ANNALES 2/'92 izvirno znanstveno delo UDK 595.2/.3:551.44 PODZEMNA FAVNA RAKOV (Arthropoda: Crustacea) V DVEH VODNIH JAMAH NA KRAŠKEM ROBU Anton BRANCELJ dr., raziskovalec Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Karlovška 19, SLO dott., ricercatore dell'lstituto di biologia dell'Universita di Lubiana, SLO. IZVLEČEK Favna rakov v Osapski jami v Ospu in Jami pod Krogom pri Mlinih na hrvaško-slovenski meji je po najnovejših raziskavah zelo bogata. Skupno živi v obeh jamah ena vrsta vodnih bolh (Cladocera), 22 vrst ceponožcev (Copepoda), 2 vrsti enakonožcev (Isopoda) ter vsaj po ena vrsta postranic (Amphipoda) in deseteronožcev (Decapoda). Prevladujejo stigobiontske vrste in večina med njimi je geografsko omejena le na majhno območje. Favna rakov v obeh jamah se razlikuje od jam v notranjosti Slovenije predvsem po prisotnosti nekaterih vrst; ki so razširjene po Hercegovini in Dalmaciji. Za nekatere sta omenjeni jami na robu njihovega areala razširjenosti, vsaj dve vrsti pa sta tudi povsem novi za znanost, z doslej edinim znanim nahajališčem prav v teh jamah. Osem vrst iz obeh jam je uvrščenih na Rdeči seznam redkih in ogroženih živalskih in rastlinskih vrst v Sloveniji. UVOD Inštutut za biologijo v Ljubljani je z zunanjimi sodelavci leta 1990 izvajal raziskovalno nalogo "Inventariza-cija in topografija favne na območju Kraškega roba in območju Veliki Badin-Krog". Nalogo je naročil Medobčinski zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Piranu kot strokovno podlago za razglasitev krajinskega parka na omenjenem območju. Osnovni cilj naloge je bil inventarizacija favne na obeh območjih, v katero naj bi zajeli čim večje število živalskih skupin in ugotovili razširjenost posameznih živalskih vrst. Ena izmed pomembnejših skupin živali, ki živijo v vodah, so raki. Na območju predvidenega krajinskega parka je nekaj mlak in izvirov. V neposredni bližini meje parka sta tudi Osapska reka ter potok iz Jame pod Krogom. Predstavnikov višjih rakov, tj., deseteronožcev (Decapoda), enakonožcev (Isopoda) ter postranic (Amphipoda), je v primorskih potokih in mlakah sicer nekaj vrst in so tudi razmeroma pogoste, vendar je o njih s tega konca le malo pisnih podatkov. Podobno velja tudi za nižje rake, vključno s ceponožci (Copepoda) in vodnimi bolhami (Cladocera). Čeprav sta tako Osapska jama kot Jama pod Krogom razmeroma lahko dostopni, je bilo do nedavnega le malo podatkov o njuni favni rakov. Po literaturi ter ustnih podatkih je bil seznam taksonov, ki živijo v obeh jamah ter njuni okolici oz. v hidrografskem zaledju naslednji (Wolf, 1938; Sket, 1964,1965,1967; Karaman, S. L., 1958; Karaman, G.S. 1974; Petkovski, pers. comm.): Osapska ¡ama z zaledjem: DECAPODA: »Troglocaris schmidti« Dormitzer, 1853 ISOPODA: »Asellus aquaticus aquaticus« Racovitza, 1919 »Sphaeromides virei virei« (Brian, 1923) AMPHIPODA: »Gammarus balcanicus ¡strianus« (Karaman, 1931) »Niphargus krameri f. spinulifemur« Karaman, 1954 COPEPODA: »Cyclops anophthalmus« Joseph, 1882 spec, dubia »Tropocyclops prasj'nus« (Fischer, 1860) Jama pod Krogom z okolico: ISOPODA: »Monolistra bericum hadzii« Sket, 1959 »Sphaeromides virei virei« (Brian, 1923) Pri raziskavah je bila posebna pozornost namenjena prav obema jamama in izvirom, kjer bi lahko bile najzanimivejše najdbe. Popolnejši pregled favnističnih in florističnih raziskav na Kraškem robu je predstavljen v reviji Proteus, 54(6-7). 