Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martin della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštnič.r.: Trst, 11/6461 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. lir 30.- NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600-pol-letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ST. 216 TRST, ČETRTEK 21. AVGUSTA 1958, GORICA LET. VII H GLAVNI SKUPŠČINI ZDRUŽENIH NARODOV Vzpostavljeno ravnotežje med vzhodom in zapadom Kaj je povzročila podmornica Nautilus? Odvisnost Arabcev od Evrope Izredna glavna skupščina Organizacije združenih narodov, ki je' bila sklicana na zahtevo Moskve in, medtem ko pišemo, končuje svoja dela v Nevv Yorku, je najvažnejši politični dogodek zadnjih dvoli tednov. Sestala se je, kot rečeno, na predlog Hru-ščeva, in sicer zalo, da hi pozvala Ameriko in Veliko Britanijo, naj nemudoma umakneta svoje čete iz Libanona in Jordanije ter ju, če bi bilo le mogoče, obsodi kol »napadalki«. Da je to težko izvedljivo, je Hruščev sicer dobro vedel, a je navzlic temu zahteval sklicanje glavne skupščine. Mislil si je, da se mu proži vsaj ugodna prilika razsežne in učinkovite propagande proti »napadalnosti zahodnih kapitalistov in imperialistov«. Po vsem tem je mednarodna javnost pričakovala, da bo tokratna izredna glavna skupščina v New Torku prizorišče zelo lju-lih spopadov med komunističnim vzhodom 'n demokratičnim zapadom. EISENHOVVERJEVI PREDLOGI Obravnave na glavni skupščini je otvoril predsednik Združenih držav Amerike E.isen-liower. V svojem govoru je stavil 6 predlogov, ki naj bi po njegovem dokončno rešili vse ležiHve na Srednjem, vzhodu. Najprej naj bi Združeni narodi postavili na noge lastno vojsk,o, ki naj med drugim čuva tildi nad varnostjo arabskih držav na Srednjem vzhodu. Ustvari naj se obenem poseben sklad za pospeševanje gospodarskega napredka arabskih držav, ki naj ga upravljajo Arabci sami, medtem ko bi Amerika dajala le denarne prispevke. Eisenlhowerje,va ponudba je vsekakor velikodušna. Položaj na Srednjem vzhodu naj stalno nadzirajo zastopniki Združenih narodov, da prepreči sleherno vmešavanje tujine v notranje zadeve te ali one države. Zlasti naj Združeni narodi gledajo na to, da se iz inozemstva ne vtihotaplja orožje v katerokoli deželo Srednjegia vzhoda. Namig na Naserja je v tej točki več kot očiten. V 5. točki je rečeno, naj se izdajo posebni ukrepi, da bo po odhodu ameriških čet 'z Libanona ostala ta država neodvisna. Isto Inko naj Združeni narodi poskrbe, oa bo Jordanija po odhodu angleških vojakov ohranila svojo državno samostojnost! POSREDOVANJE NORVEŠKE Ves svet je pričakoval, da se bo Rusija lem predlogom z vso odločnostjo uprla, češ da morajo Anglo-Amerik and najprej brezpogojno umakniti svoje vojake iz Jordanije m Libanona in da se selc nato lahko prične razprava o vsem drugem. Take zahteve je Rusija tudi postavila, toda v nepričakovano mili obliki. Pripravljena je bila sprejeli posredovanje Norveške, ki je predlagala, naj se Amerikanei in Angleži obvežiejo na splošno, da bodo unnaknili svojo vojsko, ne da bi se določil čas, kdaj se mora to zgoditi. 'Kusi in njihovi zavezniki so bili voljni se glasovanja vzdržati, tako da bi norveški predlog lahko prodrl s predpisano dvetret-jinsko večino in bi bil spor glede Srednjega vzhoda s lem vsaj začasno poravnan. Tedaj se je pa naenkrat vzdignil zastopnik Indije ler zahteval, naj Angleži in Ame-rikanci najprej povlečejo svojo vojsko iz Srednjega vzhoda, in lako se je zadeva spet zavlekla. l)a ni bilo Indije, bi se bili komunisti in zapadnjaki že pomirili. Od kod ruska popustljivost? Ljudje se sprašujejo, od kod la nenadna odjenljivost Kremlja, ki je vendar zahteval sklicanje izredne glavne skupščine Združenih narodov, da obračuna z zapadnjaki. Posebno pozornosl je vzbudilo še lo, da je Hruščev snet predlagal sestanek najvišjih predstavnikov velesil, kar je še pred dobrim tednom, kot vemo, odklanjal. Ta zopetni preokret v ruski zunanji politiki je povzročila ameriškia podmornica na atomski pogon Nautilus, ki je pod poveljstvom kapitana Andersona srečno preplula morje pod ledeno skorjo severnega tečaja ter s tem izvršila pravcato revolucijo v sveto vnem, pomorstvu. Rusija je doslej imela občutek, da so njene severne obale oib Ledenem morju za vselej varne pred katerimkoli napadom iz tujine. Ta varnost ie po najnovejšem ameriškem uspehu zginila. Amerika je zmožna se neopaženo' približati pod ledom katerikoli točki severnih obal Rusije ter od lam obstreljevati ter rušiti z vodikovimi bombami sleherno mesto ali industrijsko središče prostrane Sovjetske zveze. S tem je vojaška premoč, ki jo je Rusija dosegla s spulnikom in medcelinskimi iz- strelki, izravnana. Obe največji velesili današnje dobe sta si v vojaškem pogledu spet enaki. To važno zgodovinsko dejstvo je nagnilo Moskvo, da je postala popustljivejša ter da išče sporazumi z Ameriko. KORISTI ARABCEV Važno je nadalje, da tudi arabskim deželam trenutno ne gre v račun, da bi prišlo do preloma z zapadom. Značilno je n. pr., da je nova, Naserju prijazna revolucionarna vladia v Iraku, takoj ko je prišla na oblast, izjavila, da bo strogo spoštovala vse pogodbe, ki jih je podpisala glede izkoriščanja nafte z zapadnimi petrolejskimi družbami. To je storila zato, ker ji omenjene pogodbe donašajo letno ogromni znesek 250 milijonov dolarjev aili okoli 158 milijard lir čistega dobička. Na tem denarju sloni ves državni proračun in celotno gospodarsko življenje Iraka. Isto velja 'tudi za druge arabske dežele na Srednjem vzhodu. Če bi se iraški revolucionarji odpovedali tem dohodkom, bi sami sebe politično ugonobili. Kam s petrolejem? Razen tega je treba pomisliti, da se je položaj v svetu, kar se nafte tiče, od časa sueškega spora do danes znatno spremenil. Tedaj so vse zapadne dežele »astran pomanjkanja nafte morale vpeljiati razne omejitve in cena bencina se je povsod podražila. Da bi se izognil taki ponovni nevarnosti, si je zahod medtem pomagal s tem, da je močno povečal proizvodnjo nafte v drugih delih sveta, zlasli v Venezueli, ter si zgradil za ceneno prevažanje petroleja velikio bro-dovje mogočnih tankov. Vedeti je treba tudi, da je povpraševanje po nafti zadnje čase v svetu padlo. Komu naj arabske dežele prodajo svoj petrolej, od katerega živijo? Združenim državam prav gotovo ne! Te so same največji proizvajalec nafte na svetu, saj je izvlečejo nič manj kot 380 milijonov ton na leto ali približno trikrat toliko kol Sovjetska zveza. Rusija proizvaja letno le 111 milijonov ton petroleja, a la količina popolnoma zadošča njenim potrebam, tako ji ni treba kupovati nafte v tujini. Arabske dežele torej petroleja tudi Rusiji ne morejo prodajati! Edini trg za njih nafto je in ostane Evropa, lo je Velika Britanija, Nemčija, Francija. Italija in druge dežele, združene z Ameriko v Atlantski skupnosti. Ta gospodarska odvisnost od Evrope je eden izmed glavnih vzrokov, da Arabcem danes ;ne gre v račun, da bi prišlo do popolnega preloma z zapadm v Združenih narodih. NOVICE Z VSEGA SVETA Resen opomin človeštvu Glavna skupščina Ot*|anizaci je združenih narodov je svoj čas imenovala poseben odbor znanstvenikov z nalogo, da preišče vpliv radioaktivnih žarkov na človeško zdravje. Odbor, v katerem sede predstavniki 15 držav, je po več ko dvoletnem skrbnem delu predložil poročilo, obsegajoče 288 strani, o katerem bodo razpravljali na jesenskem zasedanju Združenih narodov. Znanstveniki so ugotovili, oziroma potrdili, da predstavlja povečana radioaktivnost zraka, ki jo povzroča razstreljevanje atomskih bomb, resno nevarnost za ves svet. Najhujše pri teni je, da se škoda, ki jo prizadenejo žarki posameznim osebam, spočetka sploh ne opazi in ne da nadzirati. Nevarnost, grozeča današnjim in bodoeim rodovom, se vsekakor ne sme podcenjevali. Strokovnjaki svetujejo v poročilu ljudem, naj se iz previdnosti, če ni nujno potrebno, ne poslužujejo niti rentgenskih žarkov. Ni zdravila 'Nesporno je na vsak način, da radioaktivni žarki učinkujejo zlasti na spolne žleze in človeški zarodek, na okostje in kostni mozeg. Od tod mrtvorojeni otroei, otekline v kosteh in levkemija ali krvni rak. Kako vplivajo radioaktivni žarki na bodoča po-kolenja, pa sploli ni še raziskano. Znano je vsekakor, da žarki krajšajo življenjsko dobo. kot so zdravniki dognali pri malih glodavcih. Vpliv žarkov utegne spremeniti vso naravo zanamcev ter škodovati UČENJAKI SO SE SPORAZUMELI Komunistični in zapadni znanstveniki so, kot znano, že od 1. julija zbrani v Ženevi, da bi po nalogu svojih vlad preiskali ter ugotovili, ali je mogoče organizirati na zemlji tako nadzorstvo' nad jedrskimi poskusi, dai bi nobena država ne mogla skrivaj izvrševati atomskih razstreljevanj. Po' 'dolgih in temeljitih razpravah so te dbi končali svoje delo z ugotovitvijo, da je tako nadzorstvo izvedljivo'. Potrebno bi bilo postaviti na različnih točkah zemeljske oble 200 znanstvenih opa-zovališč, opremljenih s potrebnimi pripravami ter dostopnih vsem učenjakom na svetu, da bi billi sleherni tajni poskusi onemogočeni. Odpadel hi strah pred prevaro, ki je poglavitni vzrok, da zaipadnjaki, niso še sprejeli, ruskega predloga, naj se ukinejo vsi jedrski poskusi ter sklene o tem mednarodna pogodba. Ali sc bo' to zdaj zgodilo, ni več odvisno od znanstvenikov, marveč samo še od politikov. Rusi bi se morali sprijazniti s tem, da tuji strokovnjaki nadzorujejo tudi nji-hovo ozemlje, čemur se je Kremelj doslej krčevito upiral, češ da bi zapad to izkoriščal v vohunske namene zoper Sovjetsko zvezo. LEDENI BENCIN lluski znanstveniki so julija izmerili na Antarktiki, to ic na zemljini okoli južnega tečaja; najnižjo temperaturo na zemeljski obli. Toplomer je kazal 84,3 stopinje pod ničlo. V