KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI Damjana Žbontar___ "DA BI LE ZDRAVJE ŠE BILO!" Pričujoči članek je tlelno dopolnjena in predelana različica besedila, ki je bilo kol plod šestdnevne (30. (>, 6. 7. I'W6) osnovnošolske etnološke delavnice v Škot jami na avstrijskem Koroškem objav ljeno v okviru jubilejnega biltena ŠPD (Slovenskega prosvetnega drnštv a) Škocjan. Osrednja tema letošnje delavnice škocjan 90, ki so jo organizirali Zveza prijateljev mladine Ljubljana-Center, Slovensko prosvetno društvo Škocjan in ila temperatura pri bolniku piev is< >ka. so mu na prsi položili obklatlek iz skute, "Skuta je potegnila vročino tvn. Potem je hla takt, suha, da je še kure niso hotele/>< ¡jest i Irena 1 i.inkar) Skuti ne obkladke so polagali na prsi tudi pljučnim bolnikom. "Zelo dobro pomada jes h (kis J." (Erna Rigelnik) Vodo so segreli, dodali precej kisa, v tekočino namočili krpo in joovili bolniku okoli nog, Dobri so bili tudi obkladki iz ožetega kislega zelja - "Za rroeiuii je dobro grantne (brusnice: Vaccinium vitis idaea) : rodo popit." (¡'ana Riglenik) Skuhali so brusnično marmelado! I kg brusnic. 1 kg sladkorja hn jo zmešali z vodo "Moja mama nam je vedno brusnice dala za jut (Sofija Šiiklie) - Naviidno vročičnemu bolniku skuhajo čaj iz li/>ju (lipa Tilia platyphyllos) in posušenega bezgovega cveta (črni bezeg; Sambucus uigra): včasih dodajo Še šilce domaČega žganja. "Česmojiher (vročino) imel. smo repic (krompir) nárezal, jut na glavo in na noge pobž'1. Včasih tud hezgovo listje (Anastazija Mohat) "Mojii sta rti mama je či ~npu Ivei '(smodnik) na deski stolkla in »a zamešala v sladkan bel/al'. Bolnik je moral to pojest (Erna Rigelnik) Recept je bil v uporabi še nekaj let po drugi svetovni vojni. Prehlad Preizkušeno zdavilo je kuhan mošt s sladkorjem, nageljnovimi žbicami in žganjem "Bolje />ijan ko! j>a bolan," so nam zatrjevali, Vneto grlo Culo izpirajo z ža|b!jevim (žajlitjlj; Salvia oftiemahs) ali ajhiScmrti\čajem (slez; Altliaea ofl'icifíülis). Pomaga tudi domače sončnično olje (sončnica; I lelianthus annuus), ki ga 1 (Mati seveda niso ¡listini r tkiltiŠkem ur naitmciieje r fiidjiniskcni dialektu, kol hi tiitirsl kdt ipričtl$Jt 'ti I Pripuretluetilci redu da je nam dialekt težko mzmiiljiv, zatt> ntuvrijoz nami r nekakšni mestnim dialekta in ki t/iži r&sht ■eušči i te. mlristio ikI starosti m izobraženosti pripovedovalca, /a opomhu se nanaša uu vse < Hale r tem članku. 78 GLA5NIK SED 36/1996, si. 4 KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI mora bolnik žvrkljati po ustih toliko časa, da postane čisto helo U\a 15 2d mini, Olje kupujejo pri g. Petru Kasslu v Škocjanu. Stiska sončnično, hučno, totrovo (rastlina podobna oljni repn i) in včasih orehovo olje. Glavobol Na sence namažejo olje poprove mete (Mentha piperita agg. i ;ili Km an! i kitajsko mast). skuhan > kavo in dodajo vršiček vinske rutice (Ruta gravc-olens)ali pa popijejo žganje, v katerem je bila le-ta namočena. Želodec /.a pomiritev žclraj>rot posušu in jo t/a/ v/>osie/jo /e na iem s/>al \li <<-V,a nismo maral, je tako neudobno < m je rekel, da pomaga Mcimti je pa na lo/Joto ¡trecej dala Je Ito/'s (oves ) segrela, ga i zakeljc dala. pa gor položila." (Erna Rigelnik) 1-2 ZUNANJE BOLEZNI Gnojni mehurji "Kot otroc smo velik hodil bosi. Smo večkrat imel kakšne mehurje na pmlplatih. "(Irena I ran kar) Nanje so navezali na mleku kuhano lancno seme (lan: Linumusitatissmum), zmečkano morsko čebulo, v mleku namočeno pogačo ali pa pre-prazeno čebulo. Opekline (ipečena mevsta so spirali z mrzlo tekočo vodo. Ponekod so na opekline polagali o žeto kislo zelje. Kane Živo rano so največkrat razkužili z arriiko (Arnica montana), namočeno v žganje. Da bi se Čim hitreje zacelila, so jo mazali z netrcskoviin sokom (netresk; Sempervivum tec-tarum). «Mrovini oljem ali mastjo, narejeno iz cvetov ognjiča 'Calendula officinalis)^ in surovega masla. nekaj let po drugi svetovni vojni so za urvznine in druge odprte rane uporabljali človeški tirin. "Čese je kdo u rezal. smoinhidi), ko so pobi piščalke delat. Sva se /ta še z mamo jezile, kaj mora /to drevesu testi. Potem smo ga ¡ta k sosedom pe/ja/. Mu je kar v kuhinji naravnal. />a šmte/ue (skodle) zraven ¡trivezu. Je imel to nekaj tednov, je bilo pa dobr. Sosed je dal še brinom) ulje i brin; Juniperus conmiunis), tla smo ko moleč mu.al "(Irena t rankar) "Sem enkrat vseh deset ¡trstov zunaj imela Sem svinjo lovila, mene pa sosedov /X>b. Me je/ta ujel. ¡ta me hotelpoluht Ve nisem /msiila. Me /e tako prijel, da mi je vsh deset /trstov ven potegnit. \'o, ¡totem me je ¡ta lahko lubu kulkr /e hotli Sem šla k Ho m rti, meje vprašal, Če smo se oiruci med seboj tepl Sem se samo smejala. En, dva. tri je buo pa vse nazaj." (Anastazija Mohar) - "Je bi!o pred približno J 5 leti. Sem si zvečer v kopalnici gležeuj izptthnila Sem celo noč trpela, je zjutraj že zatekalo Me je sestra zjutraj ven ¡teljala. Pri /lomni sem se na tlivan usedla, je začel pa poteg vat. Kar naenkrat /e pa rekel "No, zdaj je ¡ta not r." Se ni bito treba nič s staro mastjo mazat. tla bi oteklina sjt/altnela, /m da bi se sklep zmehčal Računal ¡ta nič ni. ker sem mu sama dala."(Erna liigelnik) Čebelji pik "ZniOČet lojeco (krpo) SO na čebelji ¡>ik obvezal, "(lana Rigelnik) Bradavice - ''U/eč/r (krv avi mlečmki Chciidouiuni majus) smo ¡to bradavicah / io/)/i /č// (poka p l j a l i). Je /m res ¡¡omagal "(Anas ta zija Mohar) "Ko je konj pil in je zraven slina tekla, smo v tistem roke umival "(Anastazija Mohar) GLASNIK SED 36/1996, if 4 37 KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI 2. ZDRAVLJENJE Z NADNARAVNIMI IN MAGIČNIMI SREDSTVI Št-leta 1952 je Marija M a karov ič zapisala, da sta si zdravljenja z naravnimi in nadnaravnimi sredstvi v i'odjunski dolini popolnoma enakovredna, Danes je podoba čisto drugačna. Medtem ko je zdravljenje z naravnimi Sredstvi še vedno globoko zakoreninjeno in se pojavljajo nove oblike naravne (al ternativne) medicine, zdravljenja z magičnimi sredstvi praktično ni več. Živi samo še v spominih, iz časa od konca prve svetovne vojne do začetka sedemdesetih let. Nadnaravno zdravljenje je bila domena starejših žensk, ki so v skupnosti kakorkoli izstopale Največkrat so živele same brez svoje družine, osamljeno in odmaknjeno od vaškega dogajanja. Bradavice "Bradavice mora i nataučn' ptvšlel in na uit ločno to/k ro-zlo r naredil. I'olem nil položiš pod kap. in ko nil Sprli ni, bodo tudi bradavice pt&Č." (Marija Jernej) Y tem primeru gre za prenos bolezni s človeka na predmet (nit) Kdor bi takšno nit pobral, bi /bolel in dobil bradavice Bolečine v nogah in rokah ¡'oblicah so to že uho. je sabo kamne prinesla /'obrala jih /e lam kjer redno voda leče < kap. potok) ¡'olagala jih je na boleča mesta, je ved no od srca hek drgnila 5 kamnom. Kamen je prevzel bolezen, zalogaje hek vrgla f i Marija Jernej) Skrnina (protin) 'So Živ vozet nad tistim delom telesa delal, kjer je bolelo, (.'e se je pa zavozlal, je pa skrnina še večjo moč imela. Med vozla njem so don žebrali t zagovarjali); Jezus je v nedeljo zjutraj zgodaj vstal, seje pa na pot' podati. Sa j>ot pa gaje sreča/a luida skrnina Jezus jo je j>a vprašal "t K)am greš ti huda skrnina''" "Jezgrem k tem U\\\e. npr Francijem), jez pa hočem vs (kJripupit, pa