31 ANNALES 2/'92 Anton BRANCELJ: PODZEMNA FAVNA RAKOV (Arthropoda: Crustacea) V DVEH VODNIH JAMAH NA KRAŠKEM ROBU, 31-38 SKUPINE RAKOV, KATERIH PREDSTAVNIKI SO BILI NAJDENI V JAMAH NA KRAŠKEM ROBU CLADOCERA ali vodne bolhe so od 0.3 do 4 mm dolge živali. Živijo v tekočih in stoječih površinskih vodah, tri vrste pa tudi v podzemlju. Hranijo se v glavnem z algami, ki jih bodisi filtrirajo iz okoliške vode ali pa jih strgajo s podlage. Redke vrste se prehranjujejo tudi plenilsko. So zelo občutljive za strupene snovi v okolju. V Sloveniji je doslej znanih okoli 50 vrst. COPEPODA ali ceponožci so dolgi od 0.4 do 3 mm. Živijo v skoraj vseh tipih sladkih vod. Številne vrste živijo tudi v podzemlju. Večinoma so občutljivi za onesnaževanje okolja. Delimo jih v tri podskupine. Calanoida so predvsem planktonski; le nekaj vrst živi tudi v podzemlju. Večinoma se prehranjujejo z algami. V Sloveniji je znanih 10 vrst. Cyclopoida so planktonski ali bentoški. Številni živijo tudi v podzemnih vodah. Večinoma so omnivori ali plenilci. V Sloveniji je znanih okoli 50 vrst in podvrst. Harpacticoida so le bentoškeživali, ki so zelo pogoste v podzemnih vodah, pogosto celo v prenikli vodi. So bodisi omnivori ali plenilci. V Sloveniji je znanih 45 vrst in podvrst. AMPHIPODAali postranice so milimetrskih do centimetrskih velikosti. V podzemlju prevladujejo slepe postranice iz rodu »Niphargus«, ki se prehranjujejo s plenjenjem drugih živali. Nekatere podzemne vrste živijo tudi v lužah s kapnico. V Sloveniji je znanih 47 vrst in podvrst. ISOPODAali enakonožci so večinoma veliki od 0.5 do 3 cm. Telesno večje živali, ki živijo pri nas v podzemnih vodah, pripadajo vrstam iz rodov »Asellus« ter »Pro-asellus« (vodni osliček), »Moriolistra« (jamski ježek) in »Sphaeromides« (jamska veslavka). Osebki vrst iz rodov »Asellus« in »Moriolistra« so bodisi omnivori ali celo herbivori, medtem ko so osebki vrste »Sphaeromides virei« izključno plenilci. V Sloveniji je znanih 34 vrst in podvrst enakonožcev. DECAPODAali deseteronožci so v slovenskem podzemlju zastopani le z rodom »Troglocaris« (jamska kožica). Živali so centimetrskih velikosti in so v glavnem omnivori. V površinskih vodah živijo njihovi sorodniki, potočni raki oz. jelševci in koščaki, torej "ta pravi" raki, ki so večinoma omnivori. So zelo občutljivi za onesnaževanje in zastrupljanje okolja. Doslej je iz Slovenije znanih 7 vrst. OPIS LOKALITET Osapska jama leži nad naseljem Osp na nadmorski višini okoli 120 m. Vhod se odpira pod previsno steno na koncu velikega spodmola. Spodmol in notranjost jame