silnem mrazu so postale razne znan- tudi njihovim umskim sposobnostim. Vsa ta področja zdravstva so še neraziskana, kakor tudi ni še danes nikjer zdravila, s katerim bi Se človeštvo moglo braniti proti posledicam radioaktivnega izžarevanja. Jedrska vojna hi bila za človeštvo, pravi poročilo, prava katastrofa. Ustavite poskuse! V razsežnih delili zemlje hi med vojno povečana radioaktivnost lahko uničila vse življenje: ohranile hi se le bakterije, razne glive in morda živali plazilke, ki so zavoljo svoje mrzle krvi manj občutljive za radioaktivne žarke kol ljudje, sesalci in ptiči. Odbor se kljub lem težkim ugotovitvam ni odločil, naj prekinejo jedrske poskuse, češ da je to vprašanje politike, v katero se oni nočejo mešati. Pač pa je večina angleških časopisov po objavi poročila zahtevala od svoje vlade, naj tudi ona stori isto kot Rusija ter ustavi vsa nadaljnja jedrska razstreljevanja. Da je treba poskuse ukiniti, je po našem želja vseh narodov na svetu. Na žalost pa ljudstvo navzlic demokraciji niti na zapadli nima moči, da bi svoje voditelje k temu prisililo. Vse je odvisno od dobre volje državnikov, zbranih sedaj v Nevv Yorkti, ki nosijo na svoji duši odgovornost kot še nikoli prej voditelji narodov v zgodovini. Navadnemu človeku preostaja samo upanje, da se bodo mogočneži lega sveta končno vendarle — sporazumeli. stvene priprave neuporabne in celo bencin se je spremenil v kose, trde kot kamen, ki jih niti z jekleno žago niso mogli zdrobiti. POSKUS SE JE IZJALOVIL V nedeljo, 17. avgusta, so Amorikanei izstrelili prvo raketo, ki bi po njihovih računih morala v 60 urah preleteli nad 360 tisoč km ter sc kot umetni siatclLl začeli vrteti okrog lune. Celotna priprava, ki je bila sestavljena iz 4 delov in ki je stala okrog 5 milijard lir, je bila izdelana v obliki stožca. Dolga je bila 27 m in je tehtala 52 ton. Petintrideset minut po napovedanem času so sprožili napravo, ki je raketo pognala od tal ter jo ponesla v vsemirje navpično od vzletišča. Toda ko je preletela komaj 16.500 metrov in je do cilja manjkalo še nad 359 tisoč km, se ie raketa iznenada razpočila! Njena pot je trajala natančno 1 minuto in 17 sekund. Amerikanci, ki so s tem poskusom hoteli pokazati svetu napredek svojega znanstva in tehnike ter obenem izruti iz svojih src občutek manjvrednosti, ki se jih je polastil zaradi ruskega sputnika, so morali ponovno ugristi v kislo jabolko ter priznati, da njihovi znanstveniki niso še uspeli povsem premagati neizmernih in čudovitih sil narave. Vzroki neuspeha so sicer doAlej neznani', vendar se zdii, da je nastala okvara že v prvem delu rakete, kjer so se nahajali stroji, ki bi io morali pognati do zgornje meje zemeljskega ozračja. Ostanki rakete so padli v morje kakih 10 km od obale. PLOVBA POD SEVERNIM TEČAJEM Ves svet je zastrmel, ko je pred približno 14 dnevi zvedel, da je ameriška »atomska« podmornica Nautilus preplula doslej neprehodne globine morja pod severnim tečajem. Dne 22. julija je odplula iz pristanišča Pearl Harbour in 29. julija dospela do Beringove ožine. Natančno 1. avgusta se je podmornica pogreznila pod ledeno ploskev na severnem obrežju Aljaske in tako začela piliti pod večnim ledom. Tu je našla nekako' podmorsko dolino, globoko od 100 do 400 m, tef se 4. avgusta ob 4.15 znašla natančno na severnem tečaju. Izplula ji' nekje med Groenlandijo Tin Spitzbergl, potem ko je v 5 dneh prevozila pod ledeno skorjo 4.500 km dolgo pot. Plula je s hitrostjo 20 vozlov na uro v povprečni globini 130 m. Nautillus je opremljen s posebnimi napravami, ki so jih tokrat prvič preizkusili. Pod ledom si namreč človek ne more pomagati z opazovanjem' zvezd, ker jih ne vidi, niti s kompasom. Zato se 'lahko zgodi, da se ladja začne vrteti v velikih krogih okrotr iste lo’ke. Možno je bilo tuidli, da. Nautilus naleti na kakšno podvodno gorovje, hi bi nmi zaprlo pot. Poleg tega se ledena skorja na severnem tečaju neprestano giblje, kar je posledica vodnih lokov. Kljub vsem težavam in oviram je podmornica zmagoslavno opravila svojo pot. Njene jedrske naprave so delovale brezhibno in izkazalo sc je, da so v mrzlih vodah učinkovitejše. Ledena skorja je povprečno debela 5 m, ponekod pa tudi 20 ,in več. Globina morja na severnem tečaju doseže 4.085 metrov, se jpravi 600 m več, kot so doslej domnevni i. Uspeli ameriške mornarice pa ni važen samo zaradi neprecenljivih znanstvenih odkritij. temveč zlasti zato, ker je bila tokrat prvič v zgodovini odprta nova, mnogo krajša pot med glavnima oceanoma sveta, med Tihim in Atlantskim. Kako pomembno je to odkritje za bodoči razvoj trgovine, spoznamo, če pomislimo, da bi se z uvedbo podmornic na jedrski pogon skrajšala plovba med Londonom in Tokiom za skoro 4.900 morskih milj. Naulilusova vožnja vsekakor pomeni, da »e bliža čas, ko se bodo morale današnje ladje umaknili v muzeje, kamor so še pred nedavnim spravili jadrnice in čolne na vesla. Na žalost je pa ameriški uspeh pomemben tudi za vojskovodje. Ameriške »atomske« podmornice se bodo vsak čas lahko' nemoteno približale ruskim severnim obalam, spustile v notranjost dežele jedrske izstrelke ter se nato bliskovito vrnile pod ledeno zaščito. Toda svet se nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da državniki nameravajo izkoristiti pridobitve sodobne znanosti in tehnike zgolj v vojne namene in v medsebojna krvava obračunavanja. STRAHOVITA NESREČA Prejšnji četrtek sc je 130 km zahodno od irske oba/le pripetila nesreča,, kakršne ne pomnijo v zgodovini letalstva. V Atlantski ocean je strmoglavilo šlirimotorno potniško letalo nizozemske družbe KLM, ki je vozilo ma progi Am»terdnm-New York. Ubitih je bilo 99 oseb, to je vsi potniki in člani posadke. Ladje, ki so priplule na kraj nesreče, so doslej našle le 35 trupel. Vzroki nesreče niso znani. Nekateri trde, da je v letalo udarila strela, tako da se je razpočilo že y zraku. AMERIŠKO POSOJILO JUGOSLAVIJI Beograjska vlada je naprosila, kot beremo, Združene države za dolgoročno posoji- lo v višini 350 milijonov dolarjev, da bi z njimi izgradila tista industrijska podjetja v državi, ki jih je nameravala razviti s sivoje-časno sklenjenim posojilom v Sovjetski Rusiji in Vzhodni Nemčiji. Meseca« maja je Moskva, kot znano, že dovoljeno in veljavno posojilo stvarno preklicala ter s tem prizadela Jugoslaviji občutno gospodarsko škodo. Isto je storila Vzhodna Nemčija. S pomočjo Amerike naj 'bi sedaj Jugoslavija to škodo popravila ter obenem uresničila tudi neke nove gospodarske načrte, ki niso bili predvideni v jugoslovansko-ruski pogodbi. Zdi se, da bo Amerika posojilo dovolila in določila zanj zelo ugodne obresti. Jugoslaviji hočeta takisto pomagati Velika Britanija in Italija, ker sta se tudi oni uverili, da Beograd vodi res popolnoma neoidvišno politiko ter ne sprejema nobenih ukazov iz Kremlja. Po svetu NOVICE DANSKA — Za mojstra vseh ribičev so pred-kratkim Danci izvolili rojaka Aronssona. To častno mesto si je zaslužil, ker je z enim samim zamahom mreže potegnil na suho več sto kg rib. Mož pa trdi, da mu takrat ni bilo do lova, temveč da je hotel mrežo le oprati. ANGLIJA Angleški brivci so na nedavnem občnem zboru ugotovili, da frizure britanskih politikov sramotijo državo. V parlamentu nudijo glave poslancev sliko, ki je podobna žitnemu polju po viharju ! • Pred nedavnim so v Angliji razveljavili zakon iz leta 1677, po katerem je bilo treba sežgati na grmadi vsakogar, ki ,je kakorkoli napovedoval prihodnost. FRANCIJA — 70-letni Lebouc iz oklice Bresta je po sporu z ženo stopil iz hiše in od jeze močno zaloputnil vrata. V tistem trenutku je pa zgubil stanovanje, kajti zaradi močnega sunka se je enonadstropna hiša podrla. • V pariški restavraciji se je ameriški potnik zelo začudil, ko je natakar od njega zahteval, naj poleg hrane plača še 50 frankov za pribor. Ker so v Ameriki vajeni, da kar plačaio, lahko vzamejo s seboj, je turist pograbil nož, žlico, vilice in prtiček ter vse skupaj spravil v torbo. Šele na vratih so mu pojasnili,da je 50 frankov moral odšteti le za uporabo pribora ! AMERIKA Pred kratkim so v ZDA izdelali Posebno posteljo, poleg katere stoji tabla s številnimi stikali. Če pritisneš na neki gumb, se del postelje dvigne ali zniža, tako da dobiš primerno lego glave in nog. Pravijo, da s tem bolje počivaš, si ublažiš glavobol, zvišaš ali znižaš krvni pritisk. Posteljo že uporabljajo v bolnišnicah. ŠVICA — Švicarsk list Le Journal je objavil naslednjo novico: »Motoriziran pogrebni voz |e zdrknil s poti in se prevrnil v jarek. Ne voznik ne mrlič se nista poškodovala«. ARGENTINA — Osebju urada za najdene predmete v Buenos Airesu je povzročil mnogo preglavic osel, ki je prispel na železniško postajo kot vozno blago, a niso vedeli čigav je. Med vožnjo ga je bila namreč premagala lakota in je požrl listek z naslovom, ki mu je visel okrog vratu. NOV NASERJEV USPEH Ob koncu preteklega, ledna je prispel v Kairo obiskat Naserja prestolonaslednik Saudske Arabije Iffh Abdul Feisal, ki je v svoji domovini obenem načelnik vlade. O njem pravijo: »V Arabiji kraljuje kralj Saud, vlada pa njegov brat prestolonaslednik Feisal.« Da je Feisal prišel v Egipt, je zbudilo splošno pažnjo, ker je med Naserjem in Feisalom vladalo doslej veliko sovraštvo. Komaj pred 7 meseci je 'Naser še javno dolžil Feisala, da mu streže po življenju, češ da je najel zoper njega morilce. Zarota proti Naserju pa ni uspela. Medtem je izbruhnil krvavi prevrat v Bagdadu, ki je spremenil sosedno kraljevino Irak v republiko; vsearabsko« narodno gibanje se je začelo zatem močno širiti v vseh deželah Srednjega vzhoda ter prodira- li tudi v Saudsko Arabijo, kjer se je vladar zbal za svoj prestol. Da bi ga rešil, je kralj Saud sklenil se pomiriti z Naserjem ter poslal svojega brala Feisala v Kairo. Po dolgotrajnih razgovorih je bilo sklenjeno, da se Saudska Arabija sicer ne priključi še Naserjevi Združeni arabski republiki, pač pa da bosta obe državi vodili skupno zunanjo politiko ter vzajemno podpirali vsearabsko gibanje. To pomeni, da je sedaj tudi Saudska Ara-bija stopila na stran Naserja in da je za-pad zgubil politični vpliv spet v važni arabski deželi. Saudska kraljevina šteje okoli 8 milijonov ljudi in proizvaja letno nad 42 milijonov ton nafte. S tem uspehom je Naser dobil v roke sredstvo, da poveča pritisk na Izrael in na Jordanijo kralja Huseina, ki je zaveznik Angležev. »NASER JE SLEPAR« Kralj Husein, mladi vladar Jordanije, je praznoval pred dnevi 6. obletnico, odkar je zasedel prestol. Pri tej priložnosti je imel govor na radiu. Jordanija, je rekel, je vselej ponujala roko svojim arabskim bratom, a je doživljala sama razočaranja. Nobena arabska dežela ni danes več varna pred tolpo, ki sedi v Kairu in Damasku. Naser jo diktator in slepar, kateri sprejema ukaze iz Moskve. Tz teh besed kralja Huseina lahko sklepamo, da mu slaba prede. 180-LETNICA Letos poteka 180 let, odkar so- se prvi planinci povzpeli na vrli Triglava. Ti so bili Slovenci Luka Korošec, Lovrenci W11 lom i-Izcr, Štefan Rožič in Matevž Kos. Planinska zveza Slovenije bo v njih spomin odkrila v nedeljo posebno ploščo na Aljaževem stolpu. NAJVEČJA ELEKTRARNA NA SVETU Hruščev je v nedeljo, K), avgusta, otvoril v Kuibiševu ob Volgi elektrarno, sposobno, da daje 2 milijona in 100 tisoč kilovatov struje na leto. Voda, ki jo zadržuje 6 km dolg jez, tvori jezero, 11 krat večje, kot je prostrano ženevsko jezero v Švici. Ta doslej največja elektrarna na svetu bo s svojo pogonsko silo prihranila Sovjetski Rusiji letno 6 milijonov ton premoga. Dali so ji ime: Leninova elektrarna. KATOLIŠKI DAN V BRUSLJU Na veliki šini ven so na svetovni razstavi v Bruslju obhajali mednarodni katoliški dan. V velikanskih razstavnih prostorih, prirejenih od Vatikana, se je zbralo k slovesni službi božji 100.000 vernikov z belgijskim kraljem, poslaniki držav in s številnim papeškim odposlanstvom. Kardinal-legat Siri je maševal in prebral papeževo poslanico, v kateri je izražena želja, da bi nove iznajdbe znanosti povezale ves svet v skupno mirovno občestvo. BARON GAUTSCH Naši starejši ljudje se gotovo še spominjajo strašne nesreče, ki je 14. avgusta 1914 nedaleč od Rovinja v Istri zadela potniško ladjo Baron Gautscli. Bila je najsodobnejša ladja Tržaškega Lloyda in je plula na progi Trst-Boka Kotorska. Ko se je la dan vračala v Trst, je naletela na morsko mino in se bliskovito potopila. Na krovu je bilo 300 oseb, od katerih je 180 našlo smrt v jadranskih vodah. Po 44 letih so s'e odločili, da ladjo potegnejo z dna. To delo ho opravilo splitsko podjetje Brodospas, lastnik največjega žerjava v Sredozemlju. Ogromni žerjav, ki so mu dali ime Veli Jože, so uporabljali tudi pri čiščenju Sueškega prekopa. Potopljeno ladjo je kupilo tržaško podjetje Ferruceio Torcello - Bortolo Prioglio. NUJNO POTREBNA POJASNILA Pod tem naslovom je Novi list objavil 3. julija dopis iz Gorice naslednje vsebine: Proifesor Martin Kranner je pred približno 2 letoma prevzel od Slov. kat. prosv. diruštva nalogo, naj zbere okoli sebe mladino ter ustanovi zanjo športno društvo. G. Kranner je res začel zbirati mlade ljudi, a namesto' da bi z njimi ustanovil slovensko organizacijo, jih je načrtno včlanjeval v italijansko FARI, za katero zdaj že v lepem številu nastopajoi. S tem se po Krannerjev! zaslugi odtujujejo materinščini in polagoma raznarodujejo. Voditelje Slov. kat. prosv. društva in politične organizacije, v katerih g. Kranner na vidnem mestu deluje, smo prosili, naj javnosti pojasne, kaj mislijo« ukreniti, da ne bo ig. Kranner pod njihovim pokrovi tel j-stvom še nadalje rušil narodne zavednosti na Goriškem. Moralna soodgovornost Od 3. julija je pretekel poldrugi mesec, toda slovenska javnost še zmeraj zaman čaka pojasnil. G. Kranner je v zadnjih dveh številkah 'Kal. glasa sicer izkokodakal dva zanešana članka, vendar javnosti še vedno ni raztolmačil, ali jo resnica ali laž. kar je objavil Novi list. Samo to zanima zavedne, Slovence in niti malo Krannerjcva oseba« in njegovo neT8-uimljivo čvekanje. Ker g. profesor slovenščine tega ni storil, bi morali namesto njega spregovoriti jasno besedo voditelji organizacij, v katerih profesor deluje. Dr. Sfiligoj, dr. Kacin, tnsgr. Močnik in 'ovairiši, se pa delajo nemi in gluhi, kot da [te razumejo, za kaj pravzaiprav gre. Zakajle si ne upajo« javno obsoditi protislovenskega delovanja g. Kramnerja? Njihov molk je tudi odgovor! OBČINSKE VOLITVE Volitve v tržaški mestni svet bodo po vsej verjetnosti 12. oktobra. Najvažnejše stranke so že pripravile 'kandidatne liste in volilne programe, kajti agitacija se začne 12. septembra. Zanimivo je, da nosilec demokris-tjansike liste in kandidat za -župansko meto to pot ne bo ing. Bartoli, temveč bivši demokristjanski odbornik dr. Franzil. VIDALI ODSTOPIL Dolgoletni voditelj tržaških komunistov ,in sedianji državni poslanec Vittorio Vidali je bil 2. avgusta razrešen dolžnosti tajnika tukajšnje komunistične stranke. Na njegovo mesto je bil imenovan prof. Paolo Šema, dosedanji tajnik Zveze tržaških kovinarjev Novi komunistični prvak je doma iz Pirana,od koder se je leta 1952 preselil v Trst. V Piranu je bil nekaj let po vojni ravnatelj italijanske gimnazije, a sc je po športi s Ko-minformom opredelil za Stalina in zato odšel v Trst. ZGONIK Gradnjo šole oddali na dražbi Dne 19. t. m. so v Trstu končno oddali na dražbi gradnjo novega šolskega poslopja v Zgoniku. Potekla so kar tri leta, odkar so za to delo naši občini nakazali 35 milijonov, a šele sedaj lahko z gotovostjo rečemo, da bo nova šola zares v kratkem zigrajena. V naši občini bodo obenem izvršili še nekatera važna dela. Pred kratkim so namreč oddiali na dražbi preureditev in asfaltiranje cest iz Briščikov v Repnič ter iz Repniča do železniške postaje na Proseku. V ta namen bodo> potrošili 12 milijonov 800 tisoč. ■ SESLJAN Zidali bodo novo ambulanto Podjetje Romano Fegitz iz Trsta bo v kratkem pričelo v Sesljanu gradili novo zdravniško ambulanto. Sezidali jo bodo n« občinskem zemljišču nedaleč od stare šole. Gradnja bo stala 7 milijonov in 750 tisoč, ki so bili občini nakazani v lanskem gospodarskem načrtu. Občina je na predlog vzgojiteljev in staršev pred kratkim odredila, da je staro šolsko poslopje odslej na razpolago samo slovenskim učencem, medtem ko se bodo italijanski otroci preselili v novo šolo. DEVIN Nova javna dela Na ravnateljstvu za javna dela v Trstu je bilo' pred dnevi oddano na dražbi asfaltiranje skoraj vseh pomembnejših cest v naši vasi, To delo bo stalo nad 7 milijonov lir. Asfalt bodo položili tudi na majhnem trgu pred cerkvijo' in po nekaterih stranskih ulicah. Z deli bodo pričeli, brž 'ko bo Acegat izpopolnila vaško vodovodno napeljavo, za kar je od občine prejela skoraj 10 milijonov lir. Znano je namreč, da poleti zla9ti v pristanišču primanjkuje pitne vode, ker je današnja napeljava nezadostna. Prejšnji četrtek smo »premili k večnemu počitku 67-letnega domačina Ivana Legišo. Umrl je po dolgi in kruti bolezni, potem ko je več let zaman iskal zdravja po raznih bolnišnicah. Po poklicu je bil kamnosek-Jklesar in je po prvi svetovni vojni več časa z družino živel v Beogradu. V domači kraj se je vrnil med zadnjo vojno vihro. Bil je zaveden Slovenec in se je kljub bolezni in starosti živo zanimal za usodo svojega naroda. Naj v miru počiva! Užaloščeni družini izrekamo globoko sožalje. NABREŽINA Čimprej naj se odpravi neznosni smrad To pot hočemo spregovoriti o vprašanju, ki povzroča slabo kri domala vsem Nabre-žincemi. Več mesecev je že minilo, odkar se po vsej vasi razširja neznosen smrad. Nekdo je namreč dovolil, da so iz tržaške rižarne pripeljali v dolino, ki se nabaja nedaleč od ceste proti Sv. Križu ob zgornjem delu vasi, precejšnjo količimo riževih odpadkov. Ti so se naenkrat vneli, toda namesto da' 'bi jih ogenj kmalu povsem uničil, so začeli le počasi izgorevati in pri tem je nastal takšen smrad, ki ga ljudje zares ne morejo več prenašati. Skrajni čas je, da županstvo in prefektura odločno nastopita ter od vodstva rižarno zahtevata, naj se smrad takoj odstrani. To bi oblastva morala narediti že zato, ker se pri 'nas nahaja zdlravilišče za na pljučih bolne lljudi. Po dolgih letih so prebivalci Stare vasi v Nabrežini le dočakali, da so jim asfaltira li ul lice. Sedaj je treba še poskrbeti, da si lahko' vse družine napeljejo y hiše vodovod. VAŽNA OBLETNICA V torek so pretekla tri leta, odkar je bil v Vidmu podpisan sporazuim o oibmejnem osebnem prometu. Da je bil ta do'govor eden najvažnejših in najkoristnejših, kar sta jih sklenili Italija in Jugoslavija, je najbolje razvidno iz števila prehodov. V treh letih je namreč s prepustnicami prekoračilo mejo skoraj 14 milijonov italijanskih in jugoslovanskih državljanov. Saimo v tem letu so doslej zabeležili 3 in poj milijona prehodov. Ob 3. obletnici sporazuma so tako jugoslovanska kot itaili jamska olblastva izjavila, da se bodo potrudila, da določila dogovora še nadalje izboljšajo. Zanimiva je pri tem izjava jugoslovanskega generalnega komzula v Trstu dr. Voduška, iz katere med drugimi izhaja, da bo mešana komisija verjetno sprejela predlog, po katerem bodo lastniki prepustnic smeli n. pr. oditi v Jugoslavijo skozi prehod v Škofijah, ne da hi se jim bilo treba vrniti po isti poti. SOLSKO OBVESTILO Ravnateljstvo Slovenske trgovske akademije v Trstu sporoča, da se bodo popravni izpiti začeli 1. septembra. Razpored izpitov je objavljen na oglasni deski zavoda. Vpisovanja za šolsko leto 1958/59 se bodo začela 1. septembra in se zaključijo 25. septembra. Usposobljenostni izpiti se bodo začeli v sredo, 17. septembra, s pismeno nalogo iz italijanščine. Podrobnejša pojasnila se dobijo v tajništvu vsak delavnik od 10. do 12. ure. * Ravnateljstvo Slovenskega učiteljišča v Trstu obvešča, da se začno popravni izpiti dne 1. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Ostali razpored izpitov bo razviden na oglasni deski. Uhcfiki (fcehit u bpomm Po prihodu Italijanov v naše kraje novembra 1918 je za Virgila napočilo novo razdobje v njegovem življenju. Vse svoje moči in darove je posvetil organiziranju slovensko-hrvat-ske narodne manjšine v Julijski krajini, sluteč, da se našemu narodu bližajo zelo hudi časi. O Italijanih je bil prepričan, da je med njmi nacionalizem, ali bolje rečeno šovinizem, tako razvit kot v malokaterem narodu. Njihovi 2. Dr. E. BESEDNJAK narodni zagrizenci naravnost telesno trpijo, če slišijo govoriti v jeziku,katerega ne razumejo. Zato se bodo trudili, da prej ali slej uničijo vse, kar je slovenskega in hrvatskega. S tem je treba računati ter se pravočasno pripraviti na obrambo. REŠILA NAS BO ORGANIZACIJA Po Virgilovem trdnem prepričanju je najučinkovitejše sredstvo, s katerim se ogrožena narodna manjšina bori za svoj obstanek, njena vsestranska organiziranost. Manjšina mora biti najprej gospodarsko, zlasti zadružno organizirana. Po njegovem mnenju, bi se Zadružna zveza v Gorici ne smela pečati samo z denarništvom, temveč ustanavljati tudi proizvodne zadruge, posebno mlekarne ter konsumna društva. Zadružništvo naj ima tudi svoje glasilo in zato je bil v Gorici osnovan Gospodarski list. Silno važna se je zdela Sčeku tudi organizacija ljudskih prosvetnih društev. V vsaki vasi naj deluje tako društvo z odseki, kot so pevski ,gledališki, čitalniški, telovadni, dekii-ški in tako dalje. Prosvetna zveza potrebuje ravno tako svoje glasilo in zategadelj je bil v Gorici ustanovljen mesečnik Naš čolnič. SLOVENSKO-HRVATSKO BRATSTVO Sček je predvideval, da bodo duhovniki i-grali še veliko vlogo pri obrambi naše manjšine v Italiji. Niti da bi vedel, kako bodo s ča-; som morali skoro vsi laični izobraženci zapustiti deželo in kako bodo z ljudstvom osta-I!• v glavnem le duhovniki. Tudi duhovniki so po Ščekovem mnenju morali biti organizirani in imeti svoj list. Ker ni Virgil v svojem delu nikdar pozabil na brate Hrvate v Istri, je bilo ustanovljeno za Slovence in Hrvate enotno stanovsko društvo-. Zbor svečenikov sv. Pavla z glasilom Zbornikom, ki se je tiskalo v Gorici. Ena najlepših potez v Ščekovem značaju je sploh bila, da je brez prestanka mislil tudi na Hrvate v Istri, ki so bili narodno manj zavedni, slabše organizirani ter zato precej šibkejši kot Slovenci. Po Virgilovem prepričanju je bila ena najsvetejših dolžnosti nas Slovencev, da Hrvatom, kjer le moremo, nesebično pomagamo. Tako je Sček n.pr. ravnal, ko je ustanavljal Goriško Mohorjevo družbo. Zavedajoč se, kolikega pomena je za obstoj narodne manjšine, da prihaja v njene družine čimveč knjig, pisanih v materinem jeziku, je Sček začel nagovarjati prijatelja Boža Milanoviča, naj tudi on ustanovi Mohorjevo družbo za istrske Hrvate. In tako se je na ščekovo pobudo in z njegovo pomočjo res zqodilo. Ta hrvatska Knjižna založba obstoji še danes v Istri, le da je 1 (Nadaljevanje na 5. strani) £lc*§ts GORIŠKI POKRAJINSKI ODBOR V torek preteklega tedna je 'bila seja pokrajinskega odbora. Potem ko je rešil razne tekoče upravne zadeve, je sklenil, da bo s posredovanjem Kmetijskega nadzomištva vložil prošnjo na pristojno ministrstvo za prispevek, ki naj bi pomagal zboljšati živinorejo na Goriškem v letu 1959. Odbor bo izdelal primeren načrt, ki, bo predvideval izdatek 10 milijonov. O tej zadevi bo razpravljal tudi pokrajinski svet. Predsednik dr. Culot je obenem obvestil odbornike, da je vložil na pristojno mesto1 prošnjo za prispevke tistim kmetovalcem, ki bodo zaklali jetično živino in nakupili zdravo. OBMEJNI PROMET Tudi v mesecu juliju je bil na vseh prehodih na Goriškem precejšen obmejni osebni promet. Saj je samo s prepustnicami prekoračilo mejo kar 62.559 jugoslovanskih in 19.581 italijanskih državljanov. Največ prehodov je tudi to pot 'bilo na Solkanski cesti. POLOŽAJ V GORIŠKI SAFOG S posredovanjem ministrskega predsednika Fanfanija so se sindikalna vodstva CISL, UIL IN CIGL sporazumela s tržaškim Inter-sindom, da se vsi odpusti v tovarni Safog odložijo do S. septembra. Medtem se bo to vprašanje temeljito preučilo in upati je, da bo vlada našla tako rešitev, ki bo za delavstvo zadovoljiva. Saj so bili uslužbenci prisiljeni v zadnjih 14 dneh dvakrat stavkati in celo zasesti tovarno, da si zagotove obstanek. GRADBENA DEJAVNOST Stanovanjska kriza v Gorici in na podeželju se je v zadnjem času znatno zmanjšala. Za to imajo zaslugo razne ustanove, zlasti pa Ina-casa in Ustanova za gradnjo ljudskili hiš (IAGP). V zadnjih letih so bile zgrajene 303 stanovanjske hiše s 1644 stanovanji, ki so stala okoli štiri milijarde lir. Gradijo pa se nova stanovanja, zlasti v Štandrežu in Pcvmi na bivšem Fogarjevem posestvu na desnem bregu Soče. Upati je, da bo stanovanjska kriza na Goriškem do leta 1960 skoro popolnoma premagana. IZ PODGORE Večkrat smo že pisali o neverjetnem smradu, ki ga povzročajo strupeni plini iz podgorske predilnice. Odločno smo zahtevali, da oblastva pozovejo upravo tovarne, naj smrad prepreči. Da ti strupeni plini porazno vplivajo tudi na vse rastline, nam ni treba dokazovati. Slišimo, da ljudje nočejo pri nas graditi hiš in da zastaja tudi prodaja zemljišč. Mestna uprava se v zadnjem času trudi, da bi na primeren način uredila nekntere ceste v Podgori. Ulica sv. Justa, ki vodi od glavne ceste do cerkve, je že asfaltirana. Znano je, da je občinska uprava pripomogla, da se je zgradila Marijina kapelica nad cerkvijo* fot pa, ki pelje do kapelice, je v zelo slabem stanju. Treba jo je čimprej urediti, da bodo verniki laže obiskovali kapelico. Hvale vredno je tudi, da ic v teku asfaltiranje ceste na Klancu. Pri tem poudarjamo, da je nujno potrebno urediti tudi cesto, ki vodi do hiš v tako imenovanem Kantonu v ulici Monte Calvario, to so hiše št. 52 itd. Ob deževnem vremenu prihaja voda s hriba in je zato silno otežkočen dostop do teh hiš. IZ KRMINA Poslanec Cecolierini, ki je obenem namestnik ministra za javna dela, je našo občino obvestil, da bo ministrstvo v kratkem izdalo odlok, s katerim bo mogoče najeti 5 milijonov posojila za preureditev 'krmin-ske bolnišnice. ŠTEVERJAN Pred kratkim smo v Kojskem pokopali domačinko Terezo Klanjšček por. Lenardič, ki je živela na Humu. Pokojnica je umrla po operaciji v šempetrsiki bolnici v 71. letu starosti. Bila je hči našega bivšega dolgoletnega župana Jožefa Klanjščka. Naj ji sveti večna luč! Njenim sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Poletje je za nas Števerjance žalosten in mučen letni čas, ker nam skoro vsako leto zmanjka vode, ki jo moramo voziti od daleč. To je zelo mučno za tiste, ki si jo sami dovažajo, še bolj pa za tiste, ki jim jo vozijo drugi, ker morajo to drago plačati. Reči moramo, da se oblastva prav nič ne brigajo za najnujnejše potrebe našega ljudstva, saj moledujemo že 40 let, da bi se v Števerjanu zgradil vodovod. Naši 9osedje v Jugoslaviji so ga takoj po drugi svetovni vojni dobili, nam pa so ga samo večkrat obljubili in že pred časom celo. sporočili, da je zanj vlada določila 20 milijonov lir prispevka. V dopisih smo že velikokrat poudarili, da ni po naši kmečki pameti nujnejšega javnega dela kot števerjanski vodovod. Če bi prefektura le količkaj izpolnila svojo dolžnost in temeljito razložila stanje naše občine osrednji vladi, smo prepričani, da bi Števerja.noi že imeli svoj vodovod. Saj je celo II Piccolo, ki nima prav nič srca za potrebe slovenskega prebivalstva, že pred nekaj leti pisal, da je treba našemu bednemu ljudstvu preskrbeti čimnrei pitne vode. Pa tudi njegov glas je ostal krik vpijočega v puščavi. Tudi druga javna dela čakajo na uresničitev, čeprav je bil že uakazan denar za njihovo zgradnio. Eno izmed njih je prefektura Celo s svojim ukazom preprečila, to je zgradnjo stanovanjske hiše na Bukovju. V tem je šlo kar za samovoljno poseganje v občinsko samoupravo, proti čemur smo v Novem listu odločno piotestirali. Toda borbo proti temu brezpravju bomo nadaljevali in upamo, da bo uspela naša pritožba pri vladi v Rimu. IZ DOBERDOBA Doberdobski kmetovalci, ki so jim vojaška oblastva pred meseci odvzela zemlji”*-med Doberdobom in Selcami, češ da jih nujno potrebuieio za vojaške vaje, doživljajo 9labe dni. Odkar so bili namreč po našem mnenju brez nujne potrebe razlaščeni, so bile vaje na povsem drueem kraju. Z oklepnimi vozili so razrili pašnike in podrli mnogo poljskih zidov. Naši ljudje so zaradi teh vaj pretrpeli občutno škodo. Sedaj pa naj bi za priznanje odškodnine, do katere imajo vso pravico, pisali še posebne prošnje. Edino prav bi bilo, da bi prišla na mesto samo posebna komisija, kakor se to dela v drugih državah, in odškodnino takoj izplačala. Tudi povečanje pokrajinskih doklad prav v dobi že tako občutne krize našega kmetijstva je gospodarsko stanje naših kmetovalcev precej poslabšalo. Kapljica zadovoljstva je v naš pelin padla ob postavitvi nove vodne črpalke pri jezeru, ki je močnejša od prejšnje iin bo Dober-dobcem ter Poljancem dovajala dovolj vode. IZ SOVODENJ Naš občinski svet je imel dne 8. avgusta izredno sejo, na kateri je po daljši razpravi ined drugim soglasno odobril sklep upravnega odborai, da se asfaltira glavna cesta skozi vas. Do soglasnega sklepa je prišlo, potem ko je župan pojasnil svetovalcem manjšine, da bo za poravnavo stroškov en milijon prispevala prefektura, en