vse fkJosti zdr'b't. pa v črn'zemlj'ga hočem pokopal." Ježi t š je pa reku: "Spran se ti huda skrnina. tam notri v list'grmovje, (kjjer t m noben Č/ovešk' hitj' ne bivaj." Je mogla pa it. pa je ni h/o več." (Anastazija Mohar) Zagovor obsega dva dela. V prvem legendarno zgodbo o dogodku, podobnem temu, ki ga hoče zagova rje valeč pov zračiti zdaj. Pripovedovanje dogodka naj bi z magijo podprlo moč zagovora, še posebno, ker se je ta dogodek zgodil osebam z nadnaravno močjo. Drugi del pa je zagovor sam (Grafenauer 1937: 275). Ječmen "Grem ječmen žet. grem ječmen žet. greni ječmen žet. skup zat ezat, pa stran vreči'." "Mama nam je lo delala še pred vojno, ne vem al je bilo potem dobro zalo, ker nam je mama lo delala, al zalo, ker je miiUlo. "(Sofija šuklje) Urok C.e komu postane slabo, če ga glava zaboli in postane omotičen, pravijo, da ga je urok dobil I rok prihaja od zavistnega človeka, ki ima hud pogled in obrvi nad nosom zrasle Prežene se z živim vozlom (Sašel in Ramovš 1936-37 rt) "Pred urokom s se laliko zaščiht tako. da s naredu trikrat križ na nebu t v ustih). Potem si dal palce rok skup pa ptunu na udi. j?a čez oči [>otcguu. Je bu pa urok. hek (Anastazija Mohar) Pred urokom si se lahko zaščitil z. žeguauo vodo (očiščevalna in zdravilna funkcija vode), ki pa ni bila vedno pri roki Zato so si ljudje pomagali tako, tla so skrivaj blagos lovili tekočino, ki je bila najbolj pri roki - slino in si z njo Zaščitili oči. ogledalo duše Živv ozel se naredi tako, da se vrv trikrat Z.uvozlu - proti sebi, siranotl sebe in še.skozi obe nastali zanki. Med ypzlanjem se govori: "Poantj. huh oča po maj huh sili. piinaj huh svet ' duh!" (Fotokopija iz knjige I. Sašel in F Ramm š, NaKidno blagf i iz Kozli Maribor ¡936-37. Mr. i i> 2.1 SVETNIKI KOT ZAŠČITNIKI LJUDI Sv. Blaž (3. februar) - za grlo "Med mašo greš dol j)o blažev žegeu. /.upnik si dve goreči sveči jtrprau in ti jih prekriža na grlu. 'Zdej ne prekrižajo teč sveč na grlu. ampak samo pred tabo. Se bojijo, da ne hi koga zasmodl "(lana Rigelnik) Sv. Kozalija - za oči "Vi hodijo vse leto umival oči. ko romajo k Sv Rozaliji prt Globasnici."(Marija Jernej) Sv. l.ucija (13- december) - za oči *Takrat gremo k Sv, Luciji f>ri Ptiherktt. Moj oče je zmeraj hodil vsako leto. Je še/ j>eš: zjutraj od doma, nekje je prespal pa zvečer nazaj Je bi/ star 78 let. pa m rabi! očal"t Mai ija Jernej) Sv. Štefan (26. december) Zdravilni učinek pripisujejo bi a gos lovi jen i vodi in soli. ki jo na god Sv. Štefana nesejo v cerkev. "Za bolečine v ušesu so uatresli sol v uho Kot otrok nisem marala tega Praska, kol da bi ime/pesek v usesti M la na Rigelnik) Sv.janez(27. december) Na god Sv. Janeza nesejo v cerkev k blagoslovu vino "Vino je zdravilno - če mislim, da bom bolita, pa naredim en šluk " (Marija Jernej) 3. BAJBIŠTVO IN PORODNIČARSTVO "Otroci smo bili strašno radovedni. Je heha (babica) ■> kolesom hodila, pa veliko črno torbo je imela, seje takojajn zapirala s tako veliko šuoto. Otroci smo mogli vedno hek it da 2 Ziv vozel je le navidezno zavozlava nit. ki se ob potegu razvozla A 4 GLASNIK SED 36/1 996, št. 4 KOROŠKI ETNOLOŠKI UTRINKI nismo ii 'Č vedel, pa videl Tudi mož ni bi! nikoli zraven, le kakšna stara teta. z majanmom, poleni so j>a šniie s/>ekli. [>a Čez silile župo polili, "(Irena i Intnkar, Sofija Nuklje) "Ueba je prihajala tri dni Otroka je tudi h krstu nesla, ko je mama še ležala "(Marija Jernej) Se nekaj let po drugi svetovni vojni so ženske rojevale doma. V začetku 50-ih let ko so tudi kmetje dobili zdravstveno zavarovanje, pa že v bolnišnicah. 4. ZDRAVNIK IN ZOBOZDRAVNIK "Ce ni uč več pomagalo, srno šli /m zdravnika Smo ga šli s kbiiji iskat Potem si je j>a kolo kupil, se je pa s kolesom vozu Pozimi smo pa s sanmi hodil ponj, "(Anastazija Vlohar) "Tu ni bilo veliko zdravnikov: dva v Velikovcu iti eden v Dohrli vasi. K rt/ravniku se m veliko hodilo, je hdo treba plačal Leta je bila cena obiska na domu 1 ^-20 šilingov (tlpr. otroški Čevlji so pri "Judu" stali JO. pri šušiarju />a 40 šilingov). "(Irena 1 Irankar, Sofija Šuklje) "Najraje je imel denar, če ga pa ni bito. pa mauinot klobase, meso), "(Anastazija Mohar) "Še leta 1910-15 je bil v ŠkoCjanu kovač Je z navadnimi kleščami lobe/udil. Velik rdeč robec je imel da je lažje klešče držal. "(Irena Urankar) ZA KONEC Raziskovalno tematiko .smo .skušali obravnavan v kontekstu prostora in časa l gotovih smo. da so se na območju občine ■skoqan zvrstila obdobja različnih zdravljenj, med katerimi ne moremo potegnitiiSstre črte. Izkustveno zdravljenje, ki je bilo 'n je v tem stoletju vseskozi močno zakoreninjeno je druge načine zdravljenja dopolnjevalo Zdravljenje z nadnaravnimi sredstvi je v letih po prvi svetovni vojni prednjačilo pred izkustvenim zdravljenjem, bilo v 50-ih letih izenačeno in v tekmi, ki se ji je pridružila še šolska medicina, v 70-ili poraženo Razmah Šolske medicine in nova politika \ pov ojnem obdobju omogočila tiidi kmetom zdravstveno zavarovanje in s icm velik preobrat v Zgodovini vinomvdicine. \ zadnjih desetih letih moč šolske medicine počasi ugaša, vedno večjo veljavo pa dobivajo alternativna in naravna zdravljenja. LITERATURA IN VIRI: • [i< KiATAJ, Janez 1973: !z ljudske medicine na Dolenjskem. V: Knjižnica zdravstvenega vestnika, Ljubljana, sir. 26-13. • Bi» IINC, Pavle 19^5: Slovenske zdravilne rastline. Ljubljana. • GRAFENAUER, Ivan 1937: Najstarejši slovenski zagovori V: Časopis za zgodovino m narodopisje 32. Maribor, str 275-Ž93. • JAC>()DIC. Marija 1953: Ljudsko pesništvo in pripovedništvo, ljudska medicina v Pcidjunski dolini Diplomska naloga, Ljubljana, str 73-102 • ODER, Karla 1992 -.Občina Ravne na Koroškem. Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja 20. stoletje. Ljubljana. - H 1 M • \| \K u:\irc Barbara 1977 Zdravilstvo, \ : Etnološka topografija slovenskega etničnega ozemlja. VpniSalnice I I Ljubljana, str. 25-62. • IsAŠEL, Josip in Fran RAMt A S 1936-37 Narodno blago iz Roža. Maribor, sir. i2-65, • TZ (terenski zapiski Ane Tomšič, |ane Doležal, Ivana Ada nje in Damjane Zbontar). Summary "IF ONLY WE WOULD BE HEALTHY!" Dainjana Zbontar The article is a partly complemented and refashioned variant of the text that results from ihc six-day^lasting (30th June -6 1 July 1996) primary schools' ethnological workshop in Skocjan in the Austrian pari of Carinthia and will be published in the frames of the jubilee bulletin of tlie Slovene Educational Association Skocjan. The main theme of this year's workshop Skocjan 96 organised by the Youth Friends' Association Ljubljana - Centre, Slovene Educational Association Skocjan and the Department pf Ethnology and Cultural Anthropology al ihe Faculty of Arts in Ljubljana was the life-style and culture of the members of the Skocjan community. Led by their mentors - the students pf ethnology, the young from Ljubljana and Skocjan were researching. Our work can hardly be characterised ■ls serious scientific research, although we gathered the material as "real" ethnologists - through people's narralion ana professional bibliography. Then we presented il in an essay in the bulletin of ihe Slovene Educational Association skocjan' put on an exhibition and made a short presentation at the end of the workshop. 34 GLASNIK SED 36/1996, št, i