PRIMORSKI DNEVNIK Jotelna plačana v gotovini /Tn I* ^postale i gruppo Lena oU lir Leto XXIII. Št. 287 (6871) TRST, torek, 5. decembra 1967, ZAOSTRITEV SINDIKALNE D Ves teden bodo zaprte 15. decembra splošna banke stavka Splošno štiriurno stavko so proglasile vse tri sindikalne organizacije za podkrepitev zahtev socialnega značaja Razprava o proračunu senata - Tremelloni o spiskih SIFAR L, RIM, 4. — Danes se je pričela stavka uslužbencev bank, ? bo trajala do vključno četrtka, tako da bodo banke zapr-{• vse do ponedeljka, saj je v petek praznik, ob sobotah že !p0 ne poslujejo zaradi «kratkega» tedna, nakar sledi nede-Aa' Tokrat niso stavkali uslužbenci hranilnic in zastavljalnic, bodo stavkali od 11. do 14. decembra. ^Sledik bosta še dve splošni stavki ijjftožbencev kreditnih zavodov, 25 “Osta trajali po 72 ur, in to od 5 -“•»-a u-ajaii po iz ur, in to od 5 ;00 29. decembra in od 3. do jj. Januarja, Sindikalne organizacija so izbrale datume stavk na k način, da bodo dejansko ban- MvVe^n.° zaprte več dni, ker se v&Tjaio c nramiti ali 1 sob, J V‘ i..sle samo šest dni. Nedvomno J k . *mosl0VI» s prazniki ai sec ™' ta^° da bodo ta me vse banke povsem v redu po-'1 samo šest dni. Nedvomno nastale težave, saj gre za december, ko je poslovanje vedno zelo živahno in saj so na dnevnem redu trinajste plače in z njimi višji izdatki, poleg tega pa tudi obračuni raznih podjetij. Do tako ostre stavke 130 tisoč bančnih uslužbencev je prišlo v zvezi z zahtevami po obnovitvi delovne pogodbe in predvsem v zvezi z zahtevo po spremembah sistema draginjske doklade. Vsedržavna tajništva sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL """"iiiiM,,, .,,,.mumiiiiiniiiii..... ^POTRESU V DEBRU Najhujša nevarnost je se otroka umrla od mraza • Novi rahli sunki - Evropsko posvečanje za medcerkveno pomoč - S1. januarjem zvišanje invalidnin (Od našega dopisnika) (POGRAD, 4. — Zvezni izvršni g. je sklenil na današnji seji, da D,, s 1. januarjem povečajo inva-za 25 odst. in da se zdrav-j. eha zaščita po zakonu o vojnih (h^bh razširi tudi na koristnike inskih invalidnin. Povečujejo invalidski in ortopedski do-S1 za 12 odst. Zvezni izvršni jE* nadalje sodi, da je potrebno Jiejše reševati stanovanjsko vpra-v?Je borcev in inva’idov. V ta na-bo v prihodnjem letu poleg od jugoslovanske loterije Jj^ijenih iz proračuna 20 milijo-novih dinarjev. Komite za ko-SJbahia stanovanjska vprašanja in hJnStvo za zakonodajstvo bosta k?hčiia predlog, da se z zakonski-c spremembami omogoči republi-da del prispevka za stanovan j-gradnjo uporabijo za gradnjo j]°vanj za borce in invalide, fcšfevilo smrtnih žrtev potresa v urhi se je povečalo na deset. Pre-7*° noč sta zaradi velikega mra-ji, Umrla dva otroka. Mraz predaja veliko nevarnost za večino (J®bvalstva, ki živi v šotorih HtTS- M i b1 je nemogoče^ogre S % jijbvu ^-tifusu in tetanusu, „V’ mestu, ki ga je ponoči iSjelil prvi sneg, so danes zdrav Skupine pričele cepiti preb-v^tvo proti trebušnemu tifusu, kaljenje se v Debru in okolici Počasi normalizira. Posamezne ‘ ie so danes organizirale pro-na ulicah. Z delom so (C^le tudi posamezne službe ob-Me skupščine. Svet za zdravstvo L*?cialno pohtiko je sklenil do-kot prvo pomoč vsem čla-k?1 socialno ogroženih družin m tffiidom po 150 novih dinarjev ternam smrtno ponesrečenim po novih dinarjev in družinam g«0 ranjenih po 300 novih dma.-v; Sklenjeno je bilo, da se takoj Ho, h® popravilo manj poškodova-’ hiš in usposabljanje ulic. »r* hitro normalizacijo življenja fcSJntu in okoliških vaseh so treta;?? najbolj potrebni strokovni leJSbeni delavci in gradbeni ma-MT' ki ga primanjkuje. V enaj-vaseh v okolici Debra, ki Jih hzadel potres, živi okrog 700 v improviziranih barakah Prebivalci teh vasi ne ta? 1° zapustiti svojih krajev za tg1 ®vc, ki imajo prav te dni mla-it^Dpfavičena je bojazen, da bo Ulljdi mraza mnogo jagenj pogi- fc^pvoz pomoči za prizadete kraje CadalJuJe. Danes Je štirimotorno iJSjPortno letalo pripeljalo iz kfgdona 27 velikih šotorov. Rdeči iv. Vzhodne Nemčije je poslal ti! ”° količino volnenih odej. Izvrš-učasl umirjajo ln stablllzl- <5, hotelu ((Metropol« v Beogradu ikJ Pričelo danes popoldne evrop-IV, ^svetovanje za medcerkveno thq°ž. ki ga organizira ekumen-•Vet cerkva v Ženevi. Poleg 150 NEW YORK, 4. — «Saturday E-vening Post« objavlja članek ravnatelja Usta ((Miami News» Williama Baggsa, ki Je nedavno obiskal Severni Vietnam in se pogovarjal tudi s predsednikom Hošiminhom. Baggs piše, da je izrecno vprašal Hošiminha, aU bi Hanoj začel mirovna pogajanja v primeru, da bi ZDA ustavile bombardiranje na severu. Hošiminhov odgovor je bil po trditvah Baggsa naslednji: «Vi ste poslovni človek. Tudi jaz sem poslovni človek. Hočem videti prej blago, preden so določi cena«. Baggs pravi, da je Hošrminh dodal’ ((Razgovori bi se lahko začeU po ustavitvi bombardiranja.« ((Američani, Je nadaljeval Hošiminh, govorijo o ustavitvi bombardiranja, če bomo mi storili kako gesto recipročnosti. Toda stanje bi bilo podobno stanju osebe, ki je v rokah tolovaja v Chicagu. Potem ko vas je ujel, vpraša tolovaj, kakšno ceno ste pripravljeni plačati, da vas ne ubije.« Na koncu je Hošiminh poudaril: «Vedeti morate, do kod smo odločeni vztrajati. Niti vaše jedrsko orožje nas ne bi moglo prisiUtl na vdajo po tako dolgi in ostri borbi za neodvisnost naše dežele«. Isti list objavlja poročilo drugega časnikarja, in sicer Davida Schoenbruna, ki je poleti obiskal Severni, Vietnam in se pogovarjal s predsednikom hanojske vlade Faro van Dongom, ki je obrazložil pogoje za mir «Prva stvar, je izjavit, se mora brezpogojno ustaviti bombardiranje skupno z vsemi drugi mi vojnimi dejanji. ZDA morajo priznati narodnoosvobodilno fronto kot edino pravo predstavnico južno-vietnamskega ljudstva. Vse čete ZDA in njihovih sateUtov se morajo umakniti iz Južnega Vietnama«, Demonstracije v Madridu MADRID, 4. — Okoli 3000 študentov se je danes udeležilo več zborovanj, na katerih so sklenili, da se ne bodo udeležili predavanj, dokler ne bodo izpustili na svobodo vseh študentov, ki so jih zaprli 30. novembra, in dokler ne dobijo zadostnih Jamstev za svobodo dialoga med študenti in akademskimi oblastmi. študentje zahtevajo, naj se ugodi zahtevam rektorja Martina Marti-neza, ki je izjavil, da je treba težnje študentov poslušati in jih pravilno upoštevati. Zaradi današnjih incidentov je rektor ponovno prekinil predavanja na vseh fakultetah. Predavanja so bila prekinjena tri dn[ in danes, ko so se fakultete znova odprle, so nastali neredi, med katerimi je policija napadla študente. Preteklo noč so aretirali 15 študentov iz raznih mest, ki so se bili udeležili v Madridu tajnega sestanka ((svobodnega sindikata«. Danes sta se sestali dve nedovoljeni ((svobodni skupščini«, na katerih so sklenili razglasiti stavko za nedoločen čas da protestirajo proti aretaciji številnih študentov. Sledila je demonstracija, med katero so študentje vzklikali proti vladi. Nastopila je policija, ki Je študente napadla, in sledili so spopadi. Johnson poziva kongres naj odobri zvišanje davkov Govorice o ostavki še dveh ministrov in predstavnika v OZN Goldberga WASH3NGTON, 4. — Predsednik' Johnson Je predsedoval danes sestanku s svojimi glavnimi vojaškimi svetovalci, da pregledajo proračun obrambe za finančno leto 1969, ki se začenja julija prihodnjega leta. Po sestanku se je Johnson sestal s časnikarji. Izjavil je, da bo novi proračun za obrambo predvideval vse, «kar bo potrebno za obrambo dežele«, da pa ne more še povedati točnega zneska. Gleae morebitnega Wilsonovega obiska v Washingtonu je Johnson izjavil, da bo Wllson dobrodošel vsakikrat, ko bo želel priti v ZDA. Vendar pa ni bil še dosežen sporazum, čeprav so se o tem pogovarjali. Johnson je znova pozval kongres, naj odobri zvišanje davkov, ki ga zahteva uprava. Dejal je, da vlada vsak dan bolj potrebuje te dodatne dohodke. Nato je Izjavil, da «v sedanjem trenutku« ne proučujejo zakonodajne zahteve za nadzorstvo nad cenami in mezdami. Predsednik je zanikal govorice, ki jih je objavil tuji tisk, in sicer da bodo odstopili še drugi njegovi ministri po zgledu McNamare. Ameriška revija Newsweck namreč piše, da bosta tudi tajnika za kmetijstvo Freeman in za zaklad Fovvler zapustila Johnsonovo vlado po zgledu McNamare, in sicer iz volilnih razlogov. Freeman je baje povzročil nezadovoljstvo številnih ameriških kmetovalcev, Fow-lerju pa ni uspelo prepričati kongresa o važnosti zvišanja davkov. Končno se govori, da namerava ob zaključku sedanjega zasedanja glavne skupščine OZN odstopiti tudi ameriški predstavnik v OZN Goldberg. Kiesinger se jezi BONN, 4. — Predsednik ((Združenja za nedeljivo Nemčijo« Wolf-gang Schuetz je nedavno ugovarjal pravici bonske vlade, da predstavlja vse nemško ljudstvo. Kancler Kiesinger je s tem v zve. zi izročil glasilu demokristjanske stranke «Deutsches Monatsblatt« članek, v katerem poudarja, da mo. ra bonska vlada še dalje govoriti v imenu vseh Nemcev, «dokler ne bodo onstran Labe mogli državljani govoriti in nastopati«. V članku se ponavljajo vse znane teze bonske vlade. V predsedstvu demokristjanske stranke je Kiesinger obsodil pobudo Schuetza in izjavil, da se ne more strinjati z njegovimi idejami. Pripomnil je, da se ne sme precenjevati važnost omenjene teze, da pa je «nevama, ker lahko dš komunističnemu svetu zgrešen vtis o stališču Bonna do nemškega vprašanja«. Ugrabljen deček VERSAILLES, 4. — Neznanci so ugrabili 7-letnega dečka Emmanue-la Malliarda. Deček je zapustil šolo opoldne in se m vrnil domov. Starši so našli v poštnem predalu pismo, s katerim neznanci zahtevajo dva milijona in pol lir za izpustitev dečka. Policija Je začela preiskavo. Družina Malliard je zbrala dva milijona in pol lir in je odločena plačati ta znesek. sil OZN, iz ciprske republike. Makarios se pridružuje U Tantovi zahtevi za takojšnje ukrepe, ki naj odpravijo vsako ogrožanje varnosti otoka, in pripominja: «S tega vidika je moja vlada mnenja, da določitev učinkovitih jamstev proti vsa. ki vojaški intervenciji v ciprske zadeve v skladu z zadnjim paragrafom vašega poziva od 24. novembra predstavlja neodložljivo nujnost za mir in bi se lahko zagotovila prek varnostnega sveta«, V svoji poslanici, ki so jo objavili danes v New Yorku, pravi Makarios tudi, da njegova vlada pričakuje sprejem ukrepov ob sodelovanju mirovnih sil OZN, ki naj zagotovijo trajen mir in trajno varnost vsem prebivalcem Cipra ln ki naj omogočijo povratek k normalnim življenjskim pogojem. Na kon. cu sprejema pobudo U Tanta za dobre usluge in poudarja, da je U Tantov poziv «pomemben in konstruktiven prispevek k stvari miru«. Johnsonov posebni predstavnik Cyrus Vanče, ki je v preteklem tednu posredoval v Atenah, Ankari in Nikoziji, je odpovotal danes z letalom iz Aten v Washington. Na letališču v Atenah je izjavil, da je zadovoljen, ker se je napetost zmanjšala. Grški zunanji minister Pipinelis je objavil nocoj izjavo, v kateri pravi, da sporazum o Cipru ne pomeni uspeha za nobeno od prizadetih strani. Iskali so praktično rešitev, da se izognejo spopadu, in hkrati so iskali utrditev mirnega sožitja na otoku ter obnovitev normalnih odnosov med Grčijo, Turčijo in Ciprom. Pipinelis je izjavil, da bo Turčija preklicala svoje vojaške ukrepe. Opustili so turško zahtevo, ki poudarja obstoj londonskega in zueriškega sporazuma, glede katerega ostanejo tri vlade vsaka na svojem stališču Poleg tega bodo poskrbeli za novo ureditev varnosti Cipra pod nadzorstvom OZN. Pipinelis je izjavil, da bodo krajevne sile na Cipru razorožili, ko bo mirovna sila OZN na otoku dobila širša pooblastila Grčija ni načelno ugovarjala umiku svojih čet s Cipra že dolgo časa pred sedanjo krizo. Dodal je, da se je navzočnost grških čet zdela potrebna v prvi fazi organiziranja ciprske republike, toda postopoma niso bile več potrebne. V grških vladnih krogih so izjavili, da se bodo vse grške in turške čete, z izjemo dogovorjenih kontingentov obeh držav, umaknile z otoka v 45 dneh. Ciprski zunanji minister Kipria-nu je na tiskovni konferenci izjavil, da je razpustitev narodne straže tesno povezana z jamstvi proti zunanjemu napadu in s splošno razorožitvijo na Cipru. Ciprska vlada je pripravljena proučiti razpustitev narodne straže šele v okvira splošne diskusije o drugih točkah. Predlagal je, naj bi varnostni svet dal Cipru mednarodno jamstvo. Iz Pireja je odpotovala danes na Ciper ladja, ki bo odpeljala v Grčijo prvi kontingent grških čet. Domneva se, da bo tudi Turčija v kratkem začela podobne operacije. Izjave Karamanlisa ATENE, 4. — Danes nista izšla popoldanska lista «Vradini» in «A-poyematini», ker nista hotela objaviti uradnega sporočila vlade, v katerem je rečeno, da so «ilegal-ne in škodljive« izjave bivšega predsednika vlade Karamanlisa. Oba lista podpirata bivšega voditelja radikalov, ki je v prostovoljnem izgnanstvu v Parizu in ki je v izjavi, ki jo je dal nekemu francoskemu in angleškemu listu, pozval vojake, ki so na oblasti. v Grčiji, da odidejo iz države in da se bo tako obnovil parlamentarni sistem. Vlada odgovarja, da Ka-ramanlis nima kaj govoriti o demokraciji, ki je ni spoštoval, ko je bil osem let na oblasti, in da so «protinacionalni» pozivi, naj intervenirata Francija in Velika Britanija, da bi odstranili grško vojaško vlado. Minister Tolloy v Sofiji SOFIJA, 4. — Italijanski minister za zunanjo trgovino Giusto Tolloy je prišel davi v Sofijo na posvetovanje z bolgarskimi voditelji. Popoldne ga je sprejel predsednik vlade Todor Živkov. Pozneje so ob navzočnosti bolgarskega ministra za zunanjo trgovino Bu-dinova govorili o trgovinskih odnosih med Italijo in Bolgarijo. V Bukarešti so objavili uradno sporočilo o Tolloyevem obisku od 1. do 3. decembra. Sporočilo pravi, da so med obiskom proučevali predvsem razvoj italijansko-ro-munske trgovinske izmenjave v zadnjih petih letih, v katerih je ta izmenjava stalno naraščala. U-gotovili so, da je letos trgovinska izmenjava narasla za 40 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Ministra sta proučila tudi razna vprašanja, katerih rešitev bi lahko prispevala k prihodnjemu razvoju trgovine. S tem v zvezi so ugotovili potrebo, da se čimpr,ej sklene sporazum o gospodarskem, industrijskem in tehničnem sodelovanju med obema državama. V ta namen so se sporazumeli, da se bodo delovne skupine, ki so bile sestavljene za razne sektorje, sestale februarja, da proučijo morebitne rešitve, ki bodo lahko o-lajšale sodelovanje med industrijo obeh držav. .......................... JARRING NADALJUJE POSVETOVANJA Francoski mirovni načrt za Srednji Določal bo baje demilitarizacijo področij, ki jih je zasedel Izrael NEW YORK, 4. — U Tantov o-sebni predstavnik za Srednji vzhod Gunnar Jarring nadaljuje posvetovanja, preden odpotuje na Srednji vzhod. Danes se je sestal z voditeljem jordanske delegacije in s predsednikom glavne skupščine OZN. Ni še znano, kdaj bo odpotoval na Srednji vzhod. V Parizu se zatrjuje v poučenih krogih, da namerava Francija predložiti mirovni načrt za Srednji vzhod, ki bo verjetno določal demilitarizacijo arabskih področij, ki so sedaj pod izraelsko zasedbo, in nadzorstvo čet OZN na teh področjih. V istih krogih pravijo, da je mogoče, da bi francoski vojaki so delovali pri mirovnih silah OZN in da bodo morda predlagali mednarodno nadzorstvo za svobodno plovbo po Akabskem zalivu in Sueškem prekopu. Francoski načrt bo baje predložen po obisku Jarringa na Srednjem vzhodu in potem, ko bo Jarring predložil svoje poročilo varnostnemu svetu. Iraški tisk je bil nacionaliziran. Davi je uradni list objavil zakon, ki razveljavlja dovoljenje za izhajanje 16 privatnim časopisom. Nadomestili jih bodo novi časopisi, ki so last «Organizacije tiska in tiskarne«, ki je povezana z ministrstvom za narodno usmerjanje. Minister za kulturo in narodno usmerjanje je izjavil, da nimajo namena ukiniti vseh zasebnih časopisov. Novi zakon, ki ukinja dovoljenje dosedanjim časopisom, določa, da bodo pozneje lahko dobili dovoljenje drugi časopisi. Rey pri Wilsonu LONDON, 4. — Na vabilo britanske vlade je prispel danes v London predsednik komisije evropske gospodarske skupnosti Jean Rey, s katerim so se pričeli razgovori o britanskem stališču glede vstopa v skupnost in o oceni skupnosti razvrednotenja funta. Predsednik vlade Wilson je danes potrdil, da se britansko stališče glede vstopa v skupnost ni spremenilo in da gre za prošnjo skupnost brez pogojev s polnim priznanjem rimskih sporazumov. Wilson je v tej zvezi poudaril, da gre za prošnjo na osnovi 237. člena pogodbe, ki govori o vključitvi, in je zavrnil govorice, da bi šlo najprej za pridružitev (ki je predvidena z 238. členom). Na tak način ne bi prišli do dokončnega sklepa in bi šlo samo za nadaljnje zavlačevanje. Zato je Wilson poudaril, da pričakuje Velika Britanija kolektivni odgovor v skladu z določbami rimske pogodbe. Britanski kmetijski minister je danes prepovedal uvoz mesa iz vseh držav z izjemo nekaterih redkih držav, ki niso bile prizadete po afriški kugi. Epidemija te bolezni se je namreč razširila v Ve-Idd Britaniji in so do sedaj zabeležili 1478 primerov. Morali so pobiti skupno 254.942 glav živine. Prizadeta bo tudi Italija, ki izvaža za okrog 200 milijonov lir salam in drugih izdelkov letno, najresneje pa bo prizadeta Argentina, ki je bila največji izvoznik. Po vesteh državnega zaklada so se angleške rezerve zlata in valut zvišale za 53 milijonov funtov, kar naj bi bila že prva pozitivna posledica razvrednotenja. Vendar pa položaj ni tako jasen, saj se je v novembru čutil najprej velik pritisk na rezerve, po obvestilu o razvrednotenju pa so dotekla nova valutna sredstva. Pričela se je svojevrstna »stavka« strojnikov lokomotiv britanskih železnic, ki redno delajo, toda istočasno tudi skrupulozno upoštevajo vse predpise, zaradi česar je že prišlo do anarhije v prometu in že v nekaj urah ni odpeljeta^ 61 vlakov. Te «stavke» se u-deležuje 36.000 strojnikov in je ne-varnost popolne paralizacije železniškega prometa. RIM, 4. — Italijanski zunanji minister Fanfani je dal navodila italijanskima poslanikoma v Beogradu in Tirani, naj dasta na razpolago pristojnim oblastem italijanski prispevek za pomoč v najnujnejših primerih, in ponavlja iz-raze solidarnosti Italije z žrtvami za vključitev Velike Britanije