sta po dolgotrajnem deževju začasno poplavljena. Jama je v začetnem delu bolj ali manj vodoravna, v drugi polovici pa se prevesi navzdol. Skupna dolžina rovov je okoli 1600 m, sifon na koncu jame pa je 54 m pod vhodom (Mi heve, 1990; Malečkar in Morel, 1987). V večjem delu jame so po stenah in tudi po tleh debele plasti ilovice. V glavnem rovu je nekaj jezerc in luž, v katerih je le malo organskega materiala. Jama pod Krogom leži pod masivom Velikega Badina. Vhod je tik pod cesto Sočerga - Buzet na hrvaški strani, medtem ko je večji del jame na slovenskem ozemlju. Nadmorska višina vhoda je okoli 140 m, dolžina jame je okoli 350 m in globina le 5 m (Mihevc, 1990). Je občasen izvir. Za ozkim vhodom je okoli 20 m dolga dvorana z nagnjenim dnom. Na koncu dvorane se začne dolgo in več kot meter globoko jezero. Konec jame je dosegljiv le ob suši in s posebno opremo. Ob izhodu iz jame je tudi manjša luža, v katero mezi droben curek vode. Dno jezera in luž je pokrito z organskim drobirjem. MATERIAL IN METODE Vzorce favne sem odvzel v Osapski jami in vjami pod Krogom iz luž in jezerc med sifonom in izhodom. Vzorce sem vzel večkrat, v eno- do dvemesečnih presledkih v letu 1990 ter spomladi leta 1991. Vzburkano vodo sem cedil skozi gosto planktonsko mrežico, ki je imela veli-kostokenc0.06 mm. Nabrani material sem zatem shranil v 4% raztopini formaldehida. V laboratoriju sem material presejal na gostem situ, da sem odplaknil delce, manjši od 0.06 mm. Ostanek materiala sem pregledal pod stereomikroskopom pri 20-40 kratni povečavi. Izbrane živali sem shranil v 70% etanolu. Vsak vzorec je dobil etiketo z datumom in krajem nabiranja. Po nekaj primerkov dveh, za znanost novih vrst sem shranil tudi v National Museum of Natural History -Smithsonian Institution v Washingtonu in v British Museum - Natural History Museum v Londonu. Obe za znanost novi vrsti sem po standardnih metodah tudi opisal, prispevke o njih pa objavil v tujih revijah. REZULTATI Skupaj je bilo v Osapski jami najdenih enajst vrst ceponožcev (Copepoda), ena vrsta vodne bolhe (Clado-cera) ter po ena vrsta enakonožcev (Isopoda), postranic (Amphipoda) in deseteronožcev (Decapoda) (glej tabelo 1). Vjami pod Krogom je bilo najdenih skupno devetnajst vrst, od katerih jih je bilo nekaj najdenih tudi v Osapski jami (glej tabelo 2). Vse vrste iz Osapske jame spadajo med stigobionte, t.j., vrste, ki živijo izključno v podzemnih vodah, kjer je relativno malo hrane. Poleg stigobiontskih vrst, ki so bili najdene v Jami pod Krogom, jih je bilo pet tudi iz površinskih vod. Prisotnost površinskih vrst v Jami pod Krogom lahko razloži bližina ponora v Movraški vali med naseljema Movraž in Dvori. Skozenj se lahko nekatere 32 ANNALES 2/'92 Tabela 1: Seznam rakov (Cladocera, Copepoda, Isopoda, Decapoda), najdenih v Osapski jami pri Ospu v letu 1991. Posebej so označeni podzemne (stigobiontski) vrste (*), vrste, opisane s te lokalitete (t), ter vrste, uvrščene v Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst (!): KOMENTAR Kratka oznaka najdenih taksonov CLADOCERA Vrsta »Alona sketi« Brancelj, 1992 (slika 1) spada med najzanimivejše najdbe. Je podzemna vodna bolha, ki je bila doslej najdena le v Osapski jami. Dolgo časa je veljalo, da so vodne bolhe ena redkih skupin vodnih živali, katerih predstavniki ne živijo v podzemnih vodah. Šele I. 1969 je Petkovski (1972) našel ob Ohridskem jezeru v pesku poleg izvira nekaj osebkov nove vrste vodne bolhe, za katere je domneval, da sicer živijo v podzemlju, čeprav so imeli še dobro razvite oči. Šele kasneje so vrsto priznali kot podzemno. Druga vrsta podzemne vodne bolhe, ki paživi v jamah, je bila odkrita 1.1988 v Hercegovini (Brancelj, 1990). Za razliko od vseh ostalih vodnih bolh je bila ta popolnoma brez oči. Najdba še ene vrste jamske vodne bolhe v Osapski jami je Crustacea) V DVEH VODNIH JAMAH NA KRAŠKEM ROBU, 31-38 CLADOCERA I t ♦ »Alona sketi« Brancelj, 1992 COPEPODA * »Acanthocyclops gordan i« Petkovski, 1971 i * »Acanthocyclops troglophilus« (Kiefer, 1930) * * »Ceuthonectes rouchi« Petkovski, 1984 ! * »Diacyclops charon« (Kiefer, 1931) i * »Diacyclops slovenicus« (Petkovski, 1954) ! * »Diacyclops tantalus« Kiefer, 1937 ! * »Elaphoidella jeannelli« Chappuis, 1928 * * »Elaphoidella« n.sp. ? * »Metacyclops gasparoi« Stoch, 1987 * * »Nitocrella« n.sp. ? ! * »Troglodiaptomus sketi« Petkovski, 1978 ISOPODA ! * »Sphaeromides vireivirei« (Brian, 1923) AMPHIPODA cf. »Niphargus krameri« f. »spinulifemur« Karaman, 1954 DECAPODA I * »Troglocaris« cf. »hercegovinensis« (Babic, 1922) Tabela 2: Seznam rakov (Cladocera, Copepoda, Isopoda, Decapoda), najdenih v Jami pod Krogom pri Movražu v letu 1991. Po sebej so označene podzemne (stigobiontski) vrste (*), vrste, opisane s te lokalitete (t), ter vrste, uvrščene v Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst (D: POTOČEK V JAMI PRI VHODU COPEPODA »Attheyella crassa« (Sars, 1862) »Bryocamptus dacicus« (Chappuis, 1923) * »Ceuthonectes serbicus« (Chappuis, 1924) i * »Diacyclops charon« (Kiefer, 1931) i * »Diacyclops slovenicus« (Petkovski, 1954) * »Echinocamptus pilosus« (Van Douvve, 1910) i t * »Elaphoidella« n.sp. ? * »Graeteriella unisetigera« (Graeter, 1908) i i * »Paramorariopsis anae« Brancelj, 1992 »Paracyclops fimbriatus« (Fischer, 1853) ISOPODA i * »Sphaeromides virei virei« (Brian, 1923) * »Monolistra (Typhlosphaeroma)« sp. cf. AMPHIPODA »Niphargus krameri« f. »spinulifemur« Karaman, 1954 JEZERO V JAMI COPEPODA »Attheyella crassa« (Sars, 1862) I * »Acanthocyclops troglophilus« (Kiefer, 1930) | * »Diacyclops charon« (Kiefer, 1931) i * »Diacyclops slovenicus« (Petkovski, 1954) »Diacyclops languidoides« (Lilljeborg, 1901) * »Diacyclops clandestinus« (Kiefer, 1926) * »Diacyclops zschokkei« (Graeter, 1910) »Megacylops viridis« Jurine, 1820 ! * »Troglodiaptomus sketi« Petkovski, 1978 DECAPODA i | * »Troglocaris« cf. »hercegovinensis« (Babic, 1922) 33 ANNALES 2/'92 Anton BRANCELJ: PODZEMNA FAVNA RAKOV (Arthropoda: Crustacea) V DