebi pošiljatev občutno zakasni. Za časa izvozne sezone (1. oktobra 1923 do 1. marca 1924) se ustavlja vsaka reekspedicija na vseh postajah, izvzemši carinske pošiljke. S tem je občutno zadeta ravno Slovenija, na katero se prometno ministrstvo zelo malo ozira. Na državnih železnicah se ekspresno blago prevzema lc do 250 kg ter odpremlja le z osebnimi in mešanimi vlaki. Ocarinjenje v Ljubljani glavni kolodvor ni dovoljeno za pošiljke, ki dospejo na ta kolodvor preko državnega ali dolenjskega ter so predane na postajah drž. žel. in gredo v inozemstvo preko Boh. Bistrice ali Jesenic. Od 29. septembra je ukinjena vsaka odprema pošiljk na ocarinjenje na kolodvor Zagreb drž. kol. Pri »Državni upravi južne železnice v Ljubljani ni ogra-ničenja. Omejitve za inozemstvo, v kolikor imajo pomen za naše kraje, priobčimo v prihodnji številki. tako izdatno povišani izmeri, da finančna uprava s povišanim donosom ne bo dosegla le ravnovesja v državnem proračunu, ampak se bo po vsej priliki pokazal izdaten pribitek. Zato smo s tem večjim upravičenjem pričakovali, da nam bo finančna uprava priznala v zakonu o dvanajstinah vsaj glede direktnih davkov olajšavo bremen, ki spričo razvrednostitve našega denarja niso več v pravem razmerju s plačilno zmožnostjo davkoplačevalcev v Sloveniji. Osobito velja to glede 30% pribitka na hišno-najemninski davek, na posebno pridobnino in na dohodnino. Nujno pa je tudi omilje-nje dohodninske lestvice, ki je tako občutna, da je finančna uprava že pred leti sama uvidela, da jo vsaj glede službenih prejemkov ne more in ne sme več uporabljati. Finančna uprava je ignorirala vse predmetne spomenice in resolucije in dala preko vladne večine, kateri ne pripada niti eden slovenskih poslancev, izglasovati zakon, ki se prav nič ne ozira na še tako utemeljene zahteve. Naša stremljenja v tem oziru so se gibala v jako skromnih mejah, a kljub temu niso našla milosti v generalni direkciji neposrednih davkov, v kateri izza imenovanja načelnika g. Vodopivca za člana glav- ne kontrole na vplivnejših mestih ne službuje niti eden Slovenec, ki bi poznal razmere v taki meri, da bi mogel iz lastnega prepričanja presojati upravičenost zahtev po omi-Ijenju davčnih bremen v Sloveniji. M. Savič: ftaša industrija in obrt. (Nadaljevanje.) Navadno izdela en delavec toliko metel, kolikor se jih more natovoriti na 1—2 kmetska voza. Na en voz se lahko dene 700 komadov. V Beogradu jih prodajajo 100 komadov brez palice po 8 dinarjev, a s palico po 12 dinarjev. Prevozniki računajo za prevoz do Beograda 5 dinarjev. V Beograd se dovaža 18 do 20 tisoč komadov metel, ki se jih deloma tam porabi, deloma pa proda dalje v vzhodne kraje Srbije, kakor v Negotin, Zaječar, Svilaj-nac, Palanko in Niš. Poleg tega nosijo užiški vozniki sami metle v Valjevo, Sabac in Obrenovac. Metle s palico so bile poprej dražje, sedaj pa so cenejše. Prej so stale 17 do 18 dinarjev, sedaj pa 10 do 12, ker so palice zelo slabo pritrjene, tako da jih v skladiščih že polovica odpade. Radi tega jih ljudje tudi neradi kupujejo. Ako bi jemali še bolj tanko vejevje in ako bi ga bolje povezali z ličjem ali pritrdili z lesenimi klinci na mestu, kjer je vezano z žico, bi jih lahko prodajali za 5 do 6 dinarjev dražje pri 100 komadih. Te metle so popolnoma izpodrinile metle iz brez, ki so jih prinašali iz Kranjskega in katerih 100 komadov je stalo 16 do 18 kron. Carina znaša sedaj 50 dinarjev na 100 komadov, pogodbena carina pa le 10 dinarjev, tako da se jih iz inozemstva ne more uvažati. Da bi se preprečila slaba izdelava, ki tako tlači ceno, bi bilo treba odrediti, da se sestavi komisija samih boljših mojstrov, ki bi pregledala vse metle, ki so določene za izvoz in dopustila samo dobro blago za izvoz, pa bi se dosegla dvakrat večja cena zanje kakor sedaj. Ravno tako bi bilo treba pobrigati se, da bi bilo v občinskih gozdih za izdelavo metel vedno dovolj brez na razpolago. 111. Domača lesna industrija v uži-škem okrožju. V vaseh Rožanstvo, Sirogojno, Gostilj, Alini potok, Kriva reka, Ca-ljetin, Ljubiš (zlatiborski okraj), Nikolajeviči, Skružit in Ravne (užiški okraj) je razširjen sodarski obrt in sicer za izdelavo sodov za vodo, kadi za nabiranje vode, sodov čebrov, perilnikov za pranje perila, pokrovov za kotle, hladilnih banj za kotle, kadi za tropine, čebrov za vodo, kadi za kisanje zelja, škafov in korcev. Te sodarske izdelke izdelujejo iz želodovega, smrekovega in borovega lesa. Izdelki iz borovega so dražji, trpežnejši in trši. Ta industrija se je priselila iz Dra-žetiča iz Novopazarskega Sandža-ka pred kakimi 100 leti. Prvi so začeli izdelovati )efta, Mile in Obrat Gagoviči-Cicvariči. Oni so upeljali to obrt iz Draževiča, ko so se naselili v Nikolajevičih, drugi pa so se priučili od njih in tako se je obrt razširila. S tem poslom se pečajo ljudje v Nikolajevičih v 17 hišah, v Rožanstvu v 60 hišah, v Sirogojnu v 5 hišah, v Alinem potoku v 10 hišah, v Krivi Reki v 5 hišah, v Go-stinju v 4 hišah, v Ravnah v 8 hisan, vsega skupaj 117 hiš. To je na podlagi podatkov, ki sem jih direktno dobil. Po podatkih Miloša ]. Smiljaniča, občinskega tajnika v Ravnah, pa je 130 do 160 hiš, ki se pečajo s tem poslom. Največ se izdeluje v Rožanstvu, ker je zemljišče tam slabo^ in še slabejše kakor v Nikolajevičih. (Dalje.) Najboljši PREMOG, DRVA IN OGLJE kupite najceneje pri Družbi Ilirija, Ljubljana Kralja Petra trg 8. — Telefon 220. Krošnjarstvo. — Ugledni trgovec iz Ptuja nam piše: V štev. 115. Trgovskega lista elankar ostro protestira proti dolmatinskim krošnjarjem, kar je popolnoma prav. Z ozirom na ta članek opozarjam, da so še večje zlo mladi Hrvati, katerim izdajajo hrvatske oblasti krošnjarska dovoljenja, veljavna le za izven hrvatske kraje. S takimi dovoljenji prihajajo dan na dan v mesta, trge in vasi v celi Sloveniji in ponujajo prebivalstvu tako dolgo svoje manufak-turno blago, da se jim posreči napraviti kupčijo. Blago je po večini slabo. Prodajajo ga pa, če najdejo pravega kalina v višjih cenah, kakor domači trgovci, kateri plačujejo visoke davke in druga enaka bremena. Krošnjarji plačujejo le neznatne davščine, še teh se znajo ogniti, ker navadno trgujete kar po dve osebi na eno in isto krošnjar-sko dovoljenje. Ministrstvo trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani je omejilo izdavanje krošnjarskih dovoljenj in odredilo, da se izdajajo le osebam, ki se pečajo z domačo industrijo glede njegovih lastnih izdelkov. Tudi dela-nezmožnim invalidom se sme izdajati krošnjarska dovoljenja, vendar pa le za obseg domačega okraja. Rovno glede invalidov se ni ničesar določilo, kdaj nastopi delanezmožnost v taki meri, da je oblastvo upravičeno mu dovoliti krošnjarstvo. Zaradi tega se ta ugodnost očividno izrablja, kajti kdor nosi seboj celi dan 20 do 40 kg manufaktur-nega blaga, je delazmožen in ne spada med delanezmožne invalide. Krošnjar-jenje z manufakturnim blagom je torej v splošnem prepovedano. Kljub iemu vidirajo nekatera oblastva v Sloveniji, na Hrvatskem izdana krošnjarska dovoljenja in se ne ravnajo po izdanih navodilih. Orožništvo se pa splošno ne briga več za krošnjarjenje. Pa še takrat, kadar se briga, kaznuje okrajno glavarstvo krošnjarja z majhno globo, ki nima nobenega uspeha in ga ne odvrne od krosnjarjenja. Ako bi se krošnjarjem za vsak prestopek nalagale občutne globe in bi se priznavali orožnikom deleži na globah kot nagrada, bi kmalu nastal red. In red in pravica mora biti za vse in povsod. Ako država zahteva od trgovca red pri plačevanju davkov, ima trgovec pravico zahtevati, da se okrajna glavarstva točno ravnajo po navodilih višjih obla-stev glede prepovedi, oziroma omejitve krošnjarjema. Trgovina. Komercijalni tečaji na trgovski akademiji v Ljubljani. Ker je še nekaj praznih mest, se kljub prekoračenemu terminu sprejme še nekoliko slušateljev za te tečaje. Ureditev praznikov na Hrvatskem. — Hrvatski gospodarski krogi so imeli dne 3. t. m. v Zagrebu konferenco, na kateri se je sklenilo, da naj do konca tega leta počiva delo nastopne dni: dne 1. novembra; 8., 25 in. 26. decembra, (cerkveni prazniki) in 1. ter 17. decembra (dan ujedinjenja in rojstni dan N. V. kralja). Opozarjamo, da se je tvrdka I. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih cenah. Kriza lesne izvozne trgovine v Avstriji. Avstrija čimdalje boli težko obCutf izgubo svojih najboljših odjemalcev v zasedenem delu Nemčije. Zaloge se ku— pičijo in Avstrija je prisiljena pošiljati svoje blago na italijanski trg, katerega pa si ne more osvojiti, ker je tam jugoslovanska in rumunska konkurenca vendar le še premočna. Vrhu tega je potreba italijanskega trga napram lanskemu letu padla skoro za eno tretjino. Težave avstrijskeh trgovcev z lesom pa povečuje še takozvani zlatokronski davek, ki znaša na kubični meter žaganega lesa 48.000 aK v papirju. Uzance za trgovino z lesom. Uzance za lesno trgovino še niso določene. Posamezniki se ravnajo po dunajskih, tržaških ali drugih uzancah. Da se doseže v tem oziru enotno postopanje, izdeljuje sarajevska trgovska zbornica uzance, veljavne za naš trg. Tudi zagrebška borza je že načela to vprašanje, ki je za našo lesno trgovino jako velikega pomena. Omejitev blagovnega prometa na železnicah v Jugoslaviji. Zakon o proračunskih dvanajstinah. Industrija. Novo podjetje. »Pasteurit«, podjetje