v poriesa v Jugoslariji ^in AlbS Vreme vCeraj: najvišja temperatura 14.5, najnižja 7, ob 19. uri 11.6 stopinje, zračni tlaik 1015.9 raste, vlaga 30 odst., veter 2 km sever, nebo Jasno, morje razgibano, temperatura morja 13 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, TOREK, 5. decembra Stojan Sonce vzide ob 7.29 in zatone o 16.22. Dolžina dneva 8.53. Luna de ob 11.29 in zatone ob 20.12. Jutri, SREDA, 6. decembra Miklavž VPRAŠANJA V DEŽELNEM SVETU Čudni kriteriji za objektivnost pri delitvi prispevkov V listu «11 Gk>rno» je časnikar v članku o dozdevnem širjenju gospodarskega vpliva Slovencev v Trstu «popačil izjave predstavnikov trgovinske zbomice» Na včerajšnji seji deželnega sveta so odborniki in predsednik Ber-zanti kot običajno najprej odgovarjali na vprašanja svetovalcev. Med drugimi je odbornik Marpil-lero odgovoril na vprašanje svetovalca dr. šiškoviča, Calabrie in Jarca v zvezi s pisanjem milanskega dnevnika «11 Giomo« od 21.6.1967 glede poizvedb oblasti v zvezi z državljani slovenskega jezika, ki kupujejo podjetja m nepremičnine v Trstu. Omenjeni list je namreč objavil članek pod naslovom «Trst na oprezu: slovansko zlato prestopa bregove«. V vprašanju pravijo, da so razne izmišljotine ter «infor-macije«, ki jih je pisec dobil pri nacionalističnih prmitivcih, nepomembne, so pa velike važnosti trditve, da so trgovinske zbornice «budne», kar se tiče prošenj za omenjene nakupe. V članku je bilo namreč rečeno, da izvajajo glede teh prošenj trojno strogo preiskavo: karabinjerji proizvedujejo po politični osebnosti prizadetega, trgovinska zbornica po morebitnih «skrivnih zvezah« in devizni urad po točnem izvoru finansiranja. Svetovalci so vprašali na podlagi tega, ali so vesti o teh treh oblikah poizvedb resnične, ali je diskriminacijski postopek ustaven, ali so poizvedbe karabinjerjev zakonite in ustavne, ali ne obstaja za vse državljane svoboda nakupa in prodaje in ali odbor ne meni storiti konec temu sramotnemu in protidemokratičnemu ravnanju. Odbornik Marpiilero se v svojem odgovoru najprej sklicuje na svobodo tiska ter pravi, da nosita odgovornost za članek časnikar in odgovorni urednik. Potem pravi, da je člankar popačil izjave predstavnikov trgovinske zbornice, kot je predsednik zbornice formalno zagotovil Slovenskemu gospodarskemu združenju v Trstu. Trgovinska zbornica se zanima samo za investicije tujega kapitala na podlagi ukaza št. 104 bivše ZVU od 23. maja 1950. Poleg tega nadzira podjetja, ki jih zlorabno upravljajo s sistemom «najema», da se izognejo davčnim in socialnim obveznostim v škodo poštenih trgovcev italijan skega ali slovenskega izvora, kar pomeni nelojalno konkurenco. Iz tega sledi, da se nadzorstvo trgovinske zbornice tiče le tujega kapitala in ne kupčij italijanskih državljanov ter da ne izvaja trgovinska zbornica nobenih diskriminacij. Samo Slovensko gospodarsko združenje je v pismu, poslanem predsedstvu trgovinske zbornice, priznalo napore krajevni oblasti in predsedstva zbornice za napredek krajevnega gospodarstva in za o krepitev trgovinskih menjav med obema obmejnima področjema ter je izrecno priznalo, da je «11 Gior-no» popačil dejstva, ko je podtikal, da uradni organi diskriminirajo gospodarske operaterje, ki so italijanskega državljanstva in slovenskega izvora. šiškovič je vzel odgovor na znanje in dejal, da ni prejel odgo-vara na vprašanje, ali je ravnanje karabinjerjev, ki poizvedujejo, v tem primeru, ustavno in zakonito. Na konpu je dejal, da upa, da se ne bodo gospodarska vprašanja več mešala s političnimi. Predsednik dr. Berzanti pa je odgovoril na vprašanje komunistov Bacicchija in Šiškoviča, ki sta ga vprašala, s katerimi časopisi je dežela sklenila konvencije glede objavljanja novic, kakšna je vsebina teh konvencij in koliko denarja daje dežela tem časopisom. Predsednik Berzanti je odgovoril, da daje dežela denar določenim časopisom na podlagi zakona št. 23 od 29. oktobra 1965, saj ji ta zakon omogoča izvajanje programa obveščanja in dokumentiranja, da bi javno mnenje v deželi in izven nje spoznalo glavna vprašanja v naši deželi ter dejavnost deželne uprave. Poleg tega je tudi splošna dolžnost upravljalcev, da omogočijo državljanom sodbo o delovanju deželne uprave. Ker pa redno obveščanje državljanov v časopisih ne zadostuje, je dežela sklenila konvencije z organi obveščanja v deželi. Kar se tiče širjenja vesti o deželni dejavnosti na vsedržavni ravni, je dežela sklenila konvencijo z agencijama ANSA in «Italia», ki sta se obvezali, da bosta oddajali s teleprinterji obširna poročila o deželni dejavnosti vsem listom ki so z njima povezani. Poleg tega objavlja agencija «Italia» poseben tedenski bilten, posvečen naši deželi, ki ga delijo brezplačno uprav-ljalcem, politikom, gospodarstvenikom, ter raznim časopisom. Ta agencija se je tudi obvezala, da oo obširno poročala o deželni dejavnosti v biltenu, ki izhaja v slovenščini. V krajevnem merilu sodeluje dežela z RAI, ki objavlja rsak dan rubriko «Danes v deželi«. Končno je sklenila tri konvencije z glavnimi dnevniki v deželi, to je z dnevniki «11 Gazzettino« v Benetkah, «11 Messaggero Veneto« v Vid mu in «11 Piccolo« iz Trsta. Ti dnevniki so se obvezali, da bodo obširno poročali o deželnem delovanju zlasti pa o delovanju deželnega sveta in odbora. V ta namen daje dežela tem dnevnikom prispevek, ki se računa na podlagi veljavnih oglasnih tarif. Berzanti je dejal, da je odbor na ta način izvajal zakon strogo objektivno. Tega prispevka pa ne dobe dnevniki, ki so glasila strank. Odbor je nadalje dal lani prispevke osmim časopisom, med katerimi je tudi «en tednik v slovenskem jeziku«. Poleg tega je dal prispevke tudi 14 revijam, med katerimi je tudi «ena v slovenskem jeziku«. Tudi nobeden izmed teh časopisov ali revij ni glasilo strank. Na koncu je predsednik dejal, da pa ne bo seznanil svetovalcev z vsotami prispevkov, češ da nimajo do tega pravice. Iz tega je razvidno, da daje dežela podporo nekemu slovenskemu tedniku («Katoliškemu glasu«, »Novemu listu«, «Gospodarstvu»V> in neki reviji («Mladiki», ((Mostu«, «Zalivu»?). Kriterij za to pomoč je «nestrankarstvo» in obveščanje pravi dr. Berzanti. K temu bi pripomnili, da naš list obširno obvešča slovensko javnost o delovanju dežele, čeprav ni sklenila dežela z njim nobene konvencije. Poleg tega ni uradno glasilo nobene stranke. Po logiki predsednika Berzantija bi torej bila slovenska javnost (in Slovenci so prav tako prebivalci dežele) zelo malo ali nič obveščena, če bi ml čakali na konvencijo. Ker pa pravi dr. Berzanti tudi, da je ravnanje deželnega odbora «strogo objektivno, se bo pač vsakdo vprašal, po kakšnem subjektivnem kriteriju ocenjuje dr. Berzanti svojo objektivnost. Zato se najbrž ne motimo, če menimo, da pomeni ta «objektivnost« pravzaprav novo diskriminacijo na škodo Slovencev, kajti, kolikor vemo, slovenski tednik in revija, ki dobivata deželno podporo, prav malo pišeta o deželni dejavnosti, in tudi če bi pisala, bi obveščala slovensko javnost na splošno z enotedensko zamudo. Dr. Berzanti pa se najbrž ne zaveda, da dela diskriminacijo na škodo Slovencev, ker gleda pač na pojem objektivnosti skozi svojo prizmo. Ker so kriterij pravičnosti vedno sodili tudi po »distribucijski pravičnosti«, menimo, da je diskriminacija prizadela tudi naš list, ki obvešča slovensko javnost o deželi, kolikor mu pač sredstva in možnosti dopuščajo. Ker pa so primerjave odvratne, se glede omenjenih treh italijanskih časopisov ne bomo spuščali v podrobnosti, ker ne odrekamo italijanski javnosti pravice, da je dobro obveščena o delovanju dežele, čeprav bi se lahko o «ne-strankarstvu« teh listov marsikaj reklo. Gledališča SLOVENSKA KULTURNO V NEDELJO IN VCERAJ V KULTURNEM DOMU «Pepelka» na odru Kulturnega doma osrečila naše najmlajše občinstvo Vzorna režija Jožka Lukeša in poklicno resna ter otroški duševnosti sijajno prilagojena igra naših poklicnih igralcev Slovensko gledališče je v nedeljo, da publika, sproti dorašča. in včeraj popoldne uprizorilo v Kul- \ Da je to res. je potrdila prav te- '--------------- — '— ”—* tošnja uprizoritev «Pepelke», ki je pred leti že bila na našem odru, pa je tokrat kljub temu bila za nekaj novih letnikov povsem nova in je kot taka doživela tako prisrčen sprejem, kot ga le redkokdaj doživijo dela za odrasle pri odraslih. O delu samem in o uprizoritvi bomo spregovorili posebej, vendar pa moramo že kar takoj povedati, da je bila predstava naravnost vzorno pripravljena. Jožko Lukeš je tudi s to postavitvijo «Pepelke», ki se je v nekaterih podrobnostih in seveda tudi zasedbah razlikovala od prve, dokazal, da ima izredno izbrušen posluh za otroško duševnost in da ume dati predstavi ves potreben pravljični čar, a obenem tudi poudariti v njej vse tisto, kar ima zaradi moralnih in vzgojnih lastnosti realističen značaj. Prav tako kot režiser pa zaslužijo pohvalo tudi vsi nastopajoči igralci, ki turnem domu pravljično igro Mari je Holkove v štirih dejanjih «Pe-pelka«. S tem je tudi v jubilejni sezoni ob 100-letnici slovenskega gledališča hotelo pripraviti posebno veselje našim najmlajšim, ki so tako v nedeljo kot včeraj v potnem številu prihiteli v Kulturni dom v spremstvu staršev in učiteljev. Otroška in mladinska gledališka dela imajo v repertoarjih gledališč, tudi poklicnih, posebno mesto, še prav posebno pa imajo v repertoarjih našega Slovenskega gledališča v zamejstvu. Tega se vodstvo gledališča dobro zaveda, zato so otroške in mladinske uprizoritve postale v našem SG hvalevredna tradicija, ki jo bo treba gojiti seveda tudi vnaprej, po možnosti še z večjo sistematičnostjo in z večjim številom del v eni sezoni. Ker je kvalitetnih otroških tekstov razmeroma malo, prav nič ne moti, če se nekatera dela po daljših. so v delo vložili vso poklicno res-presledkih obnavljajo, saj nam o- nost in sijajno prilagodili svojo troci, in z njimi hvaležna mla-1 igro tako v govoru kot v karak- PO PODATKIH OBMEJNE POLICIJE V novembru 3,5 milijona prehodov čez obmejne bloke na Tržaškem S potnim listom je potovalo skoraj 2.100.000 oseb, z obmejno propustnico pa skoraj 1,5 milijona oseb - Za praznike SFRJ letos 10.000 Jugoslovanov več kot lani terizaciji posameznih oseb otroški sprejemljivosti. V prodornemu uspehu uprizoritve je v lepi meri prispevala tudi jasna in plastična scena Demetrija Ceja, lepa in dobro izdelana koreografska oprema Adrijana Vilesa, sproščeni plesi vaških fantov in deklet iz Vilesove plesne šole, ter glasba Karla Boštjančiča zlasti s solističnimi vložki, ki jih od časa do časa izvajajo Pepelka, Marsi-panček, Princ in drugi. Skratka lepa, okusna, lahkotna, tekoča in vsestransko skrbna predstava, ki dela čast režiserju in nastopajočim, pa tudi Slovenskemu gledališču kot celoti, ki s tolikšno ljubeznijo in dalekovidnostjo skrbi tudi za svoje, za sedaj najmlajše, toda v bodočnosti zahtevno odrastlo občinstvo. j. k. Živahnost ob zadnjih dneh pre- | hod pri Pesku (138.620) itd. Poglej- SEJA DEŽELNEGA SVETA Začetek razprave o proračunu in o obračunu Dr. Šiškovič kritiziral politiko odbora do Slovencev Govora Renata Bertolija (PSU) in Rinalda Bertolija (PLI) Po odgovorih na vprašanja svetovalcev so včeraj v deželnem svetu začeli razpravljati o proračunu za leto 1968 in o lanskem obračunu. Najprej je orisal manjšinsko poročilo o proračunu komunist Bosari, ki je dejal, da je treba primerjati trditve večine, da je izvajala predvsem politiko krepitve gospodarstva za povečanje proizvodnosti, z doseženimi rezultati, kar je pač najbolj stvarna metoda. Ta primerjava pa je naravnost porazna, saj je na primer med drugim ladjedelska dejavnost nazadovala ter niso bile dovolj izkoriščene njene naprave. Niti razvoj industrije v Pordenonu ni rešil starih bolečih socialnih vprašanj. Svetovalec je polemiziral s splošno proračunsko politiko večine in zatem prešel na kritiko posameznih proračunskih postavk. Poročevalec večine Varisco se je skliceval na svoje pisano poročilo, v katerem je orisal, stališče raznih skupin med razpravo v pristojni komisiji. Rekel je, da je proračun dosleden in v skladu s politiko večine, ki teži za okrepitvijo gospodarstva in povečanjem proizvodnje. Zatem Je poročevalec manjšine dr. Šiškovič orisal svoje poročilo k obračunu za leto 1966, ki smo ga v izvlečku že objavili v nedeljo. Kot v poročilu tako je tudi v njegovem orisu ponovno dejal, da so dali v teh letih ustanovam slo venske manjšine samo 47 milijonov lir in da je bila še pri tem diskriminacija, saj je šlo nad 80 odstotkov teh prispevkov v prid organizacijam, ki podpirajo politiko ve- nekaj podatkov ter rekel, da je opozicija kritizirala osnovne poteze deželne gospodarske politike. De želni odbor pa je že leta 1966 izvajal politiko krčenja tekočih izdatkov in sledil politiki produktivnih investicij. Skušal je tudi u-pravičiti velike pasivne ostanke v obračunu. Prvi je posegel v razpravo Renato Bertoli (PSU), ki je obravnaval predvsem športna in šolska vprašanja. Za njim pa je spregovoril liberalec Rinaldo Bertoli in v svojem govoru kritiziral vso politiko večine, še posebno pa delo raznih odborništev. Očital Jim je, da še bolj počasi rešujejo razne zadeve kot ministrstva v Rimu. Gre za običajno tezo liberalcev, ki bi ho teli dokazati, da je vsaka deželna avtonomija škodljiva. da se morajo vozila, ki pridejo po Železniški ulici (Via della Ferrovia) na Opčinah, zato da se vključijo v pokrajinsko cesto, ki pelje z Opčin na Repentabor, ustaviti in dati prednost vozilom, ki vozijo po o-menjeni pokrajinski cesti. V Trstu so snemali koprodukcijski film Včeraj je oupotovaia iz Trsta skupina filmskih igralcev in snemalcev, ki je nekaj dni snemina ugotovimo, aa so dali italijanska j 28.-30. november 1968 JO namr"č iv, .Trstu in bližnji okolici pustolov- drzavljani v novembru 1,211.044 j znašal 25 158. v istem r.jetledku le- E*° barvni tlim z začasnim naslo- prehodov (približno polovico v | tos ra 1»?7() prehodov? teklega meseca na italijansao-jugo-slovanski meji je pripomogla do tega, da se je ODmejni promet v novembru ponovno dvignil na nenavadno visoko raven, saj je dosegel samo na prehodin tržaške pokrajine skoraj 3,6 milijona preno-dov v obe smeri V tem mesecu ju namreč prestopilo mejo s potnim Ustom 2,095.233 in z obmejno propustnico nadaljnjih 1,439.142 ljii. di. Ce se zdaj nekoliko podrobneje pomudimo od posameziun podatkih, ki jih je zbral statistični mo še, kako se je razvil promet v zadnjih treh dneh meseca: dne 28. jo prišlo k nam 6.009 jugoslovanskih obmejnih prebivalcev, medtem ko so jih lansko leto na teh 7.782; dne 29. novembra je prišlo čez mejo 7.564 jugoslovanskih potnikov, medtem ko so jih lani našteli 9 tisoč 264; zadnji dan meseca pa je promet desegel 5.397 prehodov, medtem ko so jih isti dan lanskega leta zabeležili 8.112. V lanskem letu je bil po vsem tem obmejni promet za časa i.-raznikov urad tukajšnje obmejne poUcije, živahnejši’ kakor letos: v razdobju smeri proti Trstu in drugo polovico v nasprotno smer), tujci, pa so daU skupno 854.189 prehodov, in s-cer ravuo taao nakano po.o-vico v smeri proti Trstu i438.4o/) in polovico v nasprotno smer (415.782). Kar se tiče tujih državljanov, so bili Jugoslovani daleč najbolj številni, saj so jih v tem mesecu našteli kar 728.869. Sleaili so po vrsti Zanoani Nemci s 23.232 prehodi, Avstrijci z 20.808, Francozi z 12 684, Angleži z 10.313, Ur.ii s 7.541, Američani s 5.474. Švicarji s 4.935 prehodi, itd. Zanimivo je pogledati, kak .en je bil promet v dnevih, ki soupadajo z jugoslovanskimi prazniki ob dnevu republike, in jih primerjati s prometom, ki so ga zaoeleaili ob istih dnevih lansko leto Da ostanemo pri mednarodnem prometu, so ustrezni podatki naslednji: 28. novembra je stopilo na naše področje s potnim listom 17.019 Jugoslovanov; promet je bil nekoliko manjši od lanskega, saj so istega dne 1966 zabeležili prihod 20.718 jugoslovanskih državljanov; prav tako je bilo število Jugoslovanov, ki so prišli k nam 29 novembra, nekoliko manjše od lanskega, in sicer 40.930 proti 47.991; zadnji dan meseca pa se je položaj popolnoma preobrnil, saj se je tega dne prijavilo na mejo kar 31.822 jugoslovanskih državljanov, to je trikrat več kakor isti dan lanskega leta, ko so jih našteli 10875; bilanca teh treh dni se je potemtakem v letošnjem letu izboljšala kar za 10.000 novih prehodov, saj znaša skupno število prestopov meje v času 28.-30. novembra 1967 89.771, v istem času lani pa 79.584 V maloobmejnem prometu je no. vembra stopilo na sosedno jugoslovansko področje 490.611 italijanskih državljanov (in 488.955 se jih je v istem času vrnilo), k nam pa je prišlo 229.952 jugoslovanskih držal janov (medtem ko se jih je 229.624 vrnilo domov). Rezultat tega prometa je bil: 979.566 prehodov pri italijanskih in 459.576 pri jugoslovanskih državljanih; skupen obseg prometa pa 1,439.142 prehodov. Kakor po navadi je bil glede višine prometa na prvem mestu prehod pri Škofijah (646.090 prehodov) na drugem prehod pri Fernetičih (378.342), na tretjem pre- Promctni ukreni Zarad: vedno večjin težav v pro- vo.n «Gangsterji». Kežiser filma je Alfhr^Caitabiano, kr je obenem tudi giavui igralec in je napisal scenarij. Film bodo posneli v 'La-lijjnsk l-icgoslovansai koprodukciji. V liimu nastopajo med drugimi metu na področju med Ul. Gatte.i i jugoslovanska igralca Ljuba Taaič in Ul Pietš je župan izdal ukaz, in Olivera Vuko, ter italijanski i s katerimi odreja enosmerno voz-1 grulci Dante Maggio, bergio Mio-njo po sledečih ulierh: Ul. Buo-1 ni in Giancarlo Marros. narroti, v smeri in na odseku od j Nekaj zunanjih prizorov so po Ul. Gatteri do Ul Rossetti; Ul. Gat- ■ sneli v Dubrovniku, zdaj pa b:;d) teri v smeri in na odseku med j dokončali film v Beogradu. IVi Ul. Palladio m Ul. Alfieri; Ul. Vecellio v smeri med Ul. Pascoli in Ul. Pieta in Ul. J. Cavalli v smeri od Ul Pieta do Ul. Foscolo. Poleg tega je župan izdal ukaz, na osnovi katerega je prepovedana vožnja s tovornjaki, ki tehtajo več kot 25 stotov, po Ul. Damiano Chiesa. nas so snemali pri Lazaretu, v Lesnem pristanišču, ob nabrežju in v okolici. Za praznike na šolah kar 15 dni počitnic Šolski skrbnik sporoča, da je ministrstvo za šolstvo pooblastilo šolske skrbnike, da lahko po svoji u-videvnosti dodelijo vsem šolam še en prost dan. Tržaški šolski skrbnik je na podlagi zadnjega pooblastila dodelil še en prost dan, 5. januar. Tako bodo dijaki in učen ci letos imeli izredno dolge božič ne in novoletne počitnice, saj je 6. januarja praznik, 7. januarja pa je nedelja. Počitnice bodo torej trajale 15 dni. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom Marija Holkova «PEPELKA» (Pravljična igra v štirih dejanjih) Prevedel: Jožko Lukeš Scenograf: Demetrij Cej Koreograf: Adrijan Viles Glasba: prof. Karel Boštjančič Režiser: J02KO LUKES PONOVITVE: v pstek, 8. dec. ob 16. uri; v soboto, 9. dec. ob 16. uri; v torek, 12. dec. ob 16. uri; v sredo, 13. dec. ob 16. uri; v četrtek, 14. dec. ob 18. uri; v nedeljo, 17. dec. ob 16. uri. DNEVNA SI.HZBA LEKARN (od 13 do 16 ure) Busolini, Ul. P. Revoltella 41; Piz-zul-Cignola, Korzo Italia 14: Prendi-ni, Ul. T. Vecellio 24; Serravallo, Zupan Je prav tako izdal uka2, Trg Cavana 1. IIIIIIHIIIIIIIIIIIItllllltMllllltllllltMlf HllllllflllllHf itlllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIHtlltlMIIIIIIIIIIIII DANES OB 18. URI V NABREŽINI Prva seja občinskega sveta po ostavki župana Legiše Ali bo Legiša vztrajal pri svoji ostavki, ali pa bo sledil ravnanju pokrajinskega odbornika SS Rudolfa? Danes ob 18. un bo v Nabreži vijala ali zaključila zadeva z na- brežinsko občinsko upravo. V sedanjem devinsko-nabrežinskem občinskem svetu ima KD 7 svetovalcev, Lista demokratične enotnosti 6, LSS 3, PSI 2, PSDI 1 PLI 1. Občinski odbor sestavljajo predstavniki KD, LSS in PSDI. Občinski svet bo torej moral danes odločiti o ostavki župana. Bo Legiša sledil ravnanju pokrajinskega odbornika Rudolfa? V nedeljo, 10. decembra v Prosvetni dvoraru, Korzo Verdi 13. v GORICI ob 16. uri in ob 20.30 Ivo B r n č i č «MimI štirimi stenami* (Drama v treh dejanjih) ni seja občinskega sveta. Spričo ostavke, ki jo je podal župan Drago Legiša, po sklepu sveta Slovenske skupnosti, bo današnja seja velike važnosti za nadaljnje delovanje devinsko nabrežinske občinske uprave. Kakor je znano, je svet Slovenske skupnosti po napovedi novih razlastitev za gradnjo tovarne «Grandi Motor i«, odpovedal politični dogovor s KD in PSU ter naročil nabrežinskemu županu Legi-ši in pokrajinskemu odborniku Rudolfu, naj podata ostavko, kar sta tudi storila. Pokrajinski odbornik Rudolf je pretekli teden sprejel vabilo predsednika pokrajine dr. Savone, naj še nadalje sodeluje pri pokrajinski upravi. Danes bomo torej zvedeli, kako se bo raz- čine, Dejal Je tudi, da vedno trdijo, da ni dežela pristojna sprejo mati zakonov glede zaščite sloven- ske manjšine, medtem ko bi dežela v resnici lahko opravljala za konodajno dejavnost v tem pogledu, če bi le hotela. Komunisti ne menijo le, da je politika večine nasproti slovenski manjšini nezadovoljiva, marveč da te politike v nozitivnem smislu sploh ni. fh šiškovičem je spregovoril po ročevalec večine Metus, ki se je tudi skliceval na pisano poročilo. V tem poročilu je najprej nakazal OD 27. NOVEMBRA DO 16. DECEMBRA 1967 SEJEM KNJIGE V PROSTORIH TRŽAŠKE KNJIGARNE Priložnost, ki je ne smete zamuditi, da obogatite svojo knjižno polico IZREDNA PRODAJA S 50-ODST. POPUSTOM TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Eran<*iska 20 - Tel. 61792 Dovoljenja za oddajanje avtomobilov v najem županstvo sporoča, da ima na razpolago tri obrtna dovoljenja za dajanje v najem avtomobilov s šoferjem z garažo. Prizadeti, ki želijo dobiti omenjena obrtna dovoljenja, naj vložijo prošnjo na kol-kovanem papirju za 400 lir na županstvo vključno do 31. januarja prihodnjega leta. Za morebitne informacije, naj se obrnejo na občin, ski oddelek za mestno policijo, palača Costanzi, drugo nadstropje, soba št. 22. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 4. decembra 1967 se J« v Trstu ro dilo 13 otrok, umrlo Je 13 oseb. UMRLI SO: 74-1 etnI Giovannl Brau-lln, 77-letn! Giacomo Mondo, 75-letnl Splrldlone Carmlnatl, 764etni Leopol-do Bartoli, 91-letna Anna Martlnato por. Alcher, 92-letna Jole Rendl, 90-letni Giuseppe Spazzapan, 78-letm Angelo Busš, 82-letna Maria Malt vd Pollltzer, 75-le-tna Lulgla Kersovanl, 64-letnl Augusto Delbello, 82-letna Gluseppina Cella, 69-letna Antonia Lakos por. San tis. V nedeljo, 17. decembra ob 20.30 v kino dvorani v BAZOVICI Jaka Stoka «Anarhist» (Burka v dveh dejanjih) V ponedeljek, 18. decembra ob 15. in 18. uri v Katoliškem domu v GORICI Marija Holkova «PEPELKA» (Pravljična igra v štirih dejanjih) Prodaja vstopmc vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagaj ni Kulturnega doma; ob nede ljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel 734265. Predavanje pomočnika generalnega ravnatelja podjetja «Luka Koper« Egona Prinčiča, ki bi moralo biti v petek v Kulturnem domu, je iz tehničnih razlogov preloženo na kasnejši datum PROSVETNO DRUŠTVO PROSEK KONTOVEL priredi v sredo, 6. decembra v prosvetni dvorani na Proseku miklavževanje ob 16. uri za otroke slovenskega otroškega vrtca, ob 17.30 za otroke slovenske osnovne šole. Razstava slovenske knjige bo odprta še danes od 20. do 22. ure ter v sredo od 15. do 20. ure. GOSPODARSKA ZVEZA kulturna komisija sporoča, da bo danes, 5. decembra, ob 20. uri v Galeriji Kulturnega doma v Trstu otvoritev jubilejne razstave dr. R. Hlavatyja ob njegovi 70-letnici Vabljeni! SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA in SLOVENSKI KLUB vabita na jubilejno slovesnost ob 70-letnici dolgoletnega kulturnega delavca dr. Roberta Hlavatyja ki bo danes, 5. decembra po otvoritvi razstave (ok. ob 21. uri) v Mali dvorani Kulturnega doma v Trstu Sodelujeta pevska zbora SLOVENEC iz Boršta in KRAS iz Dola-Poljan Vstop prost. Verdi . Jutri bo v gledališču ((Verd1« P va predstava opere tržaškega datelja Antonia Bibala «H . u al piedi della scala«. Opero, k bila doslej uprizorjena samo v n burgu, bo dirigiral Francesco *« stofoli v režiji Giovarvnija PolU» s scenami Nina Perizija. Peli Mario Biasola (klovn Augusto), dith Martelli (Anni), Sergio 1 sco (Guido), Bruna Ronchlnl,H.ne. Susca, Eno Viaro, Raimondo boi ghetll, Lucio Rolli in Nino Corw ra- A V Za predstavo v sredo za red vseh prostorih, ki se bo začel ^ 20.30 se pri blagajni gledališča dalj uje prodaja vstopnic. PROSVETNO DRUŠTVO IGO GRUDEN iz Nabrežine priredi v petek, 8. t. m. ob 16.30 v društvenih prostorih komedijo Branislava Nušiča ANALFABET Igrali bodo člani prosvetnega društva France Prešeren iz Boljunca. PROSVETNO DRUŠTVO «SLAVKO ŠKAMPERLE« priredi danes, dne 5. dec. ob 16. uri na sedežu društva miklavževanje za osnovnošolske otroke Sv. Ivana. Vabljeni starši in prijatelji naših otrok. Tccft’ Nazlonale 16.00 «Assassination» * nicolor. Peter Dane. Bill Wan' Sporočamo žalostno vest, da nas Je 2. decembra za vedno zapustil LUKA MIHALIČ Pogreb nepozabnega pokojnika bo danes ob 15.45 izpred mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče na Katinari. Žalujoči sestra Marija z nečaki ter drugo sorodstvo Lonjer, 5. decembra 1967 NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.36 do 1.36) AlPEsculaplo, Ul. Roma 15; 1NAM Al Cammello, Drevored XX. Se-ttem-bre 4; Alla Maddalena, Ul. dellTstrla 43; dr. Codermatz, Ul. Tor S. Piero 2. Sporočamo, da je umrl v 91. letu starosti naš dragi oče, ded in stric PAVEL RENKO Pogreb bo iz hiše žalosti v Reški dolini (Lunj) danes, 5. decembra, ob 10. uri. Žalujoči; hči Ladka, sinovi Pavel, Stanko, Jožko, Rado, Srečko, snahe, zet, vnuki h drugo sorodstvo Nadanje selo, Zagreb, Milano, Trst, 5. decembra 1967 v nedeljo popoldne na openski postaji V vlaku iz Jugoslavije 10 oseb ranjenih uradi sunkovite priklopitve elektromotorja Štiri ranjence pridržali v bolnišnici, šestini, med katerimi so tudi nekateri obmejni organi, pa so nudili samo prvo pomoč ZLASTI V NEDELJO IN PONEDELJEK Na železniški postaji na Opčinah ®e. je predvčerajšnjim popoldne Phpetila nenavadna železniška neteča, pri kateri te je v vlaku, ki *e prihajal iz Jugoslavije ranilo pset_ potnikov, štiri ranjence so v “Olnišnici pridržali na zdravljenju, ®-;ai:m šestim pa so dali samo prvo Pinioč. Nesreča se je pripetila zara-“■ Prenaglega priklopnega manevra ?pktr.č.ie lokomotive k vagonom, strojevodja je namreč slabo preračunal razdaljo in se s precejšnjo rcstjo približal ustavljenim va-f'hom. Sunek je bil tako močan, °a ga odbijači niso mogli ublažiti, ‘aradl česar so vsi tisti potniki, £ so na hodnikih vagonov ali v £upejih stoje čakali na carinski Pregled, popadali na tla. Na opensao železniško postajo j, popoldne iz Sežane pripeljal vlak ev- 152. Medtem ko so odklopili Jugoslovansko električno lokomoti-ki je zapeljala na drugi tir, so '.vagone, v katerih je bilo 541 potekov, stopili mejni policaji, cari-0**1 in carinski inšpektor. Torej voičajne formalnosti na tem želez-‘‘■skem vozljišču. Ko so carinski in Policijski organi opravljali pregle-J}®. se je ustavljenim vagonom v jutrj vzvratni vožnji približala ita-ujanska električna lokomotiva in s silo treščila v vagone. Nenadni sunek je iznenadil pot-”'ke v vlaku kovčki so popadali s Prtljažnikov, tiste pa, ki so stali oa hodnikih, je vrglo na tla. še da se ni pripetilo kaj huj-“oga. Kot rečeno, se je lažje ranilo io potnikov, ostali pa so, ra-JgJ malo strahu, ostali nepoško- t Osebje na železniški postaji je ifkoJ poklicalo bolničarje RK, ki so dp aj minut kasneje odpeljali vseh usset ranjencev v bolnišnico. Na /topedski oddelek so sprejeli 34-etno uradnico Ljubico Silikovič r°r. Jasaragič iz Zagreba, ker se je r°tnla po kolenih; na stomatolo-Jn oddelek so sprejeli 69-letno 'ancesco Raunich Merslich iz Fi-ker ^ je udarila, po desni ■čnici in si povzročila verjetne rastne poškodbe. 54-letna Kira Ve-^nJak iz Zagreba se je pri padcu črt no Pobila po nosu in so jo prirejali na otorinolaringoiatričnem aaelku, na nevrokirurški oddelek ti?, .so sprejeli 71-letno Josipino nenigmann por. Bonač iz Ljublja-j.s zaradi udarcev po glavi. Vse tiri ponesrečenke se bodo morale rjaviti p0 največ 10 dni. Ostalim čjstirn ponesrečenim potnikom in ^aiJcistom pa so dali prvo pomoč Prognozo okrevanja od 3 do naj-10 dni zaradi udarcev in lažjih an Po udih. Ti so: 16-letna dijaki-4*a Marina Stankovič iz Milana, ’*'letni carinski inšpektor Fran-0“Sc° Magliardlti iz Ul. Cristoforo V^lombo 2, 72-letna upokojenka iz ?rgentine Uršula Srnjac Brozilevič, ' Prebiva v Arezzu, 37-letni polili"1' Pancrazio Tesoriere, 33-letni ^icijski podčastnik Armando Cer- vino in 73-letni Martin Bonač iz Ljubljane. Predvčerajšnja železniška nesreča n; povzročila zastojev v železniškem prometu. Vlak je lahko nadaljeval pot proti Trstu, kamor je prispel z nekaj zamude. V PROMETNI NESREČI Tržačan izgubil življenje pri Torviscosi V Torviscosi pred mlečno centralo se je predvčerajšnjim pripetila huda prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje 57-letni Tržačan Giovanni Dose iz Ul. G; Gozzi 5. Nesrečnika je pri prečkanju ceste z avtofurgonom podrl 47-letni tehnik ENEL Cesare D’A-via iz Cervignana, Ul. Salomone 48, ki je prihajal iz San Giorgia di Ncgaro. Dose se je v teku podal čez cesto in se ni zavedel, da prihaja avtomobil. S tem je pre- senetil D’Avio, ki je sicer zavrl, ni se pa mogel pravočasno izog- niti trčenju. Sunek je bil tako silen, da je nesrečni Dose z glavo prebil vetrovran, nakar ga je vrglo več metrov vstran v jarek, kjer je izdihnil zaradi hudih lobanjskih in notranjih poškodb. Na kraju nesreče so vse potrebne formalnosti opravili agenti cestne policije, potrdilo o smrti pa je iz- polnil zdravniški predstojnik iz Torviscose. Požar suhljadi v Sesljanu Iz nepojasnjenih razlogov se je sinoči ob 19.30 v borovem gozdiču v Sesljanu razplamtel požar suhljadi, ki je kmalu zajel 2500 kvadratnih metrov površine na zemljišču grofa Tum und Taxisa. Požar, ki je zajel borov gozd in uničil več mladih borovcev, so pogasili gasilci z Opčin s pomočjo agentov s komisariata v Devinu in gozdnih čuvajev. Gasilci so ugotovili, da je požar povzročil približno 20.000 lir škode. Zaključeno zborovanje UDI o zaposlitvi žensk Množica iz vseh obiskaia živahen Andrejev sejem Dvojezični napisi in plačevanje v dinarjih • Velik obisk razstave kmetijske mehanizacije in vina V nedeljo popoldne se je zaključilo deželno zbzorovanje ženske organizacije UDI, na katerem so zborovalke razpravljale o temi «Za-poslitev žensk in načrtovanje*. Zborovanje je bilo v glavni dvorani krožka za kulturo in umetnost. Uvodno poročilo je imela članica deželnega odbora omenjenega združenja Lia Giacometti, nato pa so ^1,111 n ......... gPRED TRŽAŠKEGA POROTNEGA SODIŠČA Potrjena prvostopna kazen zaradi sramotitve vlade Obtoženec se je že pritožil na kasacijsko sodišče, češ da ni **lil italijanskega naroda, žalitev vlade pa da ni kazniva .Pred tržaškim prizivnim porot-■JJJ?1 sodiščem (predsednik Franz, Jbsedni sodnik Malacrea, general-? Pravdnik Mayer, zapisnikar Sa-^bbeni, obramba Cuccagna) se je ffJTal zagovarjati včeraj 48-letni tilio Mahorcic, ki je bil obtožen, ita,Je 4. marca predlani sramotil plansko vlado in italijanski na- Že včeraj se je Mahorcic pritožil na kasacijsko sodišče. ihorcica ,ie tržrško porotno so-; sodilo i2. decembra lani ter spoznalo za krivega omenjenih rškov. Zato mu je naložilo ka ,1 leta in 6 mesecev zapora, ženec pa se je kljub temu še ej dobro izmazal, ker so mu lali pravico do 1 leta pomilo e zaporne kazni. •zsodoa pa ni zadovoljila ob ica, ki se je takoj pritožil na vno porotno sodišče. V obraz-vi svoje pritožbe je Mahorcic avnem trdil, da ga je moč ob-;i samo zaradi zalivk na ra-vlade. Pojasnil pa je, da se strinja z vladno politiko, ker a orizadejala hudo škodo Tr-Odločno pa je zanikal, da bi koli sramotil italijanski narod. 1 včerajšnji obravnavi pred vnim porotnim sodiščem je pri do določenih sprememb. Obto-c je na zaslišanju izjavil, da sicer trdil, da mu italijanska a preseda, toda odločno_ je zali da bi izustil kako zalivko, 'bno na račun italijanskega na- i, 1 obtoženčevo izjavo je treba dvoma povezati z nadaljnjim mika. >m njegovega zagovorni menil, da je ves kazenski »Pek proti njegovemu varovan llede obtožbe sramotenja vlade predmeten, ker vlada sama m rbela v roku treh mesecev, »dobri postopek proti obtožen-jre za člen 128 kazenskega za-. ki pravi, da lahko javne ob-vložijo pritožbo proti nekemu Ju (ko gre za pritožbe, ki spa-v njihovo pristojnost) v roku mesecev od dneva, ko so zveza prekršek. i včerajšnji obravnavi je odv. !agna vztrajal pri tej svoji te-hda prevladalo je mnenje ge-lnega pravdnika, ki je zahte-naj se potrdi prvotna razsod-Porotniki so sprejeli to zahte- Mihaličeva smrt ostala nepojasnjena tudi po obdukciji Obdukcija Mihaličevega trupla, ki jo je včeraj popoldne opra..' sja-ni zdravnik dr. Nicolini, ni razpršila dvomov preiskovalnih organov, ki sl v soboto, zvečer niso mogli priti na jasno, kako se je mogel 89-letni Luka Mihalič iz Lonjerja 260, po padcu po stopnicah povzpeti v sobo, kjer je mrtev obležal ob postelji. Izsledki obdukcije kažejo samo, da je nesrečni in betežni stric Luka umrl zaradi lobanjske poškodbe in več ran po udih. O tem so policisti letečega oddelka obvestili sodno oblast, za morebitno nadaljevanje preiskave. Kot smo že poročali v naši nedeljski številki, je priletnega strica v sobi v prvem nadstropju našel mrtvega nečak Milan čok. Agenti so v Mihaličev! kuhinji zapazili madeže Krvi in zvedeli, da je Mihalič zadnje čase komaj stal na nogah. Prav iz tega razloga se Jim je zdelo čudno, kako je mogel Mihalič, hudo ranjen in slab, priti v sobo. Pri tem tudi ne smemo izključiti možnosti, da Mihalič ni padel po stopnicah, ampak da je padel v kuhinji, se potem pobral in s težavo povzpel po stopnicah v sobo, da bi poiskal obveze. Ob postelji pa je omagal in se mrtev zgrudil na tla. Z vespe se je prevrnil Na ortopedski oddelek bolnišnice so včeraj popoldne sprejeli 49-letnega uradnika Maria Pressija s Stare istrske ceste 106, ki se bo moral zdraviti od 30 do 50 dni zaradi zloma desnega komolca. Pressija so v bolnišnico prepeljali z zasebnim avtom in ob sprejemu je povedal, da se je okoli 13. ure na začetku Ul. San Giacomo in Monte ponesrečil pri padcu z vespe. Da bi se izognil trčenju v dečka, ki je stekel čez cesto, je Pressi hitro vazrl svojo vespo TS 28011, zaradi česar je izgubil ravnotežje in se prevrnil, pri čemer je zadobil omenjeno poškodbo. red vaja danes, 5. t.m„ s pričetkom ob 19.30 TechnJcolor film talta Disneya: Texas John il Novi Gorici, kjer so ga prav tako lepo sprejeli. Ob koncu so se s prireditelji koncerta pogovorili o možnosti nadaljnjih stikov na glasbenem področju. PISMO UREDNIŠTVU Dcncinskih bonov ne bomo porabili Spoštovano uredništvo, do konca meseca manjkajo še dobri trije tedni in avtomobilisti so že sedaj v skrbeh, kaj bo z bencinskimi boni, ki jih ne bodo mogli vnovčiti do konca leta, ko izgubijo veljavo. Po drugi strani obstaja nevarnost, da bo ostalo neizkoriščenih okoli 6 milijonov litrov bencina; škodo bodo torej i-meli avtomobilisti, distributerji bencina in tudi sama občinska u-prava, ki je na bencin odredi'a trošarino ter jo verjetno tudi ze potrošila v skladu s proračunskimi obveznostmi. Že res, da so nam prosto cono podaljšali šele pred letom dni, toda z bencinskimi boni bi lahko m boljši način ravnali, da ne bi bilo tolikšne škode. St vam ne zdi? (podpis) Dva posega gasilcev Včeraj med svečanostjo ob prazniku gasilcev so poklicali njihovo pomoč k Rdeči hišu, kjer se je vnel neki avto. Ko so prišli na mesto pa je bila vsa nevarnost že odstranjena in tudi škoda le majhna. Nekaj podobnega je bilo pri glav ni pošti v Gorici, kjer so se vnele smeti blizu neke stojnice. Ko so prišli gasilci, so ogenj že pogasili in le neki trgovec si je osmodil nekoliko roke. Posebne škode ni bilo. Na Goriškem zbrali za arzenal orožja Na poziv goriške kvesture, na| vsi tisti, ki imajo kakšno orožje brez dovoljenja, prinesejo isto do 27. novembra na kvesturo, če nočejo imeti pozneje zaradi tega sitnosti in kazni, se je odzvalo precej ljudi. Do določenega, roka so tako zbrali na kvesturi naslednje orožje: Dve strojnici Beretta; 1 puško Steyer, 2 francoski strojnici, 1 brzostrelko, 10 samokresov raznih kalibrov in znamk, eno bodalce, 5 sabelj, dve puški, 22 ročnih granat, ter kar 3500 nabojev raznih vrst. Del tega orožja so pobrali policisti sami, del pa so ga prinesli prizadeti civilisti. Največ tega materiala je bilo zbranega v gori-škem m tržiškem okraju, nekaj pa tudi na področju Krmina. Na poveljstvu karabinjerjev v Gorici pa so zbrali do istega roka naslednje orožje; Tri puške Beretta, tri saržerje s po 40 naboji, 340 nabojev za ro orožje, nemško pištolo kal. 9, dva šaržerja po 20 nabojev; dva samokresa kal. 9 Berretta z 2 šaržer-jema, 1 flobert, pištolo kal. 7.65, 38 kg industrijskega eksploziva. Kino ~ Gorica VERDI. 16—22: «Un italiano in A-merican, A. Sordi in V De Sica. Kinemaskope v barvah. CORSO. 17.15; «Questo difficila amore», Hayley Mills in H. Ben-nett. Angleški barvni film: mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.15—22: «11 gobbo di Londra«, Guenthe Stoli in Uta Levke. Angleški barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. 15.00: «Assalto finale«, Glenn Ford in George Hamilton, ameriški kinema skopski barvni film; zadnja ob 21.30. Mladini pod 14. letom prepovedan. VITTORIA. 17.15—21.30: «11 sigillo di Pecchino«, R Stack in E. Som-mer. Nemški kinemaskope v barvah. / rži d AZZURRO. Zaprto. EXCELSIOR. 16—22: «1 cavalierl dello spazio,). Kinemaskope v barvah. PRINCIPE. 17.30-22: «11 principe di Donegal«, P. Mc. Ennery in T. Adams. Barvni film. Konkp RIO. 19—12.30: «Fumo di Londra«, A. Sordi. Kinemaskopski film. DEŽURNE LEKARNE V GORICI Danes ves dan m ponoči Je odprta lekarna PONTONI-BASSI, Ra-štel št. 26, telefon 33-49. V TR2ICU Danes ves dan ln ponoči Je odprta v Tržiču lekarna «S. Nicolo* dr. Giorgio Olivetti — Ul. I. Mag-gio 94, tel. 73328 V RONKAH Danes ves dan in ponoči Je odprta v Ronkah lekarna «AU’Ange-lo», dr. Olivetti, Ul. Roma 23. tel. 72393. 5. decembra 19ST KAM VODI V ZDA NEREŠENO S policijskim pritiskom bo odpor samo še večji Za prihodnje leto predvidevajo v ameriških mestih številne rasne nerede - Kako se nanje pripravlja policija Nove vrste orožja in povečano število policajev NEW YORK, decembra. — «V katerem si bodi našem mestu ni niti enega policijskega načelnika, ki bi ne bil soočen z možnostjo ali celo verjetnostjo rasnih nemirov ali spopadov v naslednjem letu,* grmi samozavestni glas u-pokojenega polkovnika, ki na televiziji reklamira najnovejše dosežke oboroževalne industrije za odpravljanje notranjih nemirov. «Martin Luther King pripravlja za naslednje leto gibanje nepokorščine od Atlantika do Pacifika, da bi na tak način paraliziral življenje mest!» opozarja neki znani komentator. Nekaj se, torej, pripravlja od vseh strani, toda kaj? Najbolj razvpite so priprave varnostnih sil za ohranitev javnega miru. Začeta je bila sistematična in zelo draga kampanja — za pomiritev »dobrih* in zastrašitev »slabih* — s pomočjo katere naj bi se javnost seznanila z novimi vrstami orožja, s katerim bodo še v teku zime opremljene vse policije, začenši z onimi v največjih mestih. Proizvedeni so bili povsem novi oklepni vozovi s katerimi bo moč policaje prepel iati čez vse zapreke, skozi barikade, pod ogriem ali katerim si bodi drugim delovanjem oziroma posegom »sovražne množice*. Voz je že sam po sebi pravcati arzenal najsodobnejšega orožja, na njem je vse, od strojnic do posebnih metalcev tekočine in plinov ter najnovejšega izuma, »zvočnega topa*, ki prenaša človeški glas na razdaljo do šest kilometrov, lahko pa tudi proizvaja zvok, ki je tako nevzdržen za ljudi v bližini, da se morajo razbežati. Če bi pa prišlo do pouličnih borb, kot v Detroitu, pa vse kaže, da bi v tem primeru uporabili nove ročne avtomate z naboji, ki gladko prebijejo stene bodisi iz glinaste ali betonske opeke. Morda se bo tudi — če bo kaj več časa na razpolago — enemu ali drugemu od policajev zahotelo, da bi se počutil kot na kakem safariju (lovu). V tem primeru bo segel za pištolo, ki izstreljuje puščice, premazane z nekim naglo delujočim omamljajočim sredstvom, kakršne uporabljajo tudi znanstveniki ali veterinarji, ko imajo posla z nevarnimi zvermi. To orožje imenujejo »leteče injekcije*. Vendar je v zvezi s tem največ polemike izzvala napovedana uporaba omamljajočih »nestrupenih* plinov. Pred komisijo, ki je imela raziskati letošnje nemire, so se tudi trije generali močno potegovali za to «humano* sredstvo. «Nemiri po mestih, predvsem rasni nemiri, so oblika vojskovanja, v katerem se, razumljivo, želi doseči zmaga, vzpostavitev miru, vendar na tak način, da se ubije oziroma poškoduje čim manjše število nasprotnikov. Kaj bi v tem primeru bolje služilo od plina, ki brez trajnih posledic za človeško zdravje zadetega izloči iz borbe in ga tako pravzaprav reši pred težjimi telesnimi poškodbami ali pa celo smrtjo?* se vprašujejo generali. To stališče pa ni ostalo brez odgovora. «Ko bi se neko zdravilo za tako množično uporabo, kakršna je očitno namenjena tem plinom, pustilo v promet,* odgovarja znani zdravnik, «bi to moralo biti podvrženo izredno temeljitim in dolgotrajnim raziskovanjem ne samo v pogledu neposrednega učinkovanja oziroma delovanja, marveč tudi kar zadeva kasnejše spremljevalne pojave, vsi podatki o tem pa bi morali biti predhodno objavljeni. Nam o vsem tem ni še ničesar znanega. Morda so ti plini dejansko neškodljivi, in bi ne povzročili kasnejših škodljivih posledic, toda, kdo je to ugotovil in kdo nam za to lahko jamči? Na široko ni se znala odpreti vrata najstarejšim zlorabam in neodgovornostim!» Toda konec koncev bi stvar niti ne bila v škodljivosti, ki bi jo to imelo za zdravje. Jedro je bol jv vprašanju, ali bi se na ta način sploh mogli uspešno reševati neredi in upori Številni kritiki opozarjajo na to, da bi se milijarde, porabljene za razvijanje in proizvodnjo omenjenega orožja ter oborožitev, mnogo koristneje lahko uporabile za odpravo pravih korenin uporov in neredov, ki so v neverjetni bedi in pomanjkanju črnskih getov In še nekaj. Statistično je ugotovljeno (na nekem vseučilišču blizu New Yorka obstoja inštitut za proučevanje državljanskih neredov, ki vodi o tem ustrezne statistike), da je og 1. januarja leta 1987 do sredire novembra bilo v ZDA vsega 237 neredov, ko je bil nujen poseg policije. V nad 10 odstotkih primerov so ti neredi prerasli v bitke, v katerih je bilo uporabljeno orožje ter ubitih več ljudi. Strokovnjaki so na podlagi teh podatkov dokazali da je osnovni razlog za to biia pretirana ostrost policijske akcije »Preprečevanje neredov,* je izjavil načelnik in štituta, »je treba začeti v sami policiji.* Zanimivo je, da kriminal, kljub krepitvi policijskih organov, stalno narašča. Po uradnih podatkih kriminalne policije (FBI), je bilo v prvih šestih mesecih, v primer javi z istim obdobjem lanskega leta, za 26 odstotkov več umorov, za 14 odstotkov več posilstev, za 96 odstotkov več razbojniških napadov, za 49 odstotkov več goljufij, za 23 odstotkov več ukradenih avtomobilov itd. In vse to, kot je napisal neki komentator, «v prisotnosti policijskih sil, ki presegajo moč divizije iz druge svetovne vojne*. Po ulicah New Yorka dejansko vlada strah. Od vsepovsod se ču-jejo pritožbe, da je policije premalo. Zdi pa se, da gre za nekaj drugega. »Policija se je spreme- nila v silo, ki naj zagotovi obnašanje crncev, kot da bi bili zaporniki koncentracijskega taborišča,* se je pred kratkim potožil črnski duhovnik nekemu reporterju- Vtem pa je samo za New York bila postavljena zahteva, da se število policajev poveča od 5 na 10 tisoč. To zbuja pri mnogih Američanih bojazen, da vidijo oblasti izhod iz zagate samo v povečani moči po'icije. Če je to tako, pravijo, se bo ustvaril nekakšen začaran krog: povečan pritisk — povečani neredi in obratno, kar bi v določenem časovnem obdobju nujno moralo privesti v državljansko vojno in katastrofo. Z. KRISTL Kulturna komisija SKGZ prireja v galeriji Kulturnega doma razstavo del dr. Roberta Hlavatyja. Otvoritev razstave bo nocoj ob 20. uri. Nato bo v Mali dvorani Kulturnega doma jubilejna slovesnost. Na gornji sliki Hlavatyjev akvarel «Ladje* uumiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiii iiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiviiiiiiiiiHiiiiiiiiimuuiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuaiiiii||aai|u|im,a|,||a|a||,u|i>|> IZ VELIKIH DNI KRVAVE EPOPEJE NA KADINJACI Nebo je gorelo... in tudi jaz sem bil v tem strašnem ognja» Ranjeni mitraljezec Aca - Mladost v železničarski koloniji - Okupacija in zbližanje z Nemcem Erichom - Prva ilegalna naloga - V mitralješkem gnezdu proti zračnim napadom V zgodovini jugoslovanske revolucije je brez števila dogodkov, ki dokazujejo resnico o Velikem človeku. Primeri izjemnih dejanj neprecenljive etične in moralne vrednosti, ki so takrat predstavljali skorajda normo za obsežno povprečje v tej revoluciji angažiranih, zanosnih ljudi, v polnosti izpodbijajo cenene teorije o dominantni vlogi sebičnega v človeku, o njegovih težnjah za pretežno nagonskimi, hedonističnimi oblikami življenja, o preži-velosti moralnega idealizma, o tem, kako da so si ljudje pač med sabo volkovi ipd. Med veličastnimi, nepozabnimi himnami človeku, ko se je ta v širokem merilu kot takšen uveljavljal z dejanji najčistejšega heroizma, samoodpovedi in nesebičnosti, je tudi epska himna o legendarnem, nadčloveškem boju, ki so ga bojevali borci slavnega užiškega delavskega bataljona na pobočjih Kadit, jače, s krvjo naj-zavednejših proletarcev prepojenega hriba pri Užicu, da bi omogočili vrhovnemu štabu, ranjencem in ljudstvu pravočasen umik iz prve jugoslovanske partizanske prestolnice sredi okupirane dežele, ki so jo srdito napadali Nemci in njihovi kvizlinški sluge. Ta sestavek pa je izpoved o tem boju, kakor ga je bil doživel takrat komaj štirinajstletni Milo-rad Djokič, eden od tako redkih preživelih, da jih je moč sešteti na prste. Objavljamo ga za naše bralce ob priložnosti 26. obletnice tega boja. ki je potekla pred nekaj dnevi KADINJAČA. Krvava barikada Užiške republike, 29. november 1941. Nebo je gorelo. Tudi jaz, Milorad Djokič, sem bil v tem ognju. — Ranjen je mitraljezec Aleksander Milinkovič — sem kričal. Nihče me ni slišal. Potem sem se spomnil gesla: «Hop, mala*, in pritekel je Šango, komandir čevljarske čete... Smrtno je bil zadet še drugi mitraljezec, Dušan Delič. Za njim . je že tretji objemal težko strojnico. Z vso močjo je pritiskal na sprožilec. Pas z naboji se je praznil z bliskovito hitrostjo. Na njegovi desni in levi strani sta ležala oba mrtva strojničar-ja. Nedaleč od mene je stal moj ranjeni tovariš mitraljezec Aca, čigar srce je bilo kot široka planina. Slonel je ob stogu koruzne slame. Črni lasje so mu padali na čelo. Gledal je nekam v daljavo s kovinskim sijajem v očeh. Stal je visok, zavihanih rokavov. Narobe položena kapa zraven njega, je zevala proti nebu kot topovsko žrelo. —- Djokič, brat moj, poišči v mojem žepu glavnik in me počeši. Nekaj ti bom povedal: pri- V nedeljo popoldne je bila v Kulturnem domu nova premiera. Slovensko gledališče je uprizorilo pravljično igro »Pepelka* v priredbi Marije Holkove in v režiji Jožka Lukeša. Ponovitve bodo še danes, v petek in soboto ter štiri dni prihodnjega tedna „„„„„„„„ .....................................................................................................in um..um* . nega razvedrila. Srečen dan za vse zaljubljence. OVEN (21.3. do 20.4.) Neki vaš načrt bo šel po vodi, vendar ne izgubite poguma. Če morete, se ognite neke pustolovščine, čeprav je vabljiva. Bl«t (od 21.4. do 20.5.) Podajte se čimprej na neki obisk, ki ste ga že napovedali. Skušajte ohraniti prijateljstvo z nekim daljnim sorodnikom. DVOJČKA (od 21.5 do 21.6.) Ne odlašajte z ureditvijo svojega novega doma. Pokažite več razumevanja za težkoce drage osebe. RAK (od 2.6. do 22.7.) Nikar ne dovolite, da bi vam kdo vsilil svojo voljo. Ne dramatizirajte nekega razgovora, ki ga boste imeli z nekim sorodnikom LEV (od 23.7 do 23.8.) Tudi do-bičkanosni stiki in koristna poto HOROSKOP vanja ne smejo biti razlog, da bi se odpovedali počitku Vaš ponos je bolj podober ošabnosti. DEVICA (od 24.8 do 22.9.) Danes naj bo za vas dan počitka. V čustvenem pogledu bo precej zmede in nejasnosti. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Neka zakasnitev utegne pokvariti vse dobre načrte, ki ste jih pripravili. Ni vse zlato, kar se sveti: nekdo ni tako iskren, kot se kaže. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Tudi sredi najbolj intenzivnega dela, bi vam ne škodilo nekaj šport STRELEC (od 22.11. do 21.12.) Nekoč izrečene obljube, se zdaj uspešno in zapovrstjo izpolnjujejo Preveč ste pod vplivom nežnega spola. KOZOROG (od 22.12. do 20.1.) Opustite za nekaj časa svoje običajno delo, da bi si pomirili živce, Močna čustvena razgibanost. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če ni zadostnih sredstev za neko potovanje, za to nisj krivi vaši na, bližnji. Pobotali se boste z nekom, ki ste se z njim nedolgo tega sprli RIBI (od 20.2. do 20.3.) Spoštuj te dano besedo, čeprav vas bo to drago stalo. Da bi izboljšali svoje razpoloženje, se morate predvsem odpočiti. šla je ura, fantič, da ti podarim svojo pištolo. Vedno si jo želel, če se spominjaš... — Ne! — sem rekel tiho in odločno — Ne Aco, brat moj, ti boš živel! - Ne! — sem zakričal in pritisnil na sprožilca. Strojnica je odskakovala. Pred oči mi je stopila megla. Bil sem zadet in ostal sem negiben na zemlji, za- čutil sem kri, ki se mi je lepila na obleko. Tako je začel svojo pripoved Milorad Djokič, najmlajši udeleženec bitke na Kadinjači. - Bil sem sin železničarja — je nadaljeval. — Svojo mladost sem preživel v železničarski ko- loniji v Užicu. Prišla je okupacija, lakota, streljanje. Bil je julij 1941. Star sem bil štirinajst let. Radovedno sem se oziral za nemškimi vojaki. Sivo-zelene uniforme, vojaški koraki. Eden se je nekega dne ustavil pred našimi vrati. Kaj hoče, sem pomislil zaskrbljen. Nasmehnil se mi je, kar ljubeznivo in prijateljsko. Nekaj malega nemški sem razumel. Ne boj se, dečko, mi je rekel. Potem je stopil v hišo. Govoril je o svoji materi, bratih in sestrah... sovražil je vojno. Bil je eden redkih pripadnikov Wehrmachta, ki ni želel ubijati. Potem se je še pogostokrat u-stavil pri nas. Imenoval se je Erich Kaneggicher, njegov dom je bil nekje blizu Dresdena. Bil pa je tudi zaskrbljen, da bi ga njegovi predstojniki zaradi tega ne kaznovali. Najin prijateljski odnos so opazili tudi naši ilegalci. Ko sem jim pripovedoval o Nemcu, so mi takoj naročili, naj poskušam izvedeti, ali bi hotel kaj napraviti proti fašizmu. — Nimamo streliva, vprašaj ga, naj ti ga da, morda bo to napravil — so mi rekli tovariši. To je bila prva naloga, ki so mi jo dali. Bil sem ponosen nanjo in čutil sem se bolj zrelega, podobnega onim, ki so jih v mestu smatrali za najbolj resne in poštene. Zelo oprezno sem Nemcu Erichu izrazil željo naših ilegalcev. Pristal je. Prinesel mi je nekajkrat zaporedoma streliva za strojnice jn pištole. Najino prijateljstvo je postalo še tesnejše Imel sem zaupanje vanj, kakor tudi on vame. Ob neki priložnosti mi je poklonil svojo sliko s posvetilom. To neobičajno in nenadno prijateljstvo je trajalo nekaj mesecev, do septembra, ko so se Nemci morali u-makniti iz mesta. 21. septembra 1941 sem prvič imel v rokah puško. »Tako, zdaj si tudi ti borec užiške čete,* mi je tedaj nekdo dejal. Če se prav spominjam, je to bil komandir čete Slobodan Sekulič. Po nekaj dneh sem bil dodeljen stražarskemu vodu, skupaj z Djordjem Mi-ničem in drugimi. Tiste dni smo slavili osvoboditev Užica. V mesto so pripeljali tudi zajete Nemce. Bilo jih je kakih 300, vojakov in oficirjev. Privedli so jih bili iz Valjeva. Tudi te smo stražili. Nekega dne me je srečal Slobodan Penezič-Krcun. Gledal me je, nakar je poklical nekega ko- | mandirja in mu ukazal, da mi se-šijejo posebno partizansko uniformo. Bila je napravljena iz črnega kmečkega sukna »šajaka* in pristajala mi je zelo dobro. Bil sem med redkimi, ki so imeli u-niformo. Bil sem zelo ponosen, tako pač kot vsak mlad deček, ki bi se nenadoma znašel v pravi pravcati vojaški uniformi in bi se čutil zaradi tega silno pomembnega. Pretekla sta september in polovica oktobra. Nekje sredi oktobra je v osvobojeno mesto prispel tudi tovariš Tito s svojimi najožjimi sodelavci, člani vrhovnega štaba. Sedež štaba je bil v zgradbi banke. Od tu je vrhovni štab vodil vse operacije narodnoosvobodilne vojske. Kurirji so nenehoma prihajali in odhajali. «Določen si za pomočnika mitraljezca*, mi je nenadoma spo- ročil moj vodnik. Pripadal boš enoti za obrambo pred zračnimi napadi.* Mitraljezec je bil Aleksander Milinkovič, kovinarski delavec, ki je pred vojno delal v užiški tovarni orožja. Mitralješko gnezdo je bilo na Malem Zabučju, hribu, ki se dviguje nad mestom. Bila sva sama, z očmi uprtimi proti nebu. Prvo srečanje s »štukami*: dodajam z naboji izpolnjene strojnične pasove Acu, ki nenehoma grmi. Nismo jim pustili, da bi se približali mestu. In ko je prišel večer, ki smo nanj težko čakali, smo se po stezah spuščali nazaj v mesto. Aca se je najbolj jezil, če se mu je kaka »štuka* izmaknila in v strmoglavem letu mitraljirala mesto. «Kdo bi si bil mislil, da bo prišla od te strari,* je govoril. Cesto ostanejo človeku posamezniki, ki si z njimi preživel le kako uro, v globljem spominu od onih, s katerimi si preživel vse življenje. Tisti čas sem bil tudi prepričan, da mitraljezca Aca in mene nikoli ne bodo pozabili. Proslavljala se je oktobrska revolucija. Aco in jaz sva bila v paradi posebna atrakcija. Najpoprej se bodo tega spominjali vsi, ki so naju videli tiste oktobrske dni. Dan za dnem sva čenela v mitralješkem gnezdu. Bilo je več mitraljezov v zračni obrambi Užica, kljub temu je naš, tako se je zdelo, šel najbolj na živce nemškim pilotom. Nekega dne sva komaj ostala živa. Tolkli so naju nekaj minut. Potem sem' si še dolgo obedoval sledove rafalov, ki so bili vidni vsi naokrog našega rova. USPEH SKUPIM KIRURGOV V CAPEIOWNI) Prva konkretna presaditev srca Vtem ko se strokovnjaki navdušujejo nad operacij« izražajo zaskrbljenost, kaj bodo rekla protitelesca (Nadaljevanje sledi) CAPETOWN (Južna Afrika), 4. — Presajanje ali transplantacija organov je zelo mlada, najmlajša panoga zdravstva, bolje povedano del kirurgije. Kljub temu beleži že veliko uspehov. Doslej so se bolj vešči kirurgi lotili presajanja pljuč, ledvic in jeter. Največ uspehov so imeli pri presajanju ledvic. V nekaterih državah so morali na račun tega primerno prilagoditi ali spremeniti celo svojo zakonodajo. Srce doslej v praktičnem pomenu pa še ni prišlo na vrsto, razen v današnjem primeru* v tukajšnji bolnišnici «Groote Schur», kjer so 56-letnemu pacientu odstranili hudo bolno srce in mu ga zamenjali s srcem 25-letnega dekleta. če bo ta operacija uspela, bo to ne le velik uspeh kirurgije, pač pa tudi znak, da se bo marsikomu moglo rešiti ali vsaj podaljšati življenje. Po statističnih podatkih iz vseh najbolj civiliziranih držav zahtevajo srčne bolezni ter motnje krvnega obtoka največ človeških žrtev. Bolezni srca in ožilja so bolezni naše dobe. Od tod tudi pomembnost, ki se pripisuje sedanjemu uspehu skupine kirurgov v južnoafriškem mestu. 56-letni Louis Washkanski je po rodu iz Litve, od koder se je izselil v Južno Afriko in se tu zaposlil ter oženil z neko rojakinjo, s katero ima 14-letnega sina. Pred sedmimi leti je imel prvič srčni napad, kateremu se je pozneje pridružilo še več srčnih napadov, tako da je bilo njegovo zdravstveno stanje sedaj skrajno pereče in prof. Barnard mu je zato predlagal, da bi pristal na presaditev srca, ko bi se pač nudila priložnost. In v tem stanju je čakal v bolnišnici Groote Schur na priložnost, vendar čim prejšnjo, kajti zdravniki so mu prisodili kvečjemu teden dni življenja. In v soboto popoldne je prišlo do prometne nesreče, pri kateri je bila hudo ranjena 25-letna Denise Darwall, njena mati je pri nesreči izgubila življenje, oče pa je bil le malo ranjen. Zdravniki so se trudili, kar je bilo v njihovih močeh, da bi dekletu rešili življenje, toda upanja ni bilo in tedaj je eden izmed zdravnikov predložil potrtemu očetu, naj dovoli, da bi dekletu odvzeli srce in še kak drugi organ, da bi s tem pomagali drugim in človeštvu. Oče je na to pristal in brž ko je dekle izdihnilo, so ji odvzeli ledvice, ki so jih poslali neki bolnišnici kakih 35 kilometrov od Capetow-na, da bi jih presadili desetletnemu dečku, njeno srce pa je bilo namenjeno že omenjenemu Washkanskemu, ki je čakal na — priložnost. Kirurgi bolnišnice «Groot Schur» so bili že dolgo pripravljeni na takšen primer in takoj so se lotili dela. Pomemben, morda celo zgodovinski kirurški poseg se je začel takoj in mogli bi ga opisati na kratko takole: v nedeljo, ob 1 uri ponoči, so tako Washkanskega kakor tudi dekle povezali z dvema ločenima napravama za pospeševanje delovanja srca in pljuč. To je bila prva faza. Ko je bilo dekle mrtvo, se je začela druga faza: Dekletovo telo so ohladili do 28 stopinj pod ničlo in iz njenega prsnega koša odstranili srce, ki so ga ohladili še na nižjo temperaturo. Skozi njeno srce je kri še tekla, vendar srce ni več bilo. V takšnem položaju so hranili njeno srce skozi vso tretjo fazo, ki je postala faza pacienta Washkan-skega. Tri ure je trajala tretja faza, v kateri so iz prsnega koša Washkanskega postopoma odstranjevali hudo bolno srce. četrta faza operacije je bila najbolj za-pletena in hkrati najbolj tvegana, v prsni koš Washkanskega so pr*' sadili dekletovo srce in spojili ar' terije in žile. Praktično bi mož11 reči, da se je s tem operacija kon' čala. Toda vsemu temu je sledu še najbolj kritični trenutek: sl° je za to, kako spet vzbuditi k življenju dekletovo srce, ki že tolik® časa ni utripalo. Da bi ponovno oživili srce, so na stene presaje-nega srca priključili elektrode -d nato za neznaten trenutek spU' stili močan električni tok. In zgo~ dil se je «čudež»: srce je začelo ponovno utripati. Ko je bila s tem operacija prak' tično zaključena, so Washkanske-mu po eni uri pretrgali povezavo z že omenjeno napravo za pospe-ševanje delovanja srca in PUUj Seveda je v tej uri tudi po opera^ ciji naprava pomagala komaj pij' sajenemu srcu, da se je vključil v normalen ritem. Bilo je to ob url zjutraj, kar pomeni, da je vsa operacija trajala polnih pet '»• Strokovnjaki, posebno znani kirurgi, ki so s presajanji organ® že imeli opravka, se nad tem usPj\ hom navdušujejo. To je povse® razumljivo. Dr. Michael Debae®’ strokovnjak iz Houstona v ZDA- ki si je zamislil in napravil načrt za umetno srce ali bolje za ume ^ no črpalko, ki med operacijo nadomešča srce, je v zvezi s to op®' racijo izjavil, da gre za velik “ speh. vendar je takoj pristavil, d je dokončni uspeh te operacij odvisen od dejstva, če bo organi^ zem pacienta Washkanskega, kateremu je bilo prisajeno tuje sr<*’ pristal na tuje srce, na tuji organ V zvezi s tem bi mogli naves ^ mnenja cele vrste drugih svetovno znanih kirurgov, ki so tudi »' razili svoje navdušenje nad usp^ hom južnoafriških kolegov. Vendar ti strokovnjaki hkrati P®” udarjajo nevarnost, ki obstaj^ prav v še vedno nerešenem Pr0' blemu, kako paralizirati odpor organizma proti vsemu, kar je tu' jega. človeški organizem je P®^ zgrajen tako, da se bori proti vse' mu, kar ni zraslo v njem, P vsakemu «tujcu». če bi ne roti bil® tako, bi človeštvo že zdavnaj umrlo. Bistvo tega prirodnega za kona je v tem, da se organize z lastnimi močmi upira vse®" kar pride nepoklicanega vanj-organizmu imamo namreč žlez > ki proizvajajo tako imenovan protitelesca. Protitelesca se bon jo v glavnem proti raznim klica® bolezni, pa tudi proti organu * delu organa, ki ga kirurg vnese vanj. Davi ob 7. uri je bilo, po og tovitvah zdravnikov, stanje P® cienta Washkanskega dobro, nJri gov pulz je bil normalen, krv® pritisk prav tako, skratka bi nn°. gli reči, da je operacija v celo uspela. In vendar se vsaj zdravi® ki vprašujejo, ali bo tudi v te primeru prišlo do pravkar OP1®!, nega procesa. Zdravniki pravil j da bodo najbolj kritični prvi do vi, vse do štirinajstega dne r operaciji. — Toda skepsa strokovnjakov tudi v tem primeru omejuje. ” kateri strokovnjaki so izjavili.e* se bo najhujše obdobje zač® šele tedaj, ko se bo organize Washkanskega opomogel. To pravi, da bodo žleze, ki prolzva jajo protitelesca, začela delov® prav tedaj, ko bodo mnogi n1*6 * J da je kriza že mimo. Sicer P drugi Izražajo upanje, da bi zn Washkanski s tem srcem žive tudi kako leto. Nihče pa ne cinj lovažuje problema protitelesc, bi po mnenju nekaterih strok®' njakov znala «ubiti» prisajeno ®i ce tudi čez deset let. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila — 7.00 Koledar - 7.30 Jutranja glasba 1.35 Slovenske pesmi - 12.00 Iz slovenske folklore - 12.30 Za vsakogar nekaj -13.30 Glasba po željah - 17.00 Orkester Casamassima - 17.20 Slovenščina - 17.40 Sedmak: Osno- T0REK, 5. DECEMBRA 1967 ročila - 8.30 Jutranje pesmi - 9.10 Zvočni trak - 10.05 sola - 10.35 Ura glasbe - 11.30 Glasbena an tologija - 12.05 Kontrapunkt - 14.40 Italijanske popevke 16.00 Program za mladino - 16.30 Francoske plošče - 17.20 Radijska priredba - 17.35 Interpretacije Chopina - 18.15 Glasba za mladino -19.35 Luna park - 21.15 Koncert - pj ______ ve psihologije - 17.50 Ansambel 22.00 Neapeljske pesmi. «France Marolt* - 18.15 Umetnost - 18.30 »Sveti Miklavž na pod- II. program strešju* - 19.10 Plošče - 19.30 Melodije 20.00 šport - 20.35 Britten: »Peter Grimes*, opera. V odmoru: »Pogled za kulise*. Trst 12.05 Lahka glasba - 12.25 Tretja stran - 13.15 Juke box - 13.50 Literarna oddaja ■ 14.30 Pianista Russo in Safred. Koper 6.30, 7.30, 12.30, 13.30, 14.30, 16.00 in 19.15 Poročilu — 7.10 Jutranja glasba 8.00 Prenos RL -10.15 Plošče - 11.00 Otroški koti ček - 11.15 Cha-cha-cha - 11.30 Današnji pevci - 12.00 in 13.00 Glasba po željah - 13.40 Alenka Pinkelič in Toni Cucchiara - 14.00 Za mlade poslušalce - 14.15 Mladinski zbor - 14.45 Za prijetno razpoloženje 15.30 Iz operetne- {;a sveta - 16.30 Tretja stran -5.45 Operna glasba - 17.15 Orkestri - 17.40 Polke in valčki - 18.00 in 19.30 Prenos RL - 19.00 Poje I. Janetti • 22.35 Glasba za lahko noč. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po- 7.30, 8.30, 13 30, 14.30, 19.30 Poročila — 8.45 Orkester - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Radijska priredba - 10.15 Jazz - 11.00 Filmske novosti 11.48 Pesmi - 13.00 Rita Pavone - 14.04 Juke box -15.15 Veliki dirigenti - 17.35 G. F. Luzi: »Tutto un amore* - 18.35 Enotni razred - 20.00 Ferma la mušica - 21.00 Znanost - 21.10 Jazz - 21.50 Plesna glasba. III. program 10.00 Scarlatti in Auletta - 10.25 Franck in Martinu - 11.20 Bruck-nerjeva simfonija 12.20 Gluck in Prokofijev - 14.00 Mozart - 15.30 Nove plošče 16.10 Sodobni skladatelji 17.20 Angleščina -18.15 Gospodarska rubrika 18.30 Lahka glasba 18.45 Beneški humanizem - 19.15 Koncert - 20.30 Ruska revolucija - 21.00 Janačkov koncertino - 21.30 Simf. koncert. Slovenija 7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00 in 19.30 Poročila - 6.30 in 7.25 Informativna oddaja 8.08 Naši solisti v Verdijevih operah - 8.55 Radijska šola - 9.25 Ansambe Geze Baranja - 9.40 »Ciciban® svet* 10.5 Pri vas doma - _ Turistični napotki 11.15 Rit®1.« 12.00 Na današnji dan - 12.1 Manj znani Haydn 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne 6°®« be 13.30 Priporočajo vam - 1’-,« V. Fabiani: «0 pridnosti* - K* Dunajski valčki 15.40 V tore nasvidenje! 16.00 Vsak dan za vas - 17.05 Simf orkester -Aktualnosti - 18.15 «Koroška ®{J' cet* 18.45 M Grabnar: Fun£ cija celice - 19.00 Lahko noč, 0 troci! 19.15 Melodije 20.00 L; Suhadolčan: Človek, ki je bil 20.40 Popularna glasba - 21-1 Deset melodij 22.15 Festival jn*’ glasbe. Ital. televizija 10.30 do 12.30 Šola - 17.30 Dnevnik - 17.45 Program za mladino ' 19.15 Kitajska civilizacija . športne vesti in ital. kronike ' 20.30 Dnevnik 21.00 D. Fabbri-Figli d'arte 23.00 Dnevnik. II. kanal 18.30 Nikoli m prepozno -Francoščina 21.00 Dnevnik 21.15 TV pošta Jug. televizija 9.40, 15 20 TV v šoli - !,o 16.10 Angleščina - 11.00, 1°’0 Osnove splošne izobrazbe -Moskva: hokej SZ-CSSR -Plim za otroke - 18.30 Tor* večer s Kettejem - 18.50 Clove • ki ga vznemirja usoda človeka 19.30 Obzornik - 20.10 Dva šketirja, češki film - 21.40 Moj®«1 portreta, Tominc - 22.00 Porocu MAR/ANO- VESNA 1:1 (0:0) .vfrv. Dragocena točka Igrišče v dobrem stanju. Približ- STRELCA: v 17. d.p. Boris Tence (V), v 30’ Medeot (M). MARIANO: Candussi; Blazich, Anecoi; Delaš, Brescia, Ledri; Marson, Seculin, Medeot, Cantarutti in Sartori. VESNA: Rado Tence; Danilo Sulčič, Marchesan; Finotto, Rai-riondo, Milič; Zmago Kušuta, Boris Tence, Renato Košuta, De Mihele in Renner. SODNIK Beltrame (Gorica). KOTJE 7:2 za Mariano. OPOMBE. Lepo sončno vreme. n° 150 gledalcev. Lepo sončno vreme je privabilo v nedeljo v Mariano dosti kriških navijačev, ki so izkoristili dan za Prijeten izlet. Obenem pa so šli bodrit svoje moštvo. In to ne za-•nan. Križani so namreč v nedeljo Presenetljivo zaigrali in prisilili domačine na neodločen izid, pojem ko so prvi povedli in so dvakrat le za las zgrešili cilj. Torej, ee bi Križani osvojili obe točki v. Marianu, po igri, ki sta jo eki-P> Prikazali, ne bi bilo nikako presenečenje. V vrstah Vesne je tokrat manjkal motorček Michelini in vsakdo 56 je pred tekmo bal, da bo pravzaprav kriškemu moštvu zmanjkala «glava» vseh akcij. Do tega pa ni prišlo. Milič, De Michele in Renner so več kot solidno opravili deje na sredini igrišča, in predvsem Renner je bil tokrat živahen in SKUPINA D IZIDI ‘Mariano — Vesna 1:1 Turriaco — * Sagrado 2:1 ‘Itala — San Canzian 2:0 ‘Rosandra Torriana 1:0 ‘S.P. dTsonzo — Libertas 1:0 ‘Edera — S Lorenzo 4:0 Edera — S. Lorenzo 4:0 ‘Romans — CRDA 0:0 LESTVICA Edera 9 7 1 I 15 5 15 Itala 8 6 0 2 11 4 12 Mariano 8 5 12 10 6 11 Sagrado 9 5 13 16 8 11 Romans 9 3 4 2 12 9 10 Torriana 9 4 2 3 10 8 10 Libertas 8 3 3 2 11 6 9 S.P. d’Is. 8 4 13 7 14 9 Earra 8 3 2 3 8 8 8 Rosandra 9 4 0 5 13 9 8 Turriaco 9 2 4 3 11 13 8 S. Canzian 9 2 3 4 10 12 7 P. Monfal. 8 3 0 5 11 17 6 Vesna 9 14 4 8 13 6 CRDA 9 13 5 4 13 5 S. Lorenzo 9 0 3 6 4 18 3 Prihodnje tekme (10. t.m.) rlano. Edera - Pro Monfalco-he, CRDA - San Pier dTsonzo, S. Canzian - Rosandra, Far-ra - Sagrado, S. Lorenzo - Libertas, Romans - Turriaco. se je večkrat z vnemo vrgel tudi v napad. Tudi v obrambi nekaj sprememb. Mesto prostega branilca je prevzel Raimondo, ki je presenetljivo dobro zaigral. Marljivo je opravil svoje delo: čistil, ko je bilo treba, podal, ko je bil soigralec prost. Skratka, ni ponovil običajnih napak, to je, da se je — povsem zanosno, da se razumemo — pomikal v napad in pustil hude vrzeli v obrambi. Naj omenimo še izreden dan vratarja Rada Tenceja, ki je dvakrat rešil gotova gola, da sta oba branilca (Danilo Sulčič in Marchesan) ter stop-per (Finotto) vestno opravili svoje delo, pa si lahko razlagamo nedeljski neodločen rezultat, ki je bil za marsikoga pred tekmo povsem utopističen. Moštvo je torej v solidni formi, morda ne v najboljši, polagoma pa si dela kosti v tem zelo težkem prvenstvu. Zal, ekipa nima še standardne rentabilnosti, ki bi ji zagotovila proti šibkim nasprotnikom gotove uspehe (npr. proti San Lorenzu). Prepričani pa smo, da bo tudi do tega prišlo. Nasprotniki so nekoliko razočarali. Za tretje mesto v lestvici, na katerem so trenutno, so v nedeljo res premalo pokazali. Skratka, ena. kovredni so celi vrsti drugih enajsteric. To se pravi: neizprosna o-bramba in solidna sredina igrišča, napad pa bolj improvizira. Bolj kot na nasprotno ekipo pa so v nedeljo Križani naleteli na sodnika, ki je bil daleč pod povpreč- jem. Dosodil je celo vrsto prekrškov, outov itd., ki so večkrat zbudili ogorčenje med navijači, nato pa celo ironijo. Sodnik je precej tvegano razveljavil gol Križanom zaradi sumljivega offsideja De Mi-cheleja. Ta gol bi praktično pomenil za Vesno zmago in dve dragoceni točki. Sicer pa je sodnik oškodoval tudi domačine. Torej za. kaj bi si belili glavo? Kronika. Uvodne minute so bile v korist domačinov. Vesna pa je kmalu reagirala in igra je postala popol- noma enakovredna. Vsekakor so v tem prvem delu igre imeli domačini več priložnosti za gol. Najprej Rado Tence (dvakrat v 30’ in 33’) in nato prečka sta prepre- čila gole. Prvi polčas je tako ostal brez gola. V drugem delu Je Vesna odločneje zaigrala in že v 2’ je izvedla lepo akcijo, ki se je pred vrati izjalovila. V 5’ si je Zmago Košuta zapravil gotov gol. V 17’ končno gol. Akcija Renne - Boris Tence. Slednji je preigral branilca in neubranljivo realiziral — 1:0. V 22’ omenjen De Michelejev gol, ki ga je sodnik razveljavil. V 30’ izenačenje. Nasprotniki so streljali kot, žoga se je odbila od prečke (Rado Tence je namreč negotovo «šel na žogo»), zmeda pred kriškimi vrati. Medeot pa je le našel ugodno- vrzel in realiziral — 1:1. še Miličev strel iz razdalje čez prečko in nato konec. —edson— LIBERTAS PROSEK-PRIMOREC 1:0 (0:0) Zopet razočaranje za trebensko moštvo LIB. PROSEK: Stocca B., Cossutta S., Strisovich B., Cerut M., Zidini S., Manzutto A., Coslevaz A., Dagri L., Bolcich S„ Kocjan S., Hervatich M. PRIMOREC: Carli V., Sluga O-, Križmančič R., Kralj E., Carli R., Milkovič S., Možina T., čuk B., Kalik B., Možma V., Čuk E. Kljub dobri volji in trudu poteka to prvenstvo za enajsterico Primorca zelo slabo. Tudi tokrat so zgubili. Lahko pa odkrito povemo, da si tega izida v nedeljo niso zaslužili. Libertas Prosek je odnesel domov zmago s pičlim golom. Trebenci so bili oba pol časa kos svojemu nasprotniku, v glavnem so obvladali igro in ustvarili več iimiiiitiiinniiiiiiiiiiiHiiiiiiuiiiliiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiiiiimniiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiifiiiu TECNOFERRAMENTA-BREG 1:4 (1:2) Breg si položaj na vrhu S ponovno zmago v prvenstvu tretje kategorije se je Breg še bolj oddaljil od svojih zasledovalcev in obenem zadal prvi poraz Tec-noferramenti, ki pa se na igrišču nikakor ni izkazala taka velesila, kot so jo prikazovali. Tržaška ekipa je namreč sestavljena povečini iz starejših, izkušenih igralcev, ki pa so precej počasni ter so tako p«seg vratarja Vesne, ki je v nedeljo prav enajsterico poraza gotovo rešil kriško postali žrtev hitrih napadalcev Brega. Saj je sodnik Weigl (zelo natančen in strog) piskal skoraj samo napake nasprotne obrambe, ki je skušala ustaviti mlade napadalce Brega tako, da jih je enostavno prijela za majčke, ko so skušali ubežati. Poleg počasne obrambe pa imajo Tržačani precej močno sredino igrišča, kjer so v prvem polčasu s Fregarcem, Zampolli em in Caporalom tudi prevladovali, ker se je Breg posluževal bolj obrambne igre. Od napadalcev pa je zadovoljil samo Bossi, medtem ko se je Caricati v 30’ poškodoval in so ga nemudoma odpeljali v bolnišnico (verjetni zlom ramena). Pri Bregu se od nedelje do nedelje bolj pozna učinek rednih treningov ter železne discipline ki jo je uvedel trener Suselj. Igralci se na vsaki tekmi potrudijo, zato delujejo pravilno vsi oddelki ekipe in uspehi seveda ne izostajajo. TECNOFERRAMENTA - BREG 1:4 STRELCI: Bacer v 11’ avtogol (T), v 25’ Caporal (T), v 43’ Gra-honja (B), v d.p.: v 15’ Grahonja (B) er v 22’ Čuk (B) iz enajstmetrovke. TECNOFERRAMENTA: Scheria- ni; Bacer, Lo. Pinto; Pregarz, Ca-gliolo, Cernecca; Caricati, Zampol-li, Battisti, Caporal, Bossi. BREG: Favento; Bertesina, Maver; Kariš, Švara, Petaros; Raiča, Mikuš, Rodella, Grahonja, Čuk. KOTJE: 3-3 SODNIK: Weigl. Hiter začetek tekme: Rodella prodre v kazenski prostor, vratar odbije njegov strel do Čuka, ki s ponovnim strelom zadene prečko. V 11’ preide Breg v vodstvo: Bacer in Čuk zasledujeta žogo, prvi pride do nje Bacer. ki jo visoko poda vratarju, ta ni na svojem mestu ni žoga konča v mreži. V 12’ pošlje Rodella z glavo v out, v 23’ pa konča v kotu silovit strel Ralce, ki ga Scheriani zadnji trenutek odbije. Dve minuti kasneje izenačenje: Pregarz poda s kazenskega strela Caporalu, ki s točnim lepih akcij, ki pa na žalost niso prinesle zaželenega gola. V napadu je lepo odigrala trojica Čuk B., Čuk E. in Možina T. V prvem polčasu so Trebenci izgubili lepo priliko, s katero bi lahko prešli v prednost. Že v deseti minuti je Carli R. streljal enajstmetrovko in zgrešil. Takšen gol, kot ga je realiziral prejšnjo nedeljo proti Bregu, mu tokrat ni uspel. Lepo pa sta gradila igro čuk in Možina T., ki sta si z dolgimi podajami iz enega krila na drugo, prinesla žogo pred vrata. V enem teh primerov je Čuk E., potem ko je prejel žogo od Možine T., ki mu jo je podal z desnega krila v sredino, močno streljal v vrata in za las zgrešil. Žoga je zadela bočno stran vratnice in se odbila na igrišče. Kmalu nato je sodnik odžvižgal konec prvega polčasa. V nadaljevanju so Trebenci spet skušali priti do gola in začeli pritiskati na vrata Lib. Proseka. Nasprotnik je odgovarjal s hitrimi protinapadi in že v peti minuti drugega polčasa realiziral z Bolčičem gol. Trebenci so sicer reagirali, z več streli iz daljave skušali vsaj izenačiti in se Dorili skoraj do konca. Proti koncu so popustili in nenačrtno napadali. Ta njihova popustljivost je dala nasprotniku priliko, da se je nekajkrat podal do trebenskil vrat in je moral vratar' Carli V. energično intervenirati. Med trebenskimi igralci samimi je prišlo do prepiranj in prerekanja, vzrok živčne napetosti, kar gotovo škodi dobri igri. Trebenskemu napadu je manjkala tista sila in trdna volja do zmage, ključ, ki bi jih privedel do zaželenega cilja. Naša predvidevanja m želje se niso uresničile. Kljub trudu in naporu so morali Trebenci zapustiti igrišče potrti in razočarani. K. R. streiom premaga Faventa. V 30’ se poškoduje Caricati, ki zapusti igrišče. V 40’ silovit strel Ralce konča zunaj. V 43’ Breg ponovno v vodstvu: Mikuš zadejie iz kazenskega strela prečko, prihiti Grahonja, ki žogo z glavo pošlje v mrežo. V drugem polčasu očitna premoč Brega, ki lagodno nadzoruje nasprotnike. V 15’ krasen gol Gra-honje, ki na robu kazenskega prostora prestreže z glavo predložek Petarosa, in pošlje žogo v levi zgornji kot Scherianijevih vrat. 2’ kasneje prodre Bossi sam pred vrata Faventa, a Bertesina prihiti in mu žogo odbije v kot. V 21’ krasna akcija Rodella — čuk — Ralca, a Scheriani ubrani. Eno minuto kasneje četrti_ gol: Cagliolo ustavi na beli črti žogo z rokami, ko se ta kotali v prazna vrata. Enajstmetrovka realizira Čuk. V zaključnem finišu Tecnoferra-menta zaman skuša znižati rezultat. V nedeljo čaka Breg težak der-by z Zarjo. K. V. milim im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milimi mil mu um,luninimi!,!! imun m iimimi |,|, m hiiiiiiii,ii(| m m um BREG-LIBERTAS 1:2 (1:1) Preveč lahkom zapravljena zmaga v 4’ p. p. Melon (L), v 32’ Opora (B) in v 12’ d.p. = uui = =. E ==r Š ==# s = sgrfjSilB. = = !H Eri"# = ■ i = s Bandi, Opara; Krmec, čok, STRELCI Stoiz (L). BREG: Žerjal, Kuret, Gerli, Lo vriha Stranj; Kocjančič, Zahar. LIBERTAS: Potasso, Fonda (od 30’ p.p. Russi), Brandmayr, Melon, Belaz, Macor, Andreassich, Russo, Stolz, Pilat, Zigante. KOTOV: 3-2 za Breg. Pozitivno serijo mladincev Brega je tokrat pretrgala močna enajsterica Libertas. Brežani so tekmo izgubili največ po svoji krivdi, kajti na igrišču so bili precej nedisci- • Hlinili iiiiiiiimi n Minimum'11' ..................................................... "...."ni"...................................................................'" t ARJA-RUPINGRANDE 2:2 (2:1) Samo točka za Bazovce Komar strelec obeh golov STRELCI: v 3’ Komar (Z), v v 27’ Komar (Z) v 45 p.p. DA-&lolo (R). v 15’ d.p. Savarin (R). * ZARJA: Babuder, Bernetič, Križmančič M., Metlika, Baldassin Križmančič V., Komar, Pasqualis, Scocco, Baldassin G., Salvatore. RUPINGRANDE: Rossetti, Pregara, Muiesan, Vidal, Spadaro, blizki, Vlcini, Codiglia, Savarin, Colavecchia, D'Agnolo. KOTJE 5:3 v korist Zarje. .V nedeljo je moštvo Zarje spre-i 0 v goste enajsterico Rupingran-?*• Predvidevalo se je, da bo Zar-i tudi tokrat prinesla obe točki Jbihov, toda ni šlo vse kot se je J^čakovalo. Omeniti je treba, da J®. Bazovci v tej tekmi gospodo-z njihovimi nasprotniki, do-**•» ni bil Baldassin izključen. h,?o izključitvi pa se je čoln obrti1; hi Zarja se je morala Pjesne- rešila točko, brez Baldassina je bila sre-cn,a igrišča prazna in nasprotnik lahko neovirano prodiral do ka-V|bskega prostora. Baldassinova iz-i JUčitev je nepotrebna, kajti igra-t® se ni pregrešil nad nasprotnici?1 111 tnJi nad sodnikom ne, mar-na nekega gledalca. Baldassi-K?va izključitev skrbi vsakogar iz-#ed Bazovcev, kajti najbrž ne bo vogel igrati v nedeljo proti leader-lestvice Bregu. »Kronika: Zarja zelo močno zač-J* In že v tretji minuti Komar s ,/elom iz razdalje preseneti negodna Rossettija. 1:0 za Zarjo. to< Reakcija Rupingrande je zelo in" že v "10’ je Babuder poldan na delo. V 16’ Baldassin G. ton Poigra nekaj nasprotnikov, v kazenskem prostoru Je vr-v«i- na tl3- Sodnik ne vidi. V 18' kri nevarnost za Babudra, ki pa l-asno ustavi žogo. Akcije so obo-Vs,, ynske in spet v 24’ Je Cola-V ',1, • ki strelja, toda previsoko tar*6' se ponesrečita Komar in vra-s^R°ssetti’ toda brez hudih po- » V 27* gol za Zarjo. Spet Komar In Varljivlm sterlom ukane vratar-£ Stostov. V 33’ krilec Rupingran-t*la strelja, toda za las čez preč-le 'lV 45’ pa gol za goste. Čeprav j^,, bile toga že čez belo črto, sod-ni žvižgal in levo krilo D’Agno- lo ni imel težav spraviti žogo v mrežo Zarje. Ta gol je močno vplival na moralo igralcev Zarje, kajti večina igralcev je bila prepričana, da bo sodnik ustavil igro, ker je bila žoga že izven igrišča. V največji meri pa je Zarja občutila odsotnost Baldassina, ki je moral že v 30’ prvega polčasa zapustiti igrišče. V drugem polčasu mora že v 3’ Babuder pogumno pod noge nasprotniku. V 9’ lepa akcija Komar. Scocco, ki pa strelja za las ven. V 15’ izenačenje gostov. V 17’ mora tudi Vicini, desno krilo Rupin-grandeja, z igrišča zaradi nekorektnega vedenja. Od tistega trenutka dalje Zarja napada do konca tekme neprestano, vendar brez uspeha. AURISINA - PRIMORJE 1:0 (0:0) Čuden sodnik čuden gol m AURISINA: Canolani; Olenik. Hervatič; Dl Mauro, Cociani, Bartole; Rudes, Bravin, Doglia, Farina, Pangos. PRIMORJE: Stoka; Starc, Delise; Milič, Hervatič, Metelko; Živec, Frassinelli, Boico, Verginella, Danev. KOTJE 5:4 za Primorje. SODNIK: Parisato (Trst). Opombe: Lepo in sončno vre me, približno 300 ljudi. Pričakovana tekma med Aurisi-no in Primorjem je popolnoma razočarala gledalce, ki so od obeh enajsteric pričakovali veliko več. Rezultat 1:0 sicer govori v prid Aurisine, ki smo jo smatrali za najmočnejšo ekipo te skupine. Sestavljajo jo starejši igralci, zaradi česar zlahka postane plen hitrih enajsteric kot sta na primer Breg in Zarja. Primorje pa je v nedeljo popolnoma razočaralo. Po dobrem začetku so Prosečani postopoma popustili, kot da bi bili zadovoljni tudi z neodločenim Izidom. To je bila njihova največja napaka, ker se je na igrišču pokazalo, da bi lahko dosegli mnogo več. Napačen sistem igre pa je Prosečane drago stal. Pa čeprav s pomočjo sodnika. Gol, ki je odločil srečanje je bil kaj nenavaden: napad Aurisine, Pangos strelja, Med spopadom Zarje z Rupingrande Hervatič odbije žogo z ramo, Farina pa je bil istočasno v off-sideju. Sodnik žvižga. Enajstmetrovka ali off-side? Vsi igralci čakajo na odločitev, Farina pa medtem pošlje žogo do mreže. Zopet sodnikov žvižg in žoga na sredo igrišča. Gol. Vsekakor čudna odločitev, ker bi morala prvemu žvižgu slediti kazen: ali off-side v korist Primorja ali pa enajstmetrovka v korist Aurisine. Pa preidimo k tekmi. Kronika Je zelo revna. V 3’ Verginella preigra nasprotnika ter poda Frassinelliju, ki iz ugodnega položaja šibko strelja Cancianiju v roke. V 12’ zopet akcija Primorja z Metelkom, ki poda Verginelli, ki z glavo podaljša do Boica. Ta prehiti Bartoleja, vendar Canclani z drznim posegom pod noge reši položaj. V 18’ Verginella poda na levo Miliču, ki predloži v sredino Boicu, a ta iz ugodnega položaja zgreši. Po premoči Primorja Aurislna odgovori z dvema protinapadoma, ki se končata brez uspeha. V 32’ si Primorje t»-sill kot. Metelko poda visoko do Vergineiie, ki z glavo usmeri usnje proti vratom, žal Je žoga pretresla zunanjo stran mreže. V zadnjih minutah prvega polčasa Nabrežine! prisilijo Prosečane v obrambo. V 12’ nadaljevanja prosti strel za Primorje, katerega Verginella usmeri v vrata, vendar tokrat zid reši Can-cianija. V 23’ pa je prišlo do gola, ki Je presenetil vse. I>ve minut kasneje bi Nabrežine! kmalu podvojili rezultat, vendar Stoka v zadnjem trenutku reši položaj z nogo. Primorje je odgovorilo, ker je iskalo pot do izenačenja, vendar zastonj. Tik pred koncem pa je sodnik izključil Boica zaradi prekrška nad Cancianijem. B. R. plinirani in svojeglavi ter so prezirali trenerjeva navodila. Preveč e-nergije so tud: potrosili v besede, namesto, da bi bolj umirjeno in tiho zaigrali. Kdor je gledal tekmo z roba igrišča je imel občutek, da je na trgu in ne na športnem igrišču. Tehnično in agonlstično je Libertas popolnoma pregazila živčne Brežane. Tržačani so od vsega začetka prevzeli vajeti igre v svoje roke in le malokrat prepustili nasprotniku pobudo. Brežani, precej negotovi v obrambi, so bili pomanjkljivi tudi na sredini igrišča in so pustili nasprotnike preveč same, tako da so v več primerih prišli nemoteno pred vrata Žerjala, ki se je moral pošteno potruditi, da je ostal rezultat v zadovoljivih mejah. Tekma je bila v uvodnih minutah precej razgibana. Brežani so se takoj spustili v napad in že v 2’ zgrešili zadetek najprej s Krme-cem, ki je silovito streljal, a je vratar odbil, žoga je nato prešla čoku, njegov strel pa je tik na črti ustavil branilec in odbil v polje. V 4’ je Libertas prešla v vodstvo. Gerli Je na robu kazenskega prostora podrl Andreassicha. Prosti strel je Melon umno izkoristil in ukanil brežanskega vratarja. Nato Je Libertas popolnoma prevzela vajeti igre v svoje roke, Brežani pa so se posluževali protinapadov, ki pa so se vedno razblinili ob solidni tržaški obrambi. V 8’ nova hladna prha za Breg: Žerjalu je ušla žoga iz rok, Bandi je skušal napraviti nemogoče in v plovnem skoku z roko zopet odbil v polje. Ker pa je bil pokrit od Russa, sodnik prekrška ni opazil in vsi protesti igralcev Libertasa so bili zaman. Od tedaj dalje Je začela tekma potekati precej nekorektno. V 13’ je Zigante, po lepem prodoru zadel drog, v 32’ je Krmec zapravil lepo priložnost za izenačenje, v 32’ je pred vrati Tržačanov nastala zmeda, Opara je izkoristil ugodni trenutek in na podajo Krmeca z močnim strelom izven kazenskega prostora pretresel mrežo gostov. V I’ d.p. je v višini kazenskega prostora Tržačanov čok iz outa podal Kuretu, ki je brez oklevanja poslal žogo v mrežo, a precej nekompetentni sodnik je gol nerazumljivo razveljavil. 11’ kasneje so Tržačani izvedli bliskovito akcijo, ki jo je Stolz zaključil s krasnim strelom v obratu ter poslal žogo neubranljivo v mrežo. Forcing Brega je bil jalov in Libertas bi lahko povečala rezultat, a na srečo so bili njeni napadalci netočni. V 15’ izreden poseg Žerjala na prostega Russa. V 21’ pa ponovno priložnost za Breg: čok je lepo prodrl ter lepo podal Zaharju na krilo, ki pa priložnosti ni znal izkoristiti. V 31’ zadnja nevarna akcija: Andreassich je na predložek Russa zadel prečko. -Loki- AUDAX - JUVENTINA 5:0 (3:0) Katastrofalen poraz JUVENTINA: Marušič; Paškulin, Rosolen; Tabaj, Rupil, Ferfolja; Nanut, Milocco, Marson, Petejan. Collini. AUDAX: Vogrič; Gurtner, Russo; Miani, Višintin, Ortanel; For-nasir, Gallas, Mian, Gaggloli, Giubei. STRELCI: Gallas v 19’ Fornasir v 30’, Ciubei v 36’; d.p. Miani v 5’ in Mian v 28’. KOTJE 3:3. Derby med Audaxom in Juventd-no se je pričel s 15’ zamude, ker je sodnik iz Cervignana nekoliko zamudil s prihodom, žreb je prisodil štandrežcem slabšo polovico igrišča, tako da so igrali nekaj časa s soncem v očeh. Zato je kazalo, da je ta žreb nekoliko kriv slabe igre gostov na igrišču Baia-monti in tudi prvega gola, ki ga je za Goričane naredil Gallas v 19’, na kazenski strel. Razen tega je še nekaj minut kasneje Petejan, ko je bil na tem, da bi streljal v vrata, nerodno padel in si zvil nogo. Zapustil je igrišče in Juventinci so ostali v desetih. Toda zvračanje krivde za slabo igro Juventine na te okoliščine bi bilo nepošteno in publika je tako mislila prve pol ure, ko je Juventina še nekoliko igrala. Toda kmalu je bilo vsem jasno, da ekipa, ki se je do sedaj dobro obnesla, preteklo nedeljo nikakor ni mogla najti prave forme in je razočarala na celi vrsti. Tako slabega igranja, ali bolje neigra-nja, ni mogoče pripisati le odsotnosti enega igralca, ampak odpade na vse. Kajti pet prejetih golov je le čuden rezultat za enajsterico, ki je samo osem dni prej premagala Risanese 4:1. O nedeljski Juventini pa je mogoče reči le to, da je na terenu bila prisotna le s svojim imenom, igre in igralcev pa, kakor da ne bi bilo. Od petih golov bi bil tri brez prevelikega truda lahko preprečil vratar (na primer četrtega, ki ga IIUIIIIMIIIMMIIIIIIIMIIIMIIIIIIIIIIMIMIIllMllllllllMIIItMIIMIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIlilMIIII UNION-GRETTA 0:1 (0:1) Naj slabša Podtonjercev GRETTA: Matrullo, Maschietto, Umek, Clarot, Mamillo, Manca, Rizzi, Cimarosti, Smaldino, Mannato, Tron. UNION: Černigoj, Susan, Prisciandaro, Gombač, Morini, Truant, Frančeškin, Poropat, Nadlišek, Falconetti, Morabito. SODNIK: Viola. STRELEC: v 17’ p.p. Mamillo (G). položaja, žoga gre ob prečki ven. V napad se poda tudi Gombač, poda Susanu, toda Mamillo pošlje žogo ven. Tudi v 13’ strelja Susan, je pa prepočasen in obramba Grette ga zapre. V 16’ bi lahko Morabito počasi, brezskrbno poslal v vrata, toda počakal je, da je vratar prišel ven, ujel žogo, ki se mu izmuzne; Susan bi iahko tolkel v prazna vrata, pa raje samo gleda. Takoj nato ima žogo Cimarosti, silovito tolče od strani, Černigoj pa samo gleda, kako žoga za las zadene prečko, namesto da bi šla v mrežo. Posnema ga Smaldino, ki pa zadene z močnim strelom drog. V 3’ je izključen zaradi protestov Falconetti. Maschietto je poslal žogo v kot, Falconetti je hotel streljati, sodnik mu je rekel, da ni bil kot, igralec je začel protestirati, sodnik ga je poslal z izgrišča, nato pa ukazal, riaj Union strelja iz kota. Mar bi Falconetti ostal na gri-šču. Do konca te žalostne tekme je ves Union, razen vratarja, v napadu, pa brez kakega vidnega rezultata. Radi Proti šibki ekipi Grette je pod lonjerski Union žel že tretji poraz v letošnji sezoni. Po mnogo obetajočih začetnih tekmah smo se menda znova povrnili k starim tradicijam, kjer le nekateri igrajo, o-stali pa nosijo le številke na hrbtu. Danes so praktično le trije res igrali: Gombač in Poropat pri Unionu, Mannato pa v vrstah Grette. Ostali pa popolna tema, s sodnikom vred. Ta je bil nekaj srašnega. Morda j“ naletel na slab dan, stvar pa je, da je 'jegovo neresno sojenje razburilo tako igralce kot gledalce, ki so mu namerili marsikatero pikro opazko. Tako sojenje je samo poslabšalo že samo po sebi grdo igro. Poznavalci Unionove igre sicer pravijo, da se moštvo lepše izkaže na velikem igrišču, kjer se lahko poslužuje dolgih podajanj in delovanja na krilih, kot pa na majhnih terenih. Igrišče v Ulici Sanzio je dolgo in široko, ^vseeno pa-je Union podlegel. Ne opravičuje ga niti to, da je škorce vso tekmo igral v desetih, na koncu pa celo v devetih. Saj ni Gret-ta nič posebnega in vsakdo bi jo z lahkoto odpravil. Toda domačini so se bolj potrudili in po nepričakovanem zadetku popolnoma zmedli Podlonjerce. Prevladalo pa je mnenje, da bi se morali igralci in sodnik še marsikaj naučiti. Kronika tekme je kar preveč revna. Bilo je mnogo kričanja, malo pa resničnih dejanj. Do edinega zadetka dneva le tri omembe vredne akcije. V 7’ preigra Umek obrambo Uniona in zaposli Černigoja s prizerrinim strelom. V 9’ se iz akcije Mannato — Mamillo razvije protinapad Uniona. Gombač prestreže Mamillov strel, poda Nadli-šku, nato si izmenjata žogo Frančeškin in Susan, vratar hoče prestreči žogo, prehiti ga Clarot, ki v ugodnem položaju podere Frančeškina na tla. V 17’ pa je prišlo do gola, da do bolj neumnega ni moglo priti. Tron je streljal proti vratom, Černigoj ujame žogo, takoj nato pa jo spusti prav pred noge Mamilla, Ki brez težave spravi v mrežo. Union skuša takoj reagirati. Poropat in Frančeškin zaposlita nekajkrat Matrulla, izrednega v svojih posegih. V 23’ je izključen Frančeškin, ker je reagiral na brco Clarota. Nato je abuličen Nadlišek imel izredno priliko za izenačenje, pa ni znal izrabiti. V 40’ tolče Truant od strani v vrata, toda Matrullo odbije s konci prstov v kot. Minuto pred koncem preteče Falconetti z žogo celo igrišče, poda prostemu Nadhšku, ta pa zapravi edinstveno priložnost za gol po lepi Falconettijevi akciji. Nekoliko boljši je Union v drugem polčasu, ko hoče rešiti položaj in vsaj izenačiti, če že ne zmagati. V 6’ strelja Poropat iz neugodnega IIMIIIIIIIMIlIUIIIIIMIIIIIIIlIHIIlllllllIlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllIllfiliHiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii,,,,,,,,,,,,,,,,,,,, B0R-ITALS1DER 41:32 (18:20) V Ze druga zmaga mladih borovcev BOR: Valter Corbatti 6, Stojan Corbatti 3, Širca 2 Starc 23 Bogateč, Sandi Pertot 2, štokelj 5. ITALSIDER: Zimmermann 6, Fabi, Depase, Terzi 4, Horvatin 2 fiocco 13, Boltar, Zennaro 7, Tombacco, Pelizzaro SODNIK Mogorovich. Borovi naraščajniki so v nedeljo je Miani streljal s kakih tridesetih metrov razdalje in niti premočno), ostala dva pa obramba, seveda če bi beiordeči igrali kakor po navadi. Tako pa bi celo rezultat 10:0 ne bil preveč presenetil prisotne. Treba je pohvaliti Audax, ki je na igrišču prevladoval brez nobene težave in se igral z gosti kakor mačka z mišjo. Kljub temu pa je vsa ekipa igrala korektno in med srečanjem ni bilo nobenih grobosti ali nepravilnosti, kakor se rado dogaja na derbijih in tudi sojenje je bilo vseskozi neoporečno. Goričani so imeli svoje stebre v Mianiju v obrambi, ost napada pa je bil srednji napadalec Mian, ki je pripravljal lepe priložnosti za realiziranje in podajal žoge na desno in levo sonapadalcem. Au-dax si je s to zmago obdržal prvo mesto v lestvici in prišel na 14 točk, s točko razlike pa mu sledi Dolegnano, nevaren zato, ker ima tekmo manj od drugih ekip. Juventina je s svojimi 11 točkami zdrknila na tretje mesto, ki si ga deli s Castionese. štandreška ekipa si je s to zaradi pasivnosti igralcev ponesrečeno tekmo zapravila precej ugleda med svojimi navijači. Teh je bila večina med 400-500. kar jih je bilo na stadionu v nedeljo. To se je pokazalo, ko so Juventinci stopili na igrišče in je na tribunah kar završalo od spodbudnega ploskanja, ki se je kmalu poleglo ob nadaljevanju tekme. Hudo so ostali razočarani vsi, ki so iz štan-dreža, okoliških vasi in mesta samega prišli gledat derby. Zato je bilo toliko večje veselje maloštevilnih navijačev Audaxa, ki ima kot oratorij ožjo publiko. D. R. SKUPINA C IZIDI Sevegliano — ‘Risanese 3:0 ‘Pozzuolo — Rivignano 1:1 ‘Terzo — Percoto 0:0 •Porpetto — Fiumicelio 2:1 *Audax — Juventina 5:0 ‘Castionese — Ruda 1:0 ‘Dolegnano — Pocenia 3:0 ‘Maranese — Lucinico 1:1 LESTVICA Audax 9 5 4 0 ?0 9 14 Dolegnano 8 5 3 0 13 4 13 Castionese 9 4 3 *> 10 C 11 Juventina 9 4 3 *> 15 14 U Maranese 9 3 4 2 13 10 10 Fiumicelio 9 3 4 2 10 8 10 Pozzuolo 9 3 4 o u 9 10 Rivignano 9 3 3 3 6 8 9 Percoto 8 1 6 1 6 6 8 Lucinico 9 2 4 3 9 8 8 Sevegliano 9 3 2 4 10 10 8 Risanese 9 2 3 4 9 16 7 Pocenia 9 2 2 5 8 13 6 Terzo 8 1 3 4 4 8 S Ruda 8 0 5 3 6 11 5 Porpetto 9 1 3 5 6 14 5 Prihodnje tekme (10. t.m.) Sevegliano - Terzo, Fiumicelio - Risanese, Pocenia - Castionese, Lucinico - Juventina, Percoto - Porpetto, Ruda -Pozzuoio, Dolegnano - Audax, Maranese - Rivignano. iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiimHiuHHiHMiHiiuuimm S0V0DNJE-S. MICHELE 1:1 (1:0) Polovični in zapravljena točka STRELCA: v 40’ p.p. Dužman (Sovodnje), v 20’ d p Visintin (S. Michele). SOVODNJE: Ferfolja S., Kuzmin, Pelegrin, Ferfolja B. (kap.) Černe, Petejan J., Petejan B., Dužman, Ferfolja A., Devetak, Marega’ S. MICHELE: Magrin, Cadamuro, Marani (kap.), Sandrin Cevne' Saruzzo, Ceglio, Pin, Visintin, Moritti, Tonut. ’ ’ Čeprav je bil predviden poraz za — ---------------------- Sovodenjce, so si priborili točko Tekmo so otvorili Sovodenjci, ali točneje rečeno, so si eno zapravili. Kaže, da se je smola oprijela Sovodenjcev, ki so drugi polčas trikrat že zavpili. «Gol!» vendar gola ni bilo. Čeprav so gostje igrali drugi polčas v desetih, so stalno prehajali v napad in izsilili kar štiri kote in v enem primeru so prisilili tudi vratarja Ferfoljo na izreden poseg V 20’ d.p. so s silovitim strelom celo izenačili. Povsem vidna je bila odsotnost Cijaka, ki je igro režiral ob robovih igrišča. Njegovo mesto sta prevzela Devetak in Ceme, medtem ko je Jelko Petejan igral prostega branilca. Po izključitvi desnega krila gostov je Pelegrin prešel na sredino igrišča, kjer je pazil na levo zvezo, ki je ves prvi polčas režiral igro gostov. želi drugo zmago v tem prvenstvu. Plavi so imeli za nasprotnike močno peterko Italsidra. Zmaga je torej tem pomembnejša. Borovci nedvomno žanjejo sadove vestne in požrtvovalne priprave. V nedeljo so, kljub idsotnosti enega najboljših strelcev, Livia Pertota, o-svojili dve točki, ki bi lahko pomenili tudi napredovanje v deželno fazo, ali vsaj uvrstitev za finalna srečanja, ki bodo odločila končnega zmagovalca tega prvenstva. Borovci šo v nedeljo lepo zaigrali. Pokazali so soliden napredek, s tem da s< odpravili celo vrsto naivnih napak, ki so jih prej zagrešili zgolj zaradi neizkušenosti in naivnosti. Tokrat pa so celo reagirali, potem ko je nasprotnik v celotnem prvem polčasu vodil. Uvodne minute so bile v korist Italsidra, _ ki je s prodori dosegel nekaj košev. Toda borovci so solidno reagirali in so bili vedno za petami nasprotnikom, ki so zaključili prvi polčas le z dvema točkama razlike. V drugem delu igre pa so plavi odločneje zaigrali in kmalu dosegli nasprotnike (v 7 minuti 24:24). Nato so borovci povedli in igralci Italsidra so se le nevarno približali, nikdar pa niso dosegli borovcev. Srečanje se je tako zaključilo z zasluženo zmago plavih, ki so v svojem prvem prvenstvu dosegli že drugi važen uspeh. Borovci so na splošno vsi dobro zaigrali, vseeno pa se je najbolj izkazal Peter Starc, ki je bil za nasprotnike praktično neustavljiv, saj je dosegel zavidljiv osebni izkupiček 23 točk. gostje so ostro odgovorili in nevarno prodrli v kazenski prostor Sovodenjcev. Od vsega začetka se je poznala odsotnost Cijaka, brez katerega so se «beli» slabo razumeli in nepovezano zaigrali vse do 20’, ko je sodnik izključil desno krilo gostov. Nato so se Sovodenjci preuredili in začeli beliti glavo gostom. Najprej so začeli z Anto-nom Ferfoljo, ki je zadel prečko, nato je vratar sijajno ubranil Devetakov strel, Boris Petejan je tudi lepo streljal vendar brez uspeha. Uspešen je bil šele Dužman, ki je v 40’ lepo izrabil predložek Ferfolje. Sicer pa se je akcija začela pri Devetaku in preko Mare-6e> Ki. Je po letu zdravljenja za zaaobljeno poškodbo na neki nogo-metni tekmi spet zaigral, prispela pred vrata. V ostalem nič novega V drugem polčasu so gostje nepričakovano popustili, še bolj pa Sovodenjci, ki so se celo vrgli v obrambo vse dotlej, dokler niso gostje izenačili. Nato so se domačini prebudili in se reorganizirali. Z lepimi akcijami so često prišli v kazenski prostor gostov, kjer se jih je oprijela smola, ko je Fer-foljin strel, po podaji brata Antona, branilec rešil na beli črti. Dve minuti kasneje spet branilec odbije žogo izza bele črte, a sodnik je predaleč, da bi prisodil gol V 32’ Anton lepo strelja v diago^ nali: vratar čudežno reši v kot Na strel s kota Petejan po«3di prečko. V protinapadu gostje “postanejo nevarni in si izsilijo dva kota, obramba lepo odbije. Spet zmešnjava pred vrati gostov (sal so v nadaljnih minutah igrali Sovodenjci, razen treh protinanadov nasprotnikov izrecno pred vrati gostov), ki so se obupno branili. V 35’ v protinapadu desna zveza gostov preigra Jelka Petejana, nato pose-Zei. n’ ^ se zaleti z nasp-ot-ntkom in mora zapustiti igrišče. Nastopi gostov so vedno bolj gro- “ 7 4il’ se z8°di- da so grobo zgrudili Borisa Petejana, sodnik poseže in izključi kapetana Mara-mja. Vsi so pričakovali enajstmetrovko, ki pa je sodnik ni mogel prisoditi, ker ni videl drugega prekrška: to je udarca s pestjo v obraz že zrušenemu Petejanu V teh trenutkih je na igrišču vrela kri. Ko so se igralci pomirili, je sodnik odredil nadaljevanje igre, ki kljub silovitim napadom belih| ni obrodila nič dobrega. Tekma se je zaključila z 1:1. K. B. Ai sa m — IZIDI = - —i •Fiorentina — Inter 1:1 Juventus — •Vicenza 2:0 •Milan — Atalanta 0:0 •Napoli — Mantova 0:0 Cagliari - _ * Roma 3:2 •Spal — Sampdoria 1:0 Bologna - _ * Torino 1:0 •Varese — Brescia 0:0 LESTVICA Milan 10 3 7 0 IS 8 13 Napoli 10 4 5 1 11 8 13 Torino 10 4 4 2 13 6 12 Roma 10 4 4 2 11 10 12 Varese 10 5 2 3 10 11 12 Cagliari 10 4 3 3 14 12 11 Brescia 10 4 2 4 M 8 10 Fiorentina 10 3 4 3 10 9 10 Juventus 10 3 4 3 10 10 10 Inter 10 3 4 3 8 9 10 Vicenza 10 3 4 3 8 9 10 Bologna 10 3 3 4 9 10 9 Atalanta 10 2 4 4 11 10 8 Sampdoria 10 2 3 5 11 14 7 Mantova 10 2 3 5 4 12 7 Spal 10 3 0 7 8 16 6 Prihodnje tekme (10. t.m.) Atalanta - Vicenza, Bologna -Varese, Brescia - Milan. Ca-gliari - Spal, Inter - Torino, Juventus - Napoli, Mantova -Roma, Sampdoria - Fioren-tina. —- = =s== =3 IZIDI •Barj — Venezia 1:0 •Catania — Padova 1:0 •Catanzaro — Monza 2:0 •Genoa — Foggia 1:1 •Lecco — Lazio 1:1 Novara * Messina 1:0 •Palermo — Modena 1:0 Reggina — •Perugia 2:0 •Pisa — Livorno 3:0 •Reggiana Verona 0:0 LESTVICA Pisa 13 8 3 2 87 12 19 Palermo 13 6 6 1 9 4 18 Reggina 13 7 2 4 19 14 16 Novara 13 4 8 1 13 9 16 Livorno 12 5 6 1 11 9 16 Verona 13 5 5 3 11 9 15 Padova 12 6 1 5 15 13 13 Catanzaro 13 4 5 4 12 12 13 Perugia 13 4 5 4 14 14 13 Lazio 12 4 5 3 11 13 13 Venezia 12 4 4 4 9 7 12 Foggia 12 4 4 4 11 12 12 Reggiana 12 3 5 4 8 11 11 Bari 12 4 2 6 16 20 10 Lecco 13 0 10 3 8 13 10 Catania 12 3 3 6 11 13 9 Genoa 12 2 5 5 12 12 9 Monza 12 1 7 4 8 12 9 Modena 12 2 5 5 U 14 9 Messina 12 2 5 5 5 13 9 Potenza 12 1 6 5 8 13 8 Prihodnje tekme (10. t.m.) Catanzaro - Modena, Foggia -Pisa, Lazio - Venezia, Livorno - Lecco, Messina - Bari, Novara - Catania, Padova -Reggina, Palermo - Genoa, Potenza - Monza, Reggiana -Perugia. A SKUPINA OL1GE IZIDI Udinese — ‘Alessandria 2:1 •Marzotto — Mestrina 0:0 •Piacenza — Biellese 1:1 •Pro Patria — Monlalcone 1:1 •Rapallo — Bolzano 2:0 •Savona — Legnano 2:0 •Trevigliese — Como 0:0 •Treviso — Pavia 1:1 •Triestina — Solbiatese 0:0 Entella — ‘Verbania 1:0 LESTVICA Udinese 12 6 4 2 13 6 16 Triestina 12 7 2 3 16 11 16 P. Patria 12 6 4 2 17 9 16 Verbania 12 4 7 1 9 6 15 Piacenza 12 5 5 2 12 5 15 Solbiatese 12 6 3 3 23 11 15 Rapallo 12 6 3 3 17 13 15 Como 12 6 2 4 18 10 14 Treviso 12 3 7 2 16 11 13 Savona 12 4 5 3 9 4 13 Monfal. 12 3 6 3 7 7 12 Legnano 12 4 4 4 11 6 12 Biellese 12 2 7 3 9 14 11 Marzotto 12 3 4 5 7 10 10 Trevigliese 12 3 4 5 5 12 10 Alessand. 12 2 5 5 12 12 9 Bolzano 12 1 6 5 10 18 8 Entella 12 3 2 7 6 14 8 Pavia 12 1 5 6 4 17 7 Mestrina 12 1 3 8 2 16 5 Prihodnje tekme (10. t.m.) Biellese - Pro Patria, Bolzano - Entella, Como - Treviso, Legnano - Piacenza, Mestrina - Alessandria, Monfalco-ne - Marzotto; Pavia - Savo-na, Rapallo - Triestina, Solbiatese - Trevigliese, Udinese -Verbania. TRIESTINA.SOLBIATESE 0:0 Navdušujoča igra gostov in tržaške TRIESTINA: Colovatti, Da Rold, Martinelli, D’Eri, Capitanio, Pestrin, Ridolfi, Brusadelli, Pedroni, Scala, Ive. SOLBIATESE: Pisci, Eridano, Vergani, Rossi, Morganti, Marcio-ni, Zardoni, Crespi, Longo, Fagnani, Dalle Crode. SODNIK Campanini (Finale Emilia). Približno 10.000 gledalcev. Pedroni je stopil na igrišče v slabem stanju in je odigral celo tekmo pod normalnim standardom. Rahle poškodbe Morgantiju, Da Roldu, Pedroniju in Longu. Kotov je bilo 4:1 (1:1) v korist Triestine. Desettisoč gledalcev je pozdravilo ob prihodu na igrišče novega leaderja C lige — Triestino. Tak dogodek so tržaški navijači čakali že več let, logično zato, ria je moštvo spremljalo toliko zanimanja in občudovanja. Toda tokrat Triestina ni zmagala in zapravila lepo priložnost, da bi se iznebila družbe Pro Patrie in Verbanije, ki sta se je še držala na vrhu. Rdeči bi si sicer zaslužili zmago, toda tudi gostje niso ukradli nič, saj so bili celo tekmo enako vreden nasprotnik. Treba je takoj poudariti, da je bila ta tekma najlepša v letošnjem prvenstvu, in da je Solbia-teso daleč najmočnejše moštvo, ki se je do sedaj predstavilo tržaškemu občinstvu. V napadu so bili gostje stalno nevarni in še v zadnjih minutah so poskusili iztrgati presenetljivo zmago. Triestina bi kljub temu zaslužila zmago. Res je bila v napadu nevarnejša in je večkrat ogrožala vrata odličnega Piscija, ki je v nekaj primerih z res neverjetnimi posegi rešil svoje moštvo. Toda glavna razlika v moštvih, ki sta obe zaigrali za zmago, je bila v tem, da je Triestina še enkrat pokazala res nepremagljivo obrambo, ki je onemogočila podvige odličnim Longu, Fagnaniju in Cre-spiju. Treba je predvsem poudariti na izreden nastop D’Erija, ki je povsem nadkrilil nevarnega srednjega napadalca, najboljšega strelca C lige, in neutrodno delo obeh bekov, ki nista niti v enem primeru izpustila nasprotnike. Na drugi strani igrišča pa je bila obramba le malo šibkejša, tako da so rdeči napadalci nekajkrat prišli do vrat. Pri tem pa je prišla na površje... odsotnost Pedronija, ki je že z vsega začetka dal razumeti, da ni v najboljši fizični kondiciji in sploh ni prispeval k igri tovarišev. Tako je bil trud Iveja, Ridolfija in Scale povsem neizkoriščen. Slabše od ostalih sta zaigrala še Pestrin in predvsem Brusadelli, ki se je le redkokdaj spustil v napad. Pride torej do vprašanja, zakaj je Radio poslal na igrišče še poškodovanega Pedronija in zakaj ni dal točnejša navodila igralcem na sredini igrišča. Toda to nikakor ne more biti graja za odličnega tržaškega trenerja, ki ima največ zaslug, da se je moštvo zopet sprijaznilo z gledalci. Gostje si brez drugega zaslužijo visoko mesto na lestvici, predvsem pa so si pridobili priznanje gledalcev zaradi svoje hitre in prodorne igre in zaradi taktike, ki nikakor ni bila izbrana za to, da bi rušila igro nasprotnikov, toda le, da bi privedla moštvo do zmage. In res, če bi bil namesto Triestine njen nasprotnik kako drugo moštvo, bi s tako igro Solbiatese odnesla obe točki. Najboljši je bil med gosti hitri Marcioni, pravi motor moštva, nevaren v napadu in zelo odločen na sredini igrišča. Poleg njega lahko omenimo še Crespija, ki je proti koncu tekme z močnim strelom vzel sapo gledalcem, in odličnega vratarja. Prvi polčas je bil nekoliko slabši od drugega. Kljub temu so Tržačani prvi prešli v napad in s Pedronijem prvič ogrožali Pesci-jeva vrata. Sledilo je deset minut, v katerih so gostje jasno pokazali, da se ne bodo kar tako zadovoljili z neodločenim izidom, toda tržaška obramba je bila vedno na mestu. V 31’ je Ive streljal silovito, toda za las ven, kmalu nato pa je Ridolfi prisilil k delu vratarja gostov. V drugem polčasu je Triestina stopila na igrišče brez Pedronija, ki pa je kmalu prevzel svoje mesto. Ridolfi je imel v 1' eno najlepših priložnosti, toda vra- iiiiiiiiiiiiiniiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimi BELLUNO - PONZIANA 1:1 (1:1) Tri minute pred koncem izenačenje Tržačanov STRELCA: v 56' Collazuol (B), v 87’ Kirkmayr (P). BELLUNO: Magris; Matiello, Zampieri; Bertoldin, Fiorin, Tesan; Olivotto, Bul, Cognolato, Collazuol, Mazzotti. PONZIANA: Princig; Verzegnassi, Baudaz; Marzari, Covacich, Kirkmayr; Ravalico, Frontali, Furlani, Curci, Chiodini. SODNIK: Goldoni (Modena). Razočaranje domačih navijačev, ki se je po tekmi obrnilo predvsem na račun neodločenega sodnika, je tokrat upravičeno Ponziana je namreč tri minute pred koncem dosegla neodločen izid, ki vsekakor v preveliki meri kaznuje neoprez-nost in neprisebnost domačega moštva, ki je, dokler je še razpolagalo z vsemi igralci, trdno obdržal vajeti igre v svojih rokah. Le po 81’, ko se je levo krilo Mazzotti, ki je igral predvsem na sredini igrišča, hudo poškodovalo, in je nastala v vrstah domačinov zmeda, so Tržačani prevzeli pobudo, se podali v napad in prišli do izenačenja. Moštvo Je sicer pokazalo v glavnem skromno, toda marljivo strukturo, s pazljivo obrambo In nevarnim napadom, kjer so razpoloženi Furlani, Curci in Chiodini razpolagali z mnogimi Frontalijevimi predlogi in večkrat spravili v zagato budno obrambo Belluna. Kljub temu bi domačini lahko spravili rezultat na varno že v prvem polčasu, ko so po prvih 15’ gostje večkrat nevarno prodrli do njihovih vrat, ogrožali Princiga z mnogimi nevarnimi a neorganiziranimi prodori. V teh trenutkih so se gostje izognili porazu le po zaslugi odličnega vratarja, ki je še enkrat pokazal, da je najlepša novost letošnje Ponziane. Tržačani so prvi prešli v napad in nekajkrat presenetili obrambo domačinov, predvsem po zaslugi Curcija, ki je bil njihov najboljši igralec, in Furlanija. V 15’ pa so domačini prvič prišli do vrat in v 17’ je moral Princig lepo poseči na močan Tesanov udarec. Lepo možnost je imel v 27’ Olivotto, ki pa je preveč okleval. V drugem polčasu je Mazzotti že v prvih minutah ukanil Princiga, toda njegov strel je bil netočen, v 11’ pa je predložil na sredo, kjer je Collazuol prehitel Princiga in spravil žogo v mrežo. Ponziana se je tedaj zdramila in skušala preiti v napad, toda domačini so brez velikih težav odbili vse napade. Po že omenjeni poškodbi Mazzottija je Ponziana še povečala svoj pritisk. V 87' je sodnik dosodil dvomljiv prosti strel v korist gostov: streljal je kot vedno Furlani, žoga pa je prišla do nezavarovanega Kirkmayr-ja, ki je ukanil Magrisa. uk tar je njegov strel z glavo spretno odbil v kot. Tudi Colovatti je moral na delo (močan in nevaren strel Crespija), nato pa je Scala v teku streljal izredno močno, presenetil vratarja, toda usnje je švignilo niti meter od vratnice. Še ena priložnost za Triestino: kros Scale in lep strel z glavo Iveja, toda tudi tokrat za las netočno. V 32’ zadnja, najlepša priložnost: Scala je podal z desne na sredo, Ive je z glavo poslal do Pedronija, medtem ko so gostje mislili na offside: srednji napadalec je sicer streljal močno, toda Pisci je kljub majhni razdalji odbil v kot. To je jasno pomenilo 0:0. Obe moštvi sta imeli še eno priložnost (predvsem že omenjeni strel Crespija), toda rezultat se ni spremenil. Na koncu tekme vsi zadovoljni: točka proti takemu nasprotniku je dovolj tako za eno kot za drugo moštvo. uk KOŠARKA MOŠKA A LIGA IZIDI •Simmenthal — Butangas 89:65 •Ignis Varese — Fargas 82:66 •Oransoda — Candy 71:55 •Eldorado — Noalex Reyer 72:62 •Ignis Sud — Petrarca 65:57 AirOnesta — *Nuova Becchi 64:60 LESTVICA Oransoda, Ignis Sud 10 točk, Can-dy, Simmenthal, Ignis Varese 8, Noalex, Eldorado, All’Onesta 4, Butangas, Fargas 2, Boario, Becchi 0. ŽENSKA A LIGA IZIDI Standa Ml — »FIAT 60:36 •Lamborghini —• SGT 45:35 •Standa Fe — Ultravox 33:28 •Recoaro — Torino 89:33 •Geas — Fiamma 67:31 LESTVICA Recoaro 3 3 0 198 114 6 Standa Mi 3 3 0 175 111 6 Geas Šesto 3 2 1 152 105 4 Lamborghini 3 2 1 123 104 4 FIAT Torino 3 2 1 139 124 4 Ultravox 3 1 2 92 107 2 Standa Fe 3 1 2 94 119 2 Torino 3 1 2 113 177 2 ST Triestina 3 0 3 105 144 0 Fiamma 3 0 3 98 174 0 Prihodnje tekme (10. t.m.) Torino - Standa Fe, Ultravox -Lamborghini, SGT - FIAT, Fiamma - Recoaro, Standa Mi - Geas. litiiiiiiiuiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO Izredna igra Olimpije Sarajevo poraženo 4:0 Tekmo so odigrali včeraj, ker je v nedeljo zaradi megle odpadla L ZVEZNA LIGA IZIDI željezničar — Maribor 0:0 Olimpija — - Sarajevo 4:0 (2:0) C. zvezda — Rijeka 2:0 (1:0) Dinamo — Vojvodina 0:0 Velež — Beograd 2:1 (0:0) Vardar — Partizan 1:0 (0:0) Proleter — Zagreb 3:3 (1:1) Hajduk — Radnički 4:1 (1 1) LESTVICA željezničar 14 7 6 1 26:12 20 C. zvezda 14 7 5 2 25:12 19 Dinamo 14 6 6 2 22:14 18 Partizan 14 7 4 3 16:12 18 Proleter 14 6 3 5 18:18 15 Vardar 14 5 5 4 16:16 15 Zagreb 14 5 4 5 28:26 14 Hajduk 14 6 2 6 23:21 14 Olimpija 14 5 4 6 18:16 14 Rijeka 14 5 3 6 22:23 13 Velež 14 5 3 6 13:15 13 Vojvodina 14 4 4 6 14:14 12 Maribor 14 3 6 5 19:25 12 Radnički 14 5 0 9 14:29 10 Sarajevo 14 5 0 9 18:22 10 Beograd 14 * 3 * * 1 10 11:28 7 Pari prihodnjega kola: Zagreb - Dinamo, Partizan - Proleter, Beograd - Vardar, Maribor - Velež, Sarajevo - željezničar, Radnički -Olimpija, Rijeka - Hajduk, Vojvodina - C. zvezda. II. ZVEZNA LIGA IZIDI Bratstvo — Trešnjevka 1:1 (0:1) Sloboda — Šibenik 0:0 Aluminij — Rudar (L) 1:2 (1:2) Belišče — Varteks 2:0 (1:0) Famos — Čelik 0:1 (0:1) Rudar (K) — Osijek 2:1 (2:0) Borovo — Split 4:1 (3:0) Borac — Leotar 5:1 (0:1) Lokomotiva — BSK nočna tekma LESTVICA Čelik 16 11 4 1 34:4 26 Sloboda 16 11 3 2 28:10 25 Famos 16 8 4 4 29:12 20 Borac 16 7 5 4 23:21 19 Rudar (L) 16 8 2 6 30:21 18 Split 16 7 4 5 24:28 18 Osijek 16 6 4 6 22:14 16 Borovo 16 7 2 7 23:19 16 Lokomotiva 15 6 4 5 16:15 16 Bratstvo 16 6 3 7 24:27 15 Belišče 16 6 3 7 19:25 15 Rudar (K) 16 6 3 7 23:33 15 Leotar 16 4 6 6 15:23 14 BSK 15 4 4 7 21:23 12 Trešnjevka 16 4 4 8 22:31 12 Šibenik 16 5 2 9 13:29 12 Varteks 16 4 3 9 19:29 11 Aluminij 16 2 2 12 15:36 6 Pari prihodnjega kola: BSK - Bratstvo, Leotar - Lokomotiva, Split - Borac, Osijek - Borovo, Čelik - Rudar (K), Varteks - Famos, Rudar (L) - Belišče, Šibenik - Aluminij, Trešnjevka - Sloboda. LJUBLJANA, 4 . — V zaostali tekmi jugoslovanskega prvenstva I. zvezne lige med Olimpijo in Sarajevom, ki je bila včeraj odložena zaradi megle, je ljubljansko moštvo danes v izredni igri zasluženo premagalo državnega prvaka Sarajevo s 4:0 (2:0). Pred 7000 gledalci so bili uspešni Nikolič v 14’, Frančeškin v 34’, Zagorc v 58’ in Amer-šek v 62’. * « * BEOGRAD, 4. — V navzočnosti nad 100 bivših in sedanjih državnih reprezentantov in športnikov je bilo danes v Beogradu ustanovljeno združenje olimpijskih in državnih reprezentantov Jugoslavije, ki bo po osnutku začasnega statuta, ki so ga udeleženci sprejeli, neposredno sodelovalo v delu posameznih športnih zvez in strokovnih športnih ustanov in pomagalo za napredek in razvoj telesne kulture posebno vrhunskega športa, član združenja lahko postane vsak športnik, ki je bil vsaj enkrat član katere koli športne reprezentance Jugoslavije. Za predsednika prvega izvršnega odbora združenja je bil izvoljen večkratni državni reprezentant v vaterpolu dr. Milan Mu-škatirovič. Med člani prvega izvršnega odbora je tudi Miroslav Cerar. ODBOJKA AGI - BREG 3:0 (15:12, 15:10, 15:6) Nedeljsko prijateljsko srečanje v Gorici je ženska šesterka Brega izgubila s 3:0. TENIS JOHANNESBURG, 4. — Španija je zmagala v medconskem teniškem finalu za Davisov pokal in se bo spoprijela za «zlato solatno skledo« z Avstralijo od 26. do 28. decembra v Brisbaneju. V zadnjem singlu, ki so ga v soboto zaradi naliva prekinili, je Manolo Santana osvojil danes zjutraj tudi zadnji set in s tem premagal Cliffa Drysdaleja 6:3, 6:3, 3:6, 6:2. Auirm MOSKVA, 4. — Tamara Press, ki je na olimpladah 1960. in 1964. leta osvojila v disku In krogli več zlatih kolajn, je javila, da se odpoveduje aktivnemu športnemu u-dejstvovanju. To je najavila s člankom, ki so ga objavili v Izvestijah. SNA1DER0-LL0YD ADRIATtCO 89:57 (42:21) Videmčani z igro vredne višje lige SNAIDERO- Magnoni 17, Cescutti 27, D’Amico 9, Porcelli 16, Cel-la 2, Fiorini, Paschini 14, Zanon 4, Mauro. LLOYD ADRIATICO: Yanousek, Apostoli, Bicci 9, Bianco 4, Co-ciani, Fortunati 24. Welker, Narder 14, Poli, Schergat 6. Kljub Schergatovemu nastopu v vrstah Lloyda in Sartijevi odsot- nosti v vrstah Snaidera je videmska peterka z lahkoto odpravila Tržačane, ki še vedno iščejo najboljšo formo. Zadostovali so Ce-scuttijevi koši, da so spravili na kolena tržaške košarkarje, ki so tudi danes v glavnem sloneli na Fortunatijevih osebnih akcijah. Videmčani so z nedeljsko zmago ohranili prvo mesto v lestvici skupno z Biancosartijem, in vse kaže, da se bo borba za naslov omejila prav na ti dve peterki, kajti gori-ški košarkarji Splugen Braua so tudi v nedeljo klonili proti Faemi. Kristančičevo delo torej daje zaželene sadove. Videmsko moštvo namreč solidno napreduje in ima že vse značilnosti ekipe A lige. Nedeljsko srečanje je to tudi potrdilo. Videmčani so avtoritarno premagali v deželnem derbiju svoje tradicionalne nasprotnike, in to kljub Sartijevi odsotnosti. Bivši i-gralec Oransode namreč veliko pomeni za celotno ekipo. Za tržaško peterko pa predstavlja nedeljski Schergatov nastop 1. — 1. Consuelo 1 2. La Marsa 2 2. — I. Dollar 2 2. Micolina X 3. — 1. Opus Cet 1 2. Miss Moffo 1 4. — 1. Vaiiant 1 2. Baroncello 2 5. — 1. Marquita 2 2. Irriverente 1 6. — I. Mangoki 1 2. KVOTE Torzilia e Gordon 1 2 12 — 11 — 10 — 144.976 lir 9.910 » 1.381 » najlepše presenečenje tega srečanja. Schergat je v najboljši formi, kar je nedvomno izredne važnosti za bodoče nastope. MOŠKA B LIGA IZIDI •Snaidero — Lloyd Adriatico 89:57 Libertas — ‘Italsider Ts 78:66 Biancosarti — 'Gamma 69:5» •Faema — Splugen Brau 71:5' Gira — ‘Virtus 56:54 •Italsider Ge — Siemens 47:42 LESTVICA Biancosarti Snaidero Ud Gira Bologna Libertas Biella Splugen Brau Siemens Mi Faema C.M. Italsider Ts Italsider Ge Gamma Virtus Imola 5 0 372 217 W 5 0 379 283 1“ 4 1 303 271 ° 3 2 349 303 » 3 2 368 336 3 2 323 311 2 3 319 340 2 3 280 317 1 4 257 292 1 4 331 383 1 4 246 327 Lloyd Adriatico 5 0 5 305 383 Prihodnje tekme (10. t.m.) Snaidero - Biancosarti, Spliigen Brau - Libertas, Lloyd Adriatico -Virtus, Gamma - Faema, Siemens -Italsider Ts, Gira - Italsider Ge iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitfjiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM LIBERTAS BIELLA-ITALSIDER 78:66 (44:19) Meti iz razdalje so zadostovali LIBERTAS BIELLA: Vianello 8, Castagnetti 2, Mattassoglio, Ce-loria 2, Pizzichemi 17, Briga 4, Bruni 6, Polzot 17, Tarantino 15, Zus-sino 7. ITALSIDER: Cavazzon 10, Ruprecht 15, Požar 2, Simsig 9, Moreni 2, Tomasi 7, Grancini 4, Porcelli 13, Crisma 4, Dalla Costa. Italsider je le malo mogel proti močni peterki Libertasa iz Bielle, ki je predvsem v prvem polčasu navdušila s hitro_ in učinkovito napadalno igro. Tržačani nikakor niso mogli zaustaviti nasprotnikov, ki so z meti z razdalje in s prodori popolnoma onemogočili negotovo obrambo Italsidra, obenem pa so res prikazali odlično košarko. Medtem ko je gostom šlo vse po olju, je Tržačanom šlo vse narobe. V napadu so namreč domačini dosti metali, toda izredno malo zadeli, tako da so v celotnem prvem polčasu dosegli komaj 19 točk, kar je za B ligo res premalo. V drugem delu igre so gostje poslali na igrišče pomlajeno postavo, kar so seveda izkoristili domačini, da so se nekoliko približali Bielli. Razlika med obema moštvima pa je vedno bila 20 točk. Le v končnih minutah, ko so igralci Italsidra sprožili silovit forcing, inim iii itiiiifiimiiimmiiiiMiiiii miiim n iimiiiiimiuiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiii mi miiiiiiiiiiimiiiiMiiimiiii ARTE GORICA-BOR Ponoven poraz peterke Bora ARTE: Devetag, Lodetti, Lagre, Ferrara, Gennaro, Vittori, Luci-grai, Furlan, Ziani. BOR: Savo Spacal 19, Rudes 15, Zavadlal 6, Sirk 1, Kralj 4, Kodrič, Čermelj, Košuta in Lakovič 7. SODNIKA: Gallopin (Tržič) inGiacomi (Trst) Zopet negativni rezultat Bora v promocijskem prvenstvu. Mislili smo da so plavi odigrali svojo najslabšo tekmo proti Servolani, ko so klonili za 20 točk razlike. Toda, po tem kar smo videli v nedeljo, se moramo premisliti. Borovci so absolutno v slabi formi. Slabi streli, slabi v podajah, da ne govorimo o protinapadih. Skratka, polom ali skoraj Kje naj iščemo razloge? Moštvo trenira (celo trikrat na teden), torej neka resnost je. Da so letos močnejše ekipe v prvenstvu? Tega ne moremo trditi, kajti nedeljski nasprotnik Arte iz Gorice ni pokazal v bistvu ničesar, če izvzamemo odličnega Ferraro, ki je sam dosegel 32 točk. Slaba kondicija? Tudi ne. Ne vidimo dru gačne razlage, kot te, da celotno moštvo doživlja cšportno krizo«, ki zajame vsako ekipo v najrazličnejših prvenstvih. Kajti drugače bi si ne mogli razlagati nedeljskih prizorov borovcev, ko so se trije podili za žogo, nato pa je nasprotnik izkoristil zmedo in realiziral v protinapadu, ko so povsem naivno zapravili celo vrsto podaj, ko so trmasto metali iz vseh mogočih položajev in so pri tem seveda zgrešili, ko niso šli na odbite žoge, ko niso zapirali prostora v obrambi itd. In tudi tokrat ni opravičil. Plavi s > res proti Arte igrali brez enega svojih najboljših srelcev, Borisa Fabjana. Toda opravičilo drži le delno. Ostaja namreč visok poraz 63:52, ki zgovorno potrjuje premoč nasprotnikov ali slab nastop borovcev — kot si pač hočemo razlagati. Z nedeljskim porazom moramo objektivno priznati, da so se plavi nekoliko demoralizirali. In že med tekmo samo, ko je nasprotnik povedel za 10 točk, so popolnoma popustili. Upajmo, da se bodo plavi kmalu opomogli Z nedeljskim porazom pa misMmo, da bodo morali borovci opustiti vse upe za napredovanje v višjo ligo. Za prihodnja srečanja? Še dosti in dosti treninga so gostje nekoliko popustili. Zmag* pa jim vseeno ni ušla. Faema - Splugen Brau 71:57 (23:26) Dober začetek slab konec FAEMA CASALE: Braghero jj, Prigione 2, Genovese, Carossa Comeglio, Brega 6, Turra 10, Gal" biati, Carlino 2, Motto 20. SPLUGEN BRAU GORICA: M«" deot 4, Comelli 2, Michelini 1, P°n' ton 16, Krainer 21, Meneghel * Bisesi 4, Mauri 5, Bosini, Poloniat" to 2. Splugen Brau je utrpel že drugi poraz. Kljub temu, da je dobro začel, je v drugem polčasu poP0*" noma odpovedal. Ta poraz je presenetil marsikaterega, ker je Splugen Brau solidna ekipa in je favorit tega prvenstva. Tile spodrsljaji pa ji bodo znatno otežkb" čili borbo, da se povrne v Pr_ ligo. Prvi polčas je potekal v Pomoči goriške peterke. Ta je P?j vedla in obdržala razliko treh toC* do konca prvega polčasa. V drugem polčasu pa je popolnoma odpovedala in postala 1 ah®* plen Faeme. To pa se je zgo®1" zaradi tega, ker kaže, da ni dosegel Splugen Brau še prave kondicijske forme. Iz tega razloga n« more vzdržati hitri tempo celo tekmo. Tako lahko opazimo, da P°kaZ„ Splugen v prvem polčasu krasno igro, potem pa začne pešatf in konjj' no odpove. To se je večkrat zgo®' lo v prijateljskih tekmah ko se J boril proti močnejšim, bolj šenim ekipam. V teh tekmah ji -F vedno uspelo obdržati razliko * točkah na dve ali tri. V drugenj polčasu se je ta razlika večala 11 dosegla višino tridesetih točk. tega vidimo, da je goriška Pete.r' ka tehnično močna ekipa, manj k* ji le nekoliko kondicije, pa bi 1®“' ko dosegla druge, atletsko močne) ša moštva, ki so na vrhu lestvice- -amon- Fiorentina — Inter (1:1) Vicenza — Juventus (0:2) Milan — Atalanta (0:0) Napoli — Mantova (0:0) Roma — Cagliari (2:3) Spal — Sampdoria (1:0) Torino — Bologna (0:1) Varese — Brescia (0:0) Catania — Padova (1:0) Perugia — Reggina (0:2) Pisa — Livorno (3:0) Ravenna — Siena (0:0) Pescara — Avcllino (1:0) KVOTE 13 — 48.303.300 lir 12 — 1.355.800 » X 2 X X 2 1 2 X 1 2 1 X 1 JOSIP KRAVOS: 4. JUNAKI MED TRPEČIMI dogodku in v uradu prosili U-doviča za dovolilnico, da bi lahko šli to gledat. Iz našega okoliša sta pri tej zahtevi najbolj vztrajali Jela in Maj ko; obe sta hoteli, da jima tudi jaz pomagam prepričati Udoviča, da jima bi to dovolil. Udovič, ki je bil za vse spreten in je poznal ljudi in okoliščine, je silno pazil, da nam ne bi to prizadejalo kake nevšečnosti. In ko me je zagledal na dvorišču, je že prosil, naj mu pomagam. «Zadrži jih doma, če moreš! Glej, kar se žensk tiče, imam tu kos padala, prava svila je. Jela je še vedno v uniformi brez bluze, pa tudi Majki reci, da ji boš lahko kaj napravil. Pokaži jima to, morda ju bo le bolj zanimalo kot drugo!« Jela in Majko sta me čakali že na stopnicah. Povedal sem jima, da sem v pisarni dobil kos svilenega blaga ter da bom, če bo le mogoče, u-krojil vsaki lepo bluzo. Res sta se razveselili in Majko je rekla, naj najprej ukrojim Jeli, in če bo kaj ostalo, še njeni hčerki. Takoj sta očistili stopniščni presledek in pomagali razgrniti svilo, jo božali in občudovali. Manjkala sta mi trikotnik in barvana kreda, šel sem k Udoviču, ker sem upal, da bom pri njem dobil še te pripomočke. Takoj je našel svoj trikotnik in se zadovoljno muzal, ko mu je pravil, da bo namesto krede dober tudi ošpičen ogorek, ki ga lahko dobim v kuhinji. Vrnil sem se z zasilno pripravo in začel jemati mero Jeli, nakar sem ukrojil, in ženski sta marljivo spenjali, tako da ne ena ne druga ni imela časa misliti na drugo. Jela je bila srečna kot otrok, ki ga Miklavž obdaruje. Na srečo je ostalo tudi za Dunjo, ki je nestrpno čakala na svoj delež. Ko sem ji jemal mero, se je Majko neprestano sukala okoli mene in ukazovala kaj in kako in med dmigim tudi strogo pripomnila, da sem držal preveč časa meter na pr- sih, in še dodala, da vseeno še nisem dovolj star. Medtem ko sem jaz čepel in krojil, je prišel po stopnicah kmečko oblečen moški, ki je takoj spoznal Majko in Dunjo. Objemali so se in slikovito hrupno slavili srečanje. Kakor sem pozneje izvedel, je bil kmet iz okolice Beograda in je še pred vojno nosil mleko na Majkin dom. Hitel je pripovedovati, kako in kaj je z Majkinimi svojci. Ko je izvedela, da so njeni najdražji še živi, je še enkrat vsa navdušena planila v objem kmetu in Dunji in v ihtenju ponavljala: «še Je živ naš rod, in nikoli ne bomo propadli; naj živi Jugoslavija!« še so kramljali, ko se jim je pridružila Dana, ki je vedno nosila na verižici zlat križec. Med toplimi in veselimi pomenki Je Dana še vsem svečano naznanila, obrnjena z jasnim obrazom proti nam: «Ali znate, ljudi, da je danes nedelja i da obhajamo naš uskrs.» Tedaj je snela verižico in vsem ponudila križec v poljub. Ko je prišla z roko do mojih ust, je še jasno poudarila: «Vsi šale pripovedi o mojem Odvrnil sem mu, da rad delam, pa naj si bo to ali ono delo. Na šegav način je po-i trdil, da me je že videl, ko sem čistil in pometal stopni-j ce, in da je mislil, da sem po f poklicu pometač. «Ko si pel, sem mislil, da si pevec, in ko si recitiral, da si igralec. Pa se mi zdi, da svoj poklic neznano zakaj najraje prekrivaš!« Res mi je bilo v tistih okoliščinah vsako delo ljubše od krojaštva. Še iste noči proti jutru je v pristanišču eksplodirala velika ladja in še druge v njeni bližini so bile poškodovane. Pravili so, da je bilo čez tristo mrtvih in mnogo ranjenih. Mene je to razbu-, rilo in sem se izogibal pogovora o tem, kaj šele, da bi videl to vojno strahoto. Na nekatere naše sostanovalce je to vplivalo ravno nasprotno: radi so govorili o tem strašnem - - -----------. ..... ■■■■ I I- -------——— II-.......... , II , n...... —.. I ■ -............ I 1 " — "■ I. ■ ..I M ^ 0» UREDNIŠTVO: TRST - UL. MONTEOCHI 6, U., TELEFON 93-808 in 94-638 — Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Magglo l/l. Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNINA: mesečna 800 ur - četrtletna 2.250 lir, polletna 4.400 lir. celoletna 7.700 lir — SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) — Postni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 115374 - p SFRJ: AD1T, D2S, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani — 501-3-270/1 - (MII.ASI: Cena oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, tlnančno-upravnl 250, osmrtnice 15U Ur - Mali «g'ar 40 Ur beseda - Oglasi trže®* goriške pokrajne se naročajo pri upravi - Ig vseh drugih ookrajln Italije pri (cSocletk Pubbllcltk Ita liana« — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja tn tiska Založništvo tržaškega tiska Trst smo bratje in kristjani.« Ves ganjen od tako močno občutenega prizora sem umirjeno izrekel Prešernov stih: «Da srečen je le ta, kdor z Bogomilo up svoje sreče onstran groba hrani.« Ker Majko ni vsega razumela, je vprašala hčerko, kaj da sem lepega povedal. Dunja je tolmačila, da je to Prešernov stih, ki poveličuje vero. Še jo je vprašala, kako to, da ona to ve! Odgovorila je, da so se to učili v gimnaziji. Majko je, z rokami uprtimi v bokih, dejala: ((Vidite, kako so Slovenci moralno bogati.« Med klepetom smo dočakali poldan, ki sta ga veselo naznanjala Marko in Alenka: ((Pridite kosit, Je dobro! So cmoki!« In sta takoj odskakljala! V prostem času sem rad o-pazoval in iskal stike z drugimi sostanovalci, ki so postopoma prihajali in odhajali, posebno pa še s preživelimi borci, ki so jih hudo ranjene z letali prevažali z jugoslovanskega zasedenega ozemlja v južno italijansko mestece Gruma. Tam je bila posebna bolnišnica pod angleškim nadzorstvom za jugoslovanske ra- njence. Najbolj sta mi ostala v spominu dva srbska borca. Prvi, sedemnajstletni fant, je bil devetkrat prestreljen in je že za silo okreval. Srečal sem ga na uradu pri Udoviču, ko je prosil, naj posreduje on za njegov čimprejšnji povratek v njegovo edinico, ker se tu ne znajde več. Ko mu je Udovič ugovarjal, češ da ni še ozdravel, da mora še počakati, je fant pričel dokazovati nasprotno. Pred njim je začel telovaditi in ko je nenadoma počepnil, mu je ušel od zadaj veter prav na glas, da smo se vsi zasmejali. Nakar je U-dovič pripomnil: «No, vidiš, da še nisi v redu!« Fant pa je kar naprej vztrajal, da je prav to najboljši dokaz, da mu vse v redu deluje. In res ga od takrat nisem več videl. Drugi je bil nekaj starejši z iskreče modrimi očmi, ki je rad pripovedoval svoje skoro neverjetne vojne dogodivščine. Bil je bolj izmučen in do takrat ni silil h povratku na bojišče, čeravno je gotovo tudi njega to mikalo. Prepričan sem, da je tega junaka gotovo že kdo drug bolje opisal, ker je bil res izreden primer nesebičnega partizana. Pripeljali so ga iz Jugoslavije v že omenjeno bolnišnico, ko je bil prestreljen od sedemnajstih krogel nemške brzostrelke, ln tako je bil res čudo vsega našega okolja. Pravili so, da je bil čudo vse zavezniške vojske. Sam sem to videl in preštel prestrelke in zašitke, ki jih je fant s ponosom razkazoval in pri tem hvalil zdravnike in njegove sobojevnike. Bili smo že v polovici aprila 1945. Ozračje je bilo tam težko, z vlago nasičeno. Mi pa smo od nestrpnosti že utrujeni pričakovali, kdaj nas prepeljejo čez Jadransko morje bliže domu. To so nam tolaž-Ijivo obljubljali naši vodilni tovariši. Naj slabše so prenašali to vzdušje težki invalidi, pa tudi naša otroka sta nekoliko opešala in klavrno delila z nami njima tako malo primemo okolje. To se je še zlasti občutilo zvečer, ko so tisti, ki so bolehali za nespečnostjo, zaman iskali blažila ln pomiritve. Na te sosede Je pomirljivo vplivalo lahkotno in umirjeno pripovedovanje in polglasno popevanje. Zenske so me prosile, naj jim kaj Pr®j vim o krajih in naravi ali P o našem domačem petju. pri- povedoval sem jim o svoje**1 rojstnem kraju, Vipavski ni, o Trstu in okolici ter jirV tiho pel naše značilne pesih" kakor «Temna noč se je st rila«, ki jih Je najbolj P*®’ vzela. Najraje pa so P08*, rojstnem kraju, večkrat so med pripovedovanjem zasp® ’ kar je bilo največji uspeh h) jega truda, če pomislim, kak težko so zaspale. Pričel pa sem nekako tak® le: ((Vipavska dolina se rftZ za ob vznožju starega nah škega pogorja; na desni j° ti sivi Čaven, na levi pa kf ška planota. Najlepše J° lQ videti, ko se spuščaš s Cola P ovinkasti cesti. Vzvalovana ^ širi pod tabo, obsijana od P mladanskega sonca, zorana razcvetena v aprilskem rah f-j. vetru. Prepletena je z h1® ^ mi potoki kot čudovit raj vrt. Pri svetokriškem prične po sredi deliti gri*e imenovano Brda. (Nadaljevanje Si ledi)