milijon bodo prihranili od občinskega proračuna, razliko pa bodo poravnali s posojilom. Spočetka so namreč zastopniki manjšine gg. Karel Černič, Peter Tomšič in Niko Čavdek opravičeno predlagali, da se asfaltiranje ceste odloži, ker pride prihodnje leto pod pokrajinsko upravo, ki naj bi jo takoj asfaltirala. Ko pa je župan izjavil, da bo pokrajina povrnila občinski upravi stroške za asfaltiranje, so končno tudi svetovalci manjšine glasovali za predlog upravnega odbora. Po naši sodbi je manjšina popolnoma pravilno ravnala, saj je Novi list od vsega početka v tej zadevi zastopal stališče, da mora stroške za asfaltiranje te ceste kriti država, oziroma pokrajina. OBVESTILO BEGUNCEM V četrtek, 28. avgusta, ob 15. uri bo delitev živeža za begunce od abecedne črke A do L vključene. Ostali prejmejo živež v petek, 29. avgusta, ob 8.30. Prosimo za točnost. Marijan Komjanc l/irgilu Ščeku v spomin (Nadaljevanje s 4. strani) medtem spremenila ime: namesto Mohorjeva družba se menda naziva društvo sv. Hieronima. NEUNIČLJIVE VEZI ldeja,da je v čim boljši in podrobnejši organizaciji rešitev manjšine, Virgilu ni dala miru. Kjerkoli je bilo količkaj potrebno in izvedljivo, je ustanovil organizacijo, če ni šlo drugače, se je zadovoljil z zaupniki. Od Marijinih družb do političnih tvorb-Kmečko-delavskih zvez - naj bilo vse in bili vsi vključeni v obrambo svetih pravic naroda do življenja in svobode. Vseh organizacij, je sodil Šček, nam narodni nasprotniki ne bodo mogli, zlasti ne naenkrat, -uničiti. In četudi bi jih vse poteptali, osebnih vezi, ki so se z dolgoletnim sodelovanjem med rojaki spletle, bi vendar ne mogli več uničiti! Kako pravilna je bila ta Sčekova zamisel, se je izkazalo šele v letih pod fašistično strahovlado. Za celo dobo fašizma je organizacija zaupnikov brezhibno delovala in prirejala, čeprav v gozdovih in na planinah, večdnevne dijaške tečaje. Nekoč je bil na Sv. Višarjah sestanek 600 zaupnikov iz vse dežele, na Vitovljah v Vipavski dolini se je pa drugič zbralo več stotin pevcev, ki so tam imeli tekmovanja pevskih zborov. To se je zgodilo, ne da bi za to vedela policija. (Nadaljevanje prihodnjič) tUetie&ftc* 5//oi«piii(c* - Jituiulhliu dolina IZ ČEDADA Z zanimanjem smo v naših dolinah prebirali članek, ki ga je napisal ob koncu meseca aprila Ivan Puntil v socialdemokratskem dnevniku o Karnijcih. »Opozoriti moramo javnost«, pravi Giovanni Puntil v svojem odkritosrčnem članku, »na posebno. dejstvo, da je karnijski hribovec doslej poznal od domovinskih oblastev samo vojaški okrožni urad, in sicer takrat, ko je bilo treba iti na vojno v Grčijo in Rusijo, in pa kvesturo, ko je bilo treba dobiti potni list, da si na tujem poiščeš vsakdanjega kruha«. Po domače povedano to pomeni, da so Karnijei dobri za vojno, v mirnem času pa dobijo potni list, da lahko gredo po svetu s trebuhom za kruhom. Drugače pa država in domovina bednih Karnijcev ne poznata. 'Nam Beneškim Slovencem je padel članek v oči, ker je naša usoda do pičice ista kot tista Karnijcev. Kaj smo mi Beneški Slovenci dobili za to, da smo se zvesto bojevali za italijansko državo v šestih vojnah, odkar smo prišli 1. 1866 pod Zedinjeno Italijo? Borili smo se v vojni proti Abesiniji Mendika, nato v Tripolisu 1. 1911, v prvi svetovni vojni od 1. 1914 do 1918, v drugi vojni proti Abesiniji Haile Selasija, v španski državljanski vojni in končno na raznih frontah v drugi svetovni vojni. V dobah vojn so nas vsi hvalili in ovenčali naše glave s častnimi naslovom »italianissimi«, dejansko pa nam niso dali ničesar, marveč le drobtinice, od katerih nismo mogli ne živeti ne umreti. Če smo hoteli živeti in vzdrževati svoje družine in priljubljene domove, smo morali v vsej dolgi dobi po 1866. letu, to je skoro 100 let, vedno hoditi v mrzli tuji svet. Ali ni naravnost nespametno, da nas slavijo kot »italianissime« za časa vojn, v mirnem času pa na nas pozabijo in dejansko ne sto- j re prav nič učinkovitega, da bi v naši deželici ustvarili take življenjske pogoje, da bi si lahko doma zaslužili svoj vsakdanji kruh in bi nam ne bilo potrebno potepati se v tujem svetu? Zdi se, kakor da bi nas vlekli za nos, ko' nas proslavljajo kot »italianissime«. Mi prav nič ne maralo za ta zafrkljivi naslov. Raje hočemo biti navadni državljani z navadnimi pravicami. Oni pa na vsak način hočejo, da smo »italianissimi«, in zato nam ne priznajo niti najosnovnejše pravice, ki pritiče vsakemu narodu, to je pravice do šole v materinem jeziku. Kakšno kričeče protislovje doživljamo Beneški Slovenci prav danes, ko čitamo v vsem italijanskem tisku, kako se italijanska republika skupno z Zapad-no Nemčijo postavlja pred očmi vsega sveta v kolo držav, ki se bore za- priznanje narodne neodvisnosti Arabcev. Od protislovij pa mora še pes crkniti. Zato smo trdno prepričani, tla bo tudi na naših tleh tega strahotnega protislovja prej ali slej konec. Tudi -nam Beneškim Slovencem se bodo vremena zjasnila, v to živo in neomajno verujemo! Mi smo in hočemo ostati Slovenci in država nas bo morala končno kot take priznati in nam dati vse človeške pravice, med katere spada na prvem mestu pravica do narodne šole in vzgoje. IZ SV. PETRA SLOVENOV V mesecu juliju je na 12 obmejnih prehodih v naši deželi prekoračilo mejo 16.605 uvodovanskih in italijanskih državljanov. Kakor na Goriškem in Tržaškem je tudi na ozemlju Beneške Slovenije število jugoslovanskih potnikov preseglo tudi tisto italijanskih. IZ KLODIČA Konec julija je preteklo 30 let, odkar je nastopila pri nas službo poštarica gdč. Klo- jrinda Pizzarini iz Risane pri Vidmu. Prav veseli smo, da ji moremo tudi Slovenci čestitati ob 30. obletnici službovanja. Saj smo jo vsi vzljubili, cenili in spoštovali. Vemo, da jo -bo to naše priznanje napolnilo z zadovoljstvom ravno tak,o kot tisto, ki ga bo prejela od predstojnikov. Ker je spoštovala naše ljudi, se je med nami vedno dobro počutila. Želimo ji, da bi še dolgo ostala pri nas. Tudi letos smo izredno slovesno obhajali piaznik našega zaščitnika sv. Jakoba. Ta dan je prišlo k nam od vsepovsod veliko izletnikov, čeprav je bil ob istem času festival v Čedadu. Praznika so bili zlasti veseli izseljenci, ki so prišli tedaj domov na poletne počitnice. IZ 2ABNIC Čeprav je podjetje, ki gradi vzpenjačo na Sv. Višarje, obljubljalo, da bo naprava dokončana že za letošnja romanja, se to ni zgodilo. 'Sedaj pa pravijo, da bo začela voziti v septembru. Kakor je znano, se vzpenjača gradi ob železniški postaji v Ovčji vasi in bo izpeljana do znanega svetovišarskega križa pod cerkvijo. Tudi letos, zlasti ob sobotah in nedeljah, je mnogo romarjev. Slovenski in nemški verniki pa niso zadovoljni, da je bilo vodstvo priljubljenega svetišča poverjeno letos duhovniku-oblatu, ki ne zna niti slovenski niti nemški. Dodeljena sta mu bila sicer za letos klaretinca Slovenca o. Anton Surina in Miroslav Skok, toda nihče ne ve, kako bo zanaprej poskrbljeno za slovenske in nemške vernike. Edino pravično bi 'bilo, da se vodstvo svetišča poveri duhovniku, ki obvlada razen italijanščine tudi slovenski in nemški jezik. Vodstvu svetišča nadalje priporočamo, naj čimprej uredi zdravstvene naprave pri cerkvi, ker so danes žal v zelo slabem stanju. l45l v somctiB in senci (Usoda Habsburžanov) It. B. Komaj je te besede izrekla, je presekal temno noč žarovit blisk in grom je bobnel od kraških skalin. Vse je zopet obnemelo. Lucifer pa je začel plesati po valovih kot obseden. Ko sc je približal parniku Bereniee, je nevihta zdivjala do viška. Prekrcati se ni bilo več mogoče. Nekaj ur je obe ladji premetavalo' po morju. Začeli so spuščati v zrak rakete, ki so še bolj razsvetile razdivjane elemente. Že je šlo na polnoč, ko so z Luciferja opazili, da se Bereniee, kjer bi se moral prirediti dvorni ples, nevarno nagiblje vstran. Skozi luknjo na boku ladje je namreč drla voda v inedkrovje; vsi možje so morali k črpalkam. Ples je šel po vodi v veliko veselje cesarice Elizabete. Lucifer se je počasi vračal proti Miramaru. V salonu sami ozlovoljeni obrazi. Cesar, ki je ves večer nevoljen žulil svojo cigaro, je skušal družbo spraviti v dobro voljo. V svoji grobi naravi pa se ni mogel nič boljšega spomniti, kot da je pokazal na grofico Festetics in pripomnil: »Glejte, kako' je bleda, kmalu bo kozlala!« Vljudno se je ves dvorni krog moral nasmejati tej duhoviti c. kr. šali. Naslednje jutro se je morje zrcalilo mirno in globokosinje v polni krasoti. Ves dvor se je z ladjo odpeljal na veliko kosilo v Devin k princu Turn-Taxisu. Kmalu po kosilu se je cesarska dvojica odpeljala z miramar-ske postaje naravnost na Ogrsko v letovišče Godollo. Razburkano Primorje je Elizabeta pustila za sabo. Grof Taaffe je prišel k sprejemu in ie z zmagovitim obrazom razlagal cesarju, lako so se vsa oblastva potrudila, da ie sprejem v Trstu tako varno potekel. Cesarica . mu je vsa razburjena vrgla v obraz: »Ne vaši policiji, ampak Bogu se moramo zahvaliti, da smo odnesli zdravo kožo!« Po cesarjevem odhodu so začeli deliti med župane in razne odličnike križce ter svetinje. De Pretiš je pa zletel iz službe. Taaffe-jevi načrti, da bi pomiril'Slovence in Italijane na jugu monarhije z odlikovanji in razstavami se niso obnesli. Usoda je cesarja in njegovega ministra tirala vedno bolj proč od edino možne politike za rešitev habsburškega prestola; od pravičnosti do vseh narodov in resnične ustavnosti. Le cesarica Elizabeta je nosila v srcu temne slutnje za prihodnost. Pomagati pa ni mogla in zato se je spet predala 'sanjarjenju in topi žalosti. Slovo od mladosti Elizabeto je zopet prevzelo običajno svetobolje. Nikjer ni imela več obstanka. Begala je iz kraja v kraj; menjavala vsak teden. zdravilišče. Sprehodi^ pravzaprav vojaški pohodi po osem ur na dan, so ji poslali nekaka potreba. Utrujala je spremljevalke, ki so kar v nezavest padale. Elizabeta sc ni spomnila niti nanje niti na jed. Začele so. ji otekati noge. Zato je spet jez-darila. Divjala je po hribih in gozdovih, kakor da beži sama pred seboj. Ni je oviral niti dež niti nevihta. Divjala je za svojo mladostjo, ki se ji je vedno bolj umikala v daljavo. Bridko je občutila slovo od mladosti. Zdelo se ji je, da ji je minila, ne da bi užila nje krasote, in se spraševala; ah, mladost ti moja, kani ušla si, kje si? Vladarica se vedno, mogočne monarhije ni našla več utehe ne v družini ne v naravi. ( Dni je) NAJVEČ GOVORE VEDNO LJUDJE, KI IMAJO NAJMANJ POVEDATI. (Sagan) IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Jctllot Cn'tiv -2,’ttvi' Zllfilicbt! Dne 14. avgusta je umrl svetovni atomski učenjak Friderik Joliot Curie. Podlegel je smrtnim učinkom atomskega izžarevanja, kateremu je bil vedno izpostavljen pri svojem znanstvenem delu. Enake smrti je umrla pred dvema letoma tudi njegova žena in sodelavka Irena. Curie se je rodi) kot sedmi otrok preprostega železarja v Parizu. 2e kot gimnazijec je bil ves vnet za prirodopis in tehniko. Po odličnih naukih na pariškem vseučilišču, katere je zavoljo vojnih razmer končal šele leta 1930, je začel predavati na univerzi o jedrni fiziki. Eno .njegovih prvih velikih odkritij, do katerega se je preril skupno s svojo ženo, je bil dokaz o umetni radioaktivnosti. S tem je bil narejen prvi korak v dobo tehnike izotopov. Veliki učenjaki, kot so bili Planck, De Broglie, Bohr in sam Einstein, so dali podlago in točno teoretično zna.nje o mikroskopsko majhnih atomih. Curie je pa dokazal konkretno in stvarno eksistenco atomskega sveta. Z ženo sta že leta 1935 prejela Nobelovo nagrado, križ častne legije in profesuro na Sorbonni. Novi izsledki v jedrni fiziki so se znanstveniku pokazali pri tako zvanih verižnih reakcijah. Z uporabo kadmija je energijo, sproščeno pri cepljenju atomskih jeder, lahko začel praktično uporabljati. Ta korak pomeni'novo razdobje v uporabi atoma za človeške potrebe. Brez teh izsledkov ne bi že danes plule podmornice pod polarnim ledom. Druga svetovna vojna je učenjaka začela ovirati pri znanstvenem delovanju. Neki rojaki so ga tudi začeli blatiti, češ da se nagiba h komunizmu, ker je podpisal kot večina resnih znanstvenikov proglas za splošno prepoved atomskega orožja. Kot oče praktične uporabe atomov je pač najbolje videl kam lahko pripelje dober izum v slabih rokah. De Gaulle je učenjaku vrnil ves prejšnji ugled, ko ga je postavil za predsednika vseh državnih ustanov, ki se bavijo z atomskimi izsledki. Znanstveniku, ki je nesebično in z lastno življenjsko žrtvijo, kljub krivičnemu sumničenju, služil človeštvu in domovini, so priredili državni pogreb. V svojih delih bo živel vekomaj. r. b. TELEVIZIJA V JUGOSLAVIJI Novembra začne jugoslovanska televizija z rednimi oddajami. Spored bo za vso državo enoten in ne za Srbijo, za Hrvatsko in Slovenijo posebej, kot je bilo prvotno mišljeno. Po sedanjem načrtu bo središče oddaj v Beogradu. K skupnemu sporedu bo Beograd prispeval 40% oddaj, Zagreb in Ljubljana pa po 30%. V Beogradu so že zgradili poseben Televizijski dom, v Zagrebu pa so si uredili studio s površino 150 kv. metrov in napovedovalnico, medtem ko razpolagajo v Ljubljani samo z 52 kv. metri površine za studio, tako da bodo morali oddajati v glavnem le zunanje posnetke. V načrtih je tudi povezava jugoslovanskega televizijskega omrežja z evropskim posebno z avstrijskim in italijanskim omrežjem. V vsej Jugoslaviji je še zelo malo televizijskih sprejemnikov. Še največ — okrog 400 — jih je v Sloveniji, od tega le polovica prijavljenih. KULTURNE VESTI ■ Hemingway ne pusti ponatisniti treh svojih novel, ki jih je napisal v času, ko je bil vojni dopisnik med državljansko vojno v Španiji. V njih se namreč prijazno izraža o Rusih. Ker se založba ni ozirala na njegovo prepoved, se je obrnil na sodišče v Ne\v Yorku, da bi preprečilo ponatis. Svoj korak opravičuje s tem, da je bila Sovjetska zveza tedaj »prijateljska država«, zdaj pa je morda ».najhujša ameriška sovražnica«. Morda se skriva za tem tudi nekaj oportunizma. ■ Letošnja operna sezona v tržaškem Verdijevem gledališču se bo začela s Puccinijevim Turando-tom. Sledile bodo opere: Manon Lescaut, Macbeth, Ples v maskah. Mesečnica, VVerther, Življenje za carja, Rensko zlato, Valkirija, Umor v katedrali, ena izmed oper Lodovica Rocce in baletna predstava. Skladatelji teh del so poleg Puccinija: Verdi, Bellini, Massenet, Glinka, Wagner, Pizzetti. Dirigirali bodo De Fabritiis, Kurz in Sebastian. ■ V argentinskem slovenskem tisku se je spet začelo, pojavljati ime pisatelja Jožeta Krivca, ki je izdal v ^četku. zadnje-vojne zbirko novel z motivi iz .najbolj pozabljenega kota Slovenije, iz Haloz, po odhodu v emigracijo pa je za dolga leta utihnil. ■ Državna založba Slovenije je natisnila novi roman Borisa Pahorja: Tudi onstran pekla so ljudje. Dogaja sc v koncentracijskem taborišču v Nemčiji ih v nekem pariškem sanatoriju za jetične. Vsebina: ljubezen med Tržačanom, povratnikom iz taborišča, in francosko bolničarko. Roman so tiskali več kot tri leta. ■ Letos je praznoval pesnik Človeka z bombami Anton Podbevšek 60-Ietnico. Malokdo ve, da še vedno piše pesmi, ki jih pa ne objavlja. a Izbirna komisija beneškega filmskega festivala je odklonila ruski film Idiot, posnet po istoimenskem romanu Dostojevskega, ker je bila mnenja, da gre bolj za filmsko ilustracijo romana kot za samostojen umetniški film. Rusi protestirajo in pravijo, da se ne bodo udeležili festivala, če Idiot ne bo na sporedu, četudi je izbrala komisija izmed petih predloženih dva druga filma. Komisija odgovarja, da ima pravico do svobodne izbire. Odklonjeni film prikazuje vsebino polovice romana, draga polovica bo prikazana v drugem filmu. Idiot je posnet v barvah in je imel v Sovjetski zvezi velik uspeh. ■ Po televizijskih oddajah Lascia o raddoppia, v katerih je nastopala tekmovalka, ki se je dala izpraševati o svetem pismu stare zaveze, prodajo v-Italiji trikrat več izvodov sv. pisma kot prej. To je ugotovil Biblijski zavod v Rimu. ■ Ruski geograf prof. Konstantin Markov, ki se je udeležil sovjetske odprave na področju Južnega tečaja, zanika, da bi bili na južnem polarnem področju kaki delujoči vulkani razen tistega, ki ga je odkril že leta 1840 Anglež James Ross na otoku, ki nosi zdaj njegovo ime. ■ V Beogradu je izšel Statistički godišnjak (letopis) za leto. 1958, ki prinaša na 224 straneh veliko statističnega gradiva o najrazličnejših področjih jugoslovanskega življenja. Izdal ga je Zvezni zavod za statistiko. ■ Slovenski starinoslovci so odkrili v Izoli ostanke rimskega pristanišča in nekaterih palač. Tržaški Piccolo piše, da so te ostanke že prej odkrili italijanski starinoslovci in jih tudi opisali. Trditve Pic-colovega dopisnika so bolj polemične kot znanstvene. Vsekakor ostankov Italijani niso niti zavarovali niti popularizirali. ■ Francoski katoliški pisatelj Frangois Mauriac je izdal v knjigi svoje dnevniške zapiske k aktualnemu dogajanju v Franciji in v svetu, ki jih je objavljal najprej v reviji Table Ronde, nato pa v tedniku Express. V njih se zavzema posebno za pravično rešitev alžirskega vprašanja. Knjiga ima naslov Bloc-Notes, izšla pa je pri založbi Flammarion. V DACHAUSKIH BLOKIH K. Z. a« Drug za drugim smo se vzpenjali k lini, da bi še zadnjič objeli z očmi obrise dragega junaškega mesla in pokrajine z Golovcem in Šmarno goro. Oba vrbova, na katera je marsikoga vezalo toliko lepili romantičnih spominov, sta temna in čudno samotna tonila v daljavi. Le tisti, ki so viseli pri lini, «a lahko videli, kje smo se vozili. Drugi smo pritiskali oči na špranje med deskami, ki pa so bile preveč stisnjene, da bi se bilo dalo razbrati kaj več kot ozka proga pokrajine, iki je hitela mimo nas tako ozka, -tla si ni bilo mogoče ustvariti nikake predstave, v kakšen okvir spada, šele v Kranju smo se prvikrat ustavili. Na postaji smo opazili nekaj žensik. Skušali sino s tihimi klici in z znamenji skozi lino pritegniti njihovo pozornost. Res so nas opazile. Zaklical sem jim, naj pozdravijo svakinjo, ki je živela na svojem domu blizu Kranja, in naj ji povedo, da so me odpeljali v Dachau. Obljubile so, da ji bodo izročile sporočilo in to so tudi storile, ikot sem pozneje zvedel. Nekje v okolici Kranja je bil pri partizanih tudi moj brat, toda o njem si nisem upal črhniti. Štiri dni pozneje, prvi pomladni dan 1. 1944, pa je padel od rafala iz gestapovske brzostrelke, katero pa je sprožil slovenski izdajalec. Slovenec je bil tudi tisti, ki je izdal njega in vso četo, ko se je razikropljena spet ponoči zbirala na domu njeg*». ve žene. Padlo je še nekaj drugih, hišo pa so Nemci zažgali in odpeljali d omače v Begunje. V Kranju smo stali le malo časa. Vendar se je medtem zmračilo. Kmalu je vlak spet poitegnil in začela se je počasna, mučna 'ožnja preko Gorenjske, potopljcae v mrak, in preko južne Koroške, vožnja skozi mrak in temo, ki je kmalu. zail(a svetovna proizvodnja enakomerno razdeljena na vse ljudi na svetu, bi odpadlo na vsakega prebivalca letno po 15 kg sladkorja. V resnici pa ni tako. Medlem ko porabi prebivalec Italije letno okoli 20 kg, ga Amerikanee porabi povprečno nad 50 kg, nekateri zaostali narodi v Aziji in Afriki pa komaj kakšen kg. NOGOMETNE KUPČIJE V ITALIJI Mnogi italijanski nogometaši so po zaključku zadnjih tekem za državno prvenstvo zapustili svoje stare enajstorice in se proti visoki odškodnini, ki je v nekaterih primerih presegla 100 milijonov lir, vključili v nove. Nastala je običajna kupčija, pri čemer so, seveda prednjačila zlasti bogata športna društva. Da si zagotovi Firmanija, je n. pr. Inter plačal Sampdoriji kar 155 milijonov, Milan je za Brazilca Mazzolo potrošil 140 milijonov, Roma je kupila Selmonssona za 130, Fiorentina pa je za Ham-rina izdala 125 milijonov. Že ob bežnem pregledu postav, s katerimi nameravajo ekipe pričeti letošnje tekme, lahko trdimo, da bo borba za najboljša mesta izredno ostra. Državni prvaki Juventusa se bodo morali biti z močnimi moštvi Fiorentine, Milana, Interja in Rome, ki so se letos znatno okrepila. Prav tako ne smemo prezreti Napolija, Bologne, Lazia in Genoe, ki so kupili .nekaj zares dobrih igralcev. Moštvo domače Triestine, ki se je po enoletni odsotnosti vrnila v A ligo, je letos precej šibko. Ker je vodstvo društva prodalo večino nadarjenih igralcev, kot so Petris, Varglien, Mazzero in Milani, grozi nevarnost, da se bo morala ekipa spet boriti za obstanek. Novi prišleci, in sicer Massci, Tortul, Bernardin, Brunazzi in Cazzaniga, ne nudijo namreč zadostnega jamstva, da bo moštvu uspelo ostati v A ligi. Obramba bo sicer verjetno čvrsta toda napad nc bo bogvekako prodoren. Vodilne ekipe bodo tako sestavljene: Fiorentina: Sarti; Castelletti, Robotti; Chiappella, Cervato, Se-gato; Hamrin, Gratton, Lojacono, Montuori, Petris. Inter: Ghezzi; Fongaro, Guar.neri; Invernizzi, Car-darelli, Venturi; Bicicli, Angelillo, Firmani, Lind-skog, Skoglund. Milan: Buffon; Fontana, Beraldo; Liedholm, Maldini, Radiče; Donova, Schiaffino, Maz-zola, Grillo, Bean. Roma: Cudicini; Griffith, Cor-sini; David, Stucchi, Zaglio; Ghiggia, Pistrin, Da Costa, Selmonsson, Lojodioe. ŠPORT PO SVETU Odbojka^— V Jugoslaviji so se končale tekme za državno prvenstvo. Nova prvaka sta Jugoslavija (moški) in Partizan (ženske). Motociklizem — Belgijec Boeten je postal novi svetovni prvak v moto-krosu. Tenis — V drugem finalu, veljavnem za ameriško cono Davisovega pokala, so ZDA porazile Argentino s 5:0. C Športni VRŠIČ JE PONOVNO ODLOČIL ... Medtem ko smo ob lepem sončnem dnevu čakali na robu ceste oznojene udeležence XIV. dirke po Jugoslaviji, .nam je neprestano silila v glave misel: Kaj se bo danes zgodilo na strmih vijugah 1611 m visokega Vršiča? Izbrali smo Vršič, ker smo bili trdno prepričani, da bo ta težki vzpon tudi letos določil končnega zmagovalca. Poleg tega so bili znani kolesarji Val-čič, Hugens, Petrovič, Moicenau, Simons, Gazda, Tembuyser itd. najboljše poroštvo, da bo etapa potekala v zagrizeni borbi od začetka do konca. Medtem ko smo nestrpno čakali .na prihod dirkačev, smo se spomnili še nekaterih drugih kolesarjev, ki so pred leti bili nastopili v etapnih dirkah po hr-vatskih in slovenskih cestah in so se nato prerinili v vrhove kolesarskega športa. Naj zadostujejo le tri imena: Luksemburžan Charly Gaul, Avstrijec Christian in Nemec Reitz. Z nami jc bilo nekaj tujcev iz Francije in Avstrije, ki so pričakovali dirkače. Opazili smo, da tujci zelo ljubijo naše lepe gore in njihovo romantično okolje, kjer si radi nabirajo svežih moči. Zares čudovit je bil pogled na gorske velikane in zeleno gorsko pokrajino, ki jo je kodral rahel veter, in na prašno vijugasto cesto, vzpenjajočo se na Vršič. Številni domačini so se prerivali na boljša mesta, da bi laže bodrili dirkače ter jih polili z mrzlo, osvežujočo vodo. . V nestrpnem pričakovanju tekmovalcev smo v mislih prešli potek letošnje dirke. V prvi etapi je zmagal Belgijec Teinbuyser, v drugi pa Romun Moi-ceanu. Na Reko je s prepričljivim sprintom prvi dospel Belgijec Simons, v čudoviti vožnji na kronometer pa je zmagal Nizozemec Hugens. Sledila sta domačin Valčič v Pulju ter Nemec Altvvega v Novi Gorici. Kdo bo zmagal danes? Medtem je dospelo poročilo, da so prvih 40 km kolesarji pervozili v strnjeni skupini. Borba se je najprej pričela pri Doblarju, kjer sta se ojunačila Jugoslovan Flajs in Nemec Renz ter pridobila lepo prednost. Blizu letečega cilja v Bovcu sta ubežnike dohitela Nizozemec Hugens in Jugoslovan Valčič. Ta skupinica je torej naskočila prve strmine. Kmalu nato je Hugens pobegnil in je pri Kugyjcvcni spomeniku v Trenti že imel dve minuti naskoka. Pri prvih vzpetinah Vršiča pa je bil že štiri minute pred Valčičem, ki je zaostal zaradi okvare. Zabrneli so avtomobili in mimo nas je švignil tudi motor s črno tablo, na kateri je bila zapisana Hugensova številka in njegova časovna 'prednost. Končno sc je prikazala rdeča majca visokega Hu-gensa, ki je močno sklonjen .nad krmilom krčevito pritiskal na pedale. Toda cestne vijuge Vršiča so 19-letnega mladeniča zdelale tako, da je Valčič čedalje »olj zmanjševal zaostanek. Ccz nekaj sekund je mimo privozil tudi Valčič in prav kmalu izginil izpred naših oči. Vršič je velik izpit za amaterske dirkače in na lem vzponu bi se prav gotovo izmučili tudi najboljši poklicni kolesarji. Videli smo res dramatične prizore in se pri tem spraševali, ali ne zahtevajo prireditelji morda preveč od že tako utrujenih kolesarjev. Več tekmovalcev je stopilo s koles. S peskom in kamenjem posute vijuge so terjale precej žrtev. Na robu ceste so ogoreli kolesarji mrzlično popravljali vozila. Obračali so kolo, zamenjali gumo, napolnili zračnico in vse to v rekordnem času, kajti vsaka sekunda jc bila dragocena. Posušena grla so prosila vode. Prišli so nato ostali kolesarji: nekateri so jo mahali kar peš! Vsi pa so izmučeno zijali v strmine. Zvedeli smo nato, da jc Valčič z nadčloveškim naporom (nekateri trdijo, da je imel več pomagačev, ki so ga na najhujših mestih celo potiskali) dohitel Hugensa in več kot dve minuti pred njim dospel na cilj. Tako se je zaključila krasna vožnja Valčiča, končnega zmagovalca etapne dirke. D. T. KONČNI VRSTNI RED — Posamezniki: 1. Valčič (Jug.) 28 ur 55’3”; 2. Hugens (Niz.) 28 ur 55’10”; 3. Žirovnik (Jug.) 28 ur 56’27”; 4. Gazda (Polj.) 28 ur 56'58”; 5. Petrovič (Jug.) 28 ur 57’43". Ekipe: 1. Jugoslavija 86 ur 49'13”; 2. Romunija 87 ur 15T0”; 3. Belgija 87 ur 19'35”. Najboljši gorski vozač je bil Hugens (14 točk). Sledita mu Žirovnik (Jug.) in Moiceanu (Romun). Celotno progo 1053 km so tekmovalci prevozili s povprečno hitrostjo 36,410 knt na uro. . ' SEVEDA'. PRAV TfitL'. ENA,DVA,TRI,ŠTIRI! TOtNO 'SE! ZDAJ SMO PRAV TAM, USER SMO PRED TREMI DNEVI % „ ^ ^ NEHALI! UAR VOČAUA5TA SOM -3AZ UREDIL zadevo: ^ ^ ' UAT PA 'JE TO?TOTRE€»? MEDTEM 3E 1AU.OTNIU, ŽE PR.TTEREL DO GRAJSUIU VRAT.,, RAZGRAJAČ. V. ...ČAUA3; TE ŽE NAUfcIM UOZ3IU ^ MOLITVIC’ ,v MEDTEM 3E 1AU.OTNIU, ŽE PR.TTEREL DO GRAJSUIU VRAT.,, RAZGRAJAČ.!'. ...ČAUA3; TE ŽE NAUfcIM UOZ3IU ^ MOLITVIC’ ,v nn.io ” PREPROSTA?! HE3,UAUO Sl Sl PA . TO ZAMISLIL?! _ NO, £E SE Tl TO POSREČI POŽREM SVOJ DE1MIU!...: ZMENILI SMO SE,DA %E BOMO BORIH 6 ČASTNIMI SREDSTVI! SMODNIR IN DINAMIT TORE3 ODPADETA! s-S IMJ ZDA1* NEHAJTA S prepirom: to . SMO; UDO BO M ZAVRTEL . M « uro?- mmm BPž,TRD0N1;A, ZA NJIM!! ustaviti ek MORAVA! SAT BO SE UAUO NEUMNOST NAREDIL! ^^ PREDIN CTA SE ZVITOREPEC IN TRDONJA ZAVEDELA , SE 1AUOT-NIR IZGINIL SUOZI ODPRTINO V ZIDU... ^ ^ KAJ NER1 NAMERAVA S TISTIMI BELIMI CUNJAMI? ALI STA MAJ TREMIŠL3ALA O TEM, g^^^UAUO BI "REŠILI DEU VE? bEVEDA7"^—^ STVAR "3E PREPROSTA'. ) ” PREPROSTA?! HE3,UAUO Sl Sl PA . TO ZAMISLIL?! _ BRl,TRDONXA, ZA N3IM!! USTAVITI ek MORAVA! SAT BO SE UAU.0 NEUMNOST NAREDIL! ^^ ^ KAJ NER1 NAMERAVA S TISTIMI BELIMI CUNJAMI? NO, ČE TRMASTO VZTRAJATA PRI TEM,GREM 5EVEDA Z VAMA! BO VSA3 NERDO K ^ J S TREZNO S ^ PAMET30 POTEM PA PAZIL NA f BRŽ. ZARLENl VA"JU!. SVOJ BRLOG' HI-UI-U1-W,V TEM PRI MERO BO RES OTRO= CARI3A.. TODA -UO 5E.VŠE VE 4/ ^ NAMA PA ŠE POVEJ, ] UDO BO MALUAR.= 7 3A PREMIUASTIL1- rj| MORDA Tl? Ul- Jm -MI-Ml ' ^ J NO, NA1PRE3 BO TREBA SEVEDA MALUAT«U PREŠTETI UOSTI ...POTEM BO VSE OSTALO OTROČJE LAURO. SE VAMA NE ZDI ?? 1 POTEM PA BRŽ. ZARLENl SVOJ BRLOG' MALUAR BO PORUŠIL GRAD, £E NA1U NE NAJDE! N EUAJ MORAMO UURENITI. •JAZ'.DOBRO v SIM Sl ZAPOMNIL STEVILUE! , TEGA SE ZAVEDAM'. U3E STA?!» M POS1EDN31Č TE VPRAŠAM!! JiunivtiiM huba - H j « hvvit§ £. Wa//aos . /}, fi. XXXVI. Joe in tovariši so v tesni kabini imeli svoj vojni posvet. Fing-Ho je tudi šel v svoje‘prostore in je ukazal, naj privedejo predenj ‘iste žalostne človeške ostanke, ki so že nekaj ur ležali med odejami v spodnjem prostoru. Na pragu se je pojavila žalostna postava v raztrganem fraku, bres ovratnika, z zmečkano in okrvavljeno srajco, lasje razinršeni. Človeška postava, ki je vzbujala smeli *n žalost obenem,. Bil je Štefan Narth! %>rva je bil ves iz sebe ©d strahu in živčne napetosti, polago-nia je zopet prišel k sebi in se je pomiril. »Zakaj ste me prinesli sem?« je vprašal svojega rablja z ubitim glasom. »Kaj sem vam končno storil, da tako ravnate z menoj? Kje pa je tisti pes, Spedvvell?« Kaj bi Fing-Ho plačal, če bi mogel odgovoriti na to vprašanje! Spedvvell se mu je zmuznil med prsti in to ,ga je jezilo in vznemirjalo. Vedel je, da si major ne bo upal ovaditi tajne družbe za »vlado sveta«, ker bi tudi sam za to plačal; toda rad bi tudi njega strl. Nekoliko se je bail pred majorjevim vojaškim znanjem in trdim značajem. Strategija bi Fing-Hojru sedaj gotovo bolj koristila, kakor doktorat iz filozofije, do katerega -ga je privedel Bray s svojo podporo, Spedwell se mu je zazdel mnogo bol j nevaren kot Leggat. »Nič ne vem, kakšen konec je vzel tisti slepar,« je odgovoril na Nartbovo vprašanje »nikoli pa mu ne pozabim podlega izdajstva do ubogega Leggat a!« »Kaj,... kaj... ali je bil torej Spedivell, ki je...« »Seveda!« je Kitajec nadaljeval z lažjo in pripovedoval, kako je major pripravil past. ne da bi on, Fing-Ho, o stvari sploh kaj vedel. Dobro zgrajena laž in sladkobno pripovedovanje sta na Nartihovo strto dušo vplivala kot balzam. Njegova vest, ki mu je očitala, da je proti svoji volji poslal morilee, se je nekoliko pomirila. Tedaj mu je Finig-IIo razodel, da se nahaja na ladji tudi njegova nečakinja in vsi ostali. .ki »Kaj pravite? Ivanka je tu? Kdo jo je privedel?... In Ljnnne... kaj je prišel iskat sem...?« »To< se tudi jaz sprašujem«, je odgovoril Fing. »Pojdiie Vi govorit z njimi in jih skušajte spraviti k pameti. Pozvedite, »kaj TEDENSKI KOLEDARČEK 24. avgušta, 25. avgusta, 26. avgusta, 27. avgusta, 28. avgusta, 29. avgusta, 30. avgusta, nedelja: Jernej ponedeljek: Ludovik torek: Hadrijan sreda: Jožef četrtek: Avguštin petek: Sabina sobota: Ro/.alija VALUTA TUJ DENAR Dne 21. avgusta si ameriški dolar avstrijski šiling 100 dinarjev 100 francoskih frankov funt šterling nemško marko pesos švicarski frank zlato napoleon dobil 'oz. dal za: 622—626 lir 23,75—24,25 lir 85—88 lir 135—138 lir 1720—1760 lir 148—149 lir 15—16 lir 144—146 lir 707—709 lir 4700-4850 lir RADIO TRST A Nedelja, 17. avg., ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Izbor pperete »Carevič«; 13.30 Glasba po željah; 16.00 Slovenski zbori; 17.00 Novela: Giovanni Boccaccio: »Dekameron — Deveti dan, deveta novela«; 18.00 Odmevi iz Budimpešte; 18.55 Vokalni kvintet »Zarja«; 19.15 »Ko študent na rajžo gre« — mladinska počitniška oddaja; 21.30 Narava poje v pesmi: »Vsa priroda v himno se združuje«; 2.00 Nedelja v športu; 22.10 Melodije iz filmov in revij. Ponedeljek, 18. avg., ob: 13.30 Lahke melodije; 18.00 Britten: Koncert št. 1 v D-duru za klavir in orkester; 18.55 Vokalni tercet »Metuljček«; 19.15 Radijska univerza: Industrijska revolucija 19. stol.: (2.) »Mehanizacija angleškega gospodarstva v 17. in 18. stoletju«; 20.00 športna tribuna; 20.30 Giuseppe Verdi: »Moč usode«, opera v 4 dej. Torek, 19. avg., ob: 13.30 Glasba po željah; 18.00 Koncert mezzosopranistke Marcelle Ascarelli, pri klavirju Giorgio Favaretto; 18.55 Študentovski mešani zbor iz Maribora; 19.15 Širimo obzorja: »Mladi državljan«; 20.30 Operna glasba; 21.00 Obletnica tedna: »75-letnica Ivana Meštroviča«; 21.30 Simfonični koncert dirigira Piero Santi — Ravel: Ma mere l’oye - pet otroških skladb; Mortari: Dolga pot smrti; Rossini: Viljem Tell, simfonija - Igra orkester Tržaške filharmonije; 22.15 Literatura v Sovjetski zvezi: (5.) »šola proletkulture in socialistični realizem«. Sreda, 20. avg., ob: 11.30 Zena in dom, obzornik za ženski svet; 13.30 Zabavna glasba; 18.00 Bach: Koncert št. 7 v g-molu za klavicembalo in godalni orkester; 18.30 Z začarane police: Marija Polak: »Jurček .na poti v svet«; 19.00 Koncert tenorista Renata Kodermaca; 19.15 Zdravniški vedež; 20.30 Od melodije do melodije; 21.00 Anna Bonacci: »Ura fantazije«, komedija v 3 dej. Igrajo člani RO. Četrtek, 21. avg., ob: 11.30 Predavanje: »Kakšno starost dočakajo živali?«; 13.30 Lahka glasba; 18.00 Bruckner: Simfonija št. 4 v Es-duru; 19.15 Radijska univerza: Mednarodne organizacije: (8.) »Vzgojna, znanstvena in kulturna organizacija Združenih narodov«; 20.30 Mešani zbor »Ljubljanski zvon«; 21.00 Ilustrirano predavanje: Maloznane ljubezenske zgodbe iz svetovne zgodovine: (6.) »Hanibalova usodna ljubezen«; 22.00 Sodobna književnost in umetnost: Carlo Bernari: »Grenka ljubezen«, ocepa J. Tavčar. Petek, 22. avg., ob: 11.30 Življenja in usode: Wil-lv Brandt, berlinski župan; 18.00 Velika dela slavnih/mojstrov; 19.15 Utrinki iz znanosti in tehnike; 20.30 Iz francoskega opernega sveta; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.30 Beethoven: Fantazija za klavir, zbor in orkester; 22.00 Dante Alighieri: Ro-žanska komedija: Pekel. 28. Spev. (V prevodu dr. A. Gradnika - razlaga dr. J. Jež). Sobota, 23. avg., ob: 11.30 Izleti po .naših gorah: (8.) »Kanin«; 13.30 Lahka glasba; 15.00 Respigh:: Starodavni plesi in arije; 16.00 Radijska univerza: Življenjepisi mislecev: (3.) »Aristotel«; 17.00 Slovenski samospevi; 18.00 Oddaja za najmlajše: Frane Jeza: »Odprava Marko«, 5. oddaja. Igrajo člani RO; 19.15 Umetnost in življenje: »Antološki pregled sodobnih italijanskih likovnih umetnikov«; 21.00 Lovro Valentinčič: »Pomlad v vesolju«, fantastična dramatizirana zgodba. Igrajo člani RO. dni krmi rastlinskega izvora in ki pospešuje rast ter tvorbo rdečih krvnih telesc. Ta vitamin se nahaja tudi v iztrebkih goveda, drobnice in zajcev. Moderni perutninarji, posebno če gojijo piščance v baterijah, posušijo iztrebke teh živali, jih zmeljejo in pokrmijo perutnini v količini 5% rednega obroka. VPRAŠAIJA II nillilll/OKI Vprašanje št. 503: Ali so kokošji iztrebki res' izborno dopolnilo prašičji krmi, posebno za mlade prašiče? Ali naj primešam sveže ali posušene iztrebke? Odgovor: Kokošnji iztrebki vsebujejo — poleg neprebavljivih snovi — precej vitaminov, posebno skupine B, ki pospešujejo rast živali. Najbolje je, če iztrebke posušite, zdrobite in primešate med ostalo krmo. Ce pa hočete krmiti kokošje iztrebke, morale pazili, da niso kokoši bolne, da nimajo zlasti driske, ker bi ta lahko škodila zdravju prašičev. Med krmo lahko primešate 3% iztrebkov. Vprašanje št. 504: Ali se ne krmijo kokošim tudi iztrebki drugih živali? Odgovor: Vsi živalski iztrebki vsebujejo vitamine skupine B, ki jih pripravljajo posebne bakterije v prebavilih. Med temi je najvažnejši B12 ali tako imenovani obalamin, katerega ne najdemo v nava- ŽEAISRI HRTIČEH KAKO PRAVILNO PRIPRAVIMO KAKAO Kakaov prašek z mlekom takole pripravimo: Žlico kakaa mešamo z žlico hladne vode, dokler postane zmes' gladka. Po želji lahko takoj dodamo ustrezno količino sladkorja in vrele vode ter pustimo, da vse skupaj vre 3 minute. Med kuhanjem stalno mešamo, .nato zmes zalijemo z vrelim mlekom in jo postavimo na toplo, kjer naj stoji 10 minut. CE OSTANE DROBEC STEKLA V RANI Ce smo se urezali s steklom, tako da je drobec ostal v rani ter ga ne moremo sami potegniti ven, si takole pomagamo: na ranjeno mesto denemo nekaj segretega pečatnega voska in ko se ta strdi, ga odstranimo. Z njim bomo odstranili tudi drobec stekla. Voska ne smemo natopiti kar na roko, ker bi sc na la način močno opekli. Natopimo ga na kos papirja in, ko se nekoliko ohladi, ga prelijemo na rano. REŠITVE križank iz zadnje številke POUČEN PREGOVOR: Čakali, Stična, Nansen, običaj, Leoben, Kašmir, srečka, Ampere, Otokar, Engels, epigon, okužen, Ribera, Vajgač — Pregovor: Častna obleka sramote ne pokriva. OPOMIN: Meča se čuvaj, ki se skriva za smehljajem. KDO JE?: Občinski revež. RAČUNSKI PREGOVOR: Prave prijatelje spoznamo le v nesreči. ZAHVALA. Globoko ganjeni zaradi tolikih izrazov sočustvovanja ob smrti našega dragega moža, očeta in deda IVANA LEGIŠE se iz srca zahvaljujemo zlasti sosedom, ki so nam ob bridkih urah tako velikodušno priskočili na pomoč, darovalcem cvetja in vsem, ki so .nepozabnega pokojnika spremili k večnemu počitku. Družini Legiša In Mervič Devin, 20. avgusta 1958 Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29477 /a vraga želijo od mene; povejte jim, da bi se rad prijateljsko pomenil z njimi. V prvem pristanišču jih bom izkrcal... v llor-deauxju... toda naj me nehajo zasledovati!« Nekaj trenutkov po tem razgovoru je Lynne opazil iz svojega skrivališča smešno Narthovo postavo, ki je z opotekajočim korakom prihajala v kabino. Torej on je bil tisti neznanec, ki je kot obseden vpil, ko so ga s silo privlekli na krov obenem z Ivanko. Kaj se ie pa zgodilo z Leggatom? Lynne je poslušal Fing-Hojevo sporočilo in je odmajal z glavo: »»Ne, dragi, ne zaupam mu in se tudi ne maram spuščati v pogovor s tako barabo. Kar povejte svojemu prjatelju, da nas ne bo vrgel v morje, niti nas ne bo izstradal. Tisti dan pa, ko bom stopil na- kopno, prisegam, da ga bom dal obesiti.« »Glejte, Lynne, Vam se ne splača bosti se s takim bikom, kot je Fing-Ho. To Vam pravim v Vaše dobro...« 'Clifford1 ga je gledal s prezirom in usmiljenjem obenem. Ta lepec ni bil nikoli pogumen; v zadnjih tirali pa je postal senca samega sebe. »Ali je Leggat na krovu?« ga je nenadoma vprašal. Štefan je še bolj pobleddl in nakremžil usta. da se je komaj razumela beseda »mrtev«. »Mrtev!« je zavpil Lynnc, ki skoraj ni verjel. »Kdo ga je ubil?... Fing-Ho?« Še preden je skončal, je Štefan zbežal kot obseden in mahal z rokami nad glavo. Položaj zaprle čelvorice se je od ure do ure slabšal. Obala je že utonila v megli in,.če te ne zgodi kak čudež, bodo morali res zbirali med lakoto ali brezpogojno'predajo. Clifford se je dobro zavedal, kaj pomeni predaja za Ivanko. Ob tej misli se je kar zgrozil. Komaj je Štefan odšel iz kabine, je nevidna roka zaklenila vrata. Vse je končano! Morda se bo pa le zgodil čudež? V teh napetih trenutkih je Clifford T,ynne občudoval čudovito mirnost Ivanke. Nili z besedico ni pokazala slraliu. Še celo silila se je, da bi s kako šalo razvedrila sotrpine. Misel, da bodo morda precej časa ujetniki, je bila neznosna... Za srečo so še imeli pitne vode v umivalniku. Clifford je še enkrat poskušal odpreti vrata. Zaman! »Morda vodijo tisi a vratca v kabine častnikov«, je pripomnil WJling. »Zaprta so, toda kdo more vedeli, ali ne bodo prav tam skozi planili nad nas?« je nergal J ožje, kateremu je vedno hujša lakota jemala pogum. »Predlagam, da lista vrata zabarikadiramo, za vsak dober slučaj...« »Kaj vraga, bomo harikadirali«, ga je zavrnil Lynne, »poglejmo raje. če je kje kakšna skorja kruha! Preiskali so vse predale, loda našli so samo kup igralnih kart ter skorjo prepečenca, katerega so že načele miši. Jože je obrnil žepe ler je v svoje veliko začudenje našel kos čokolgde, ki ga je brž ponudi! Ivanki. Ona pa je vzela le četrli del in je ostalo razdelila med vse enako. Ko so pospravili skromno kosilce, se je deklica ulegla na posteljo, možje so pa stopili v so* sedni prosior in si skušali s kartanjem pregnati lakoto. »Ej, lepo pečen puran z ocvrtimi krompirčki, oj, to bi bilo nekaj!« je zazehal Jože. (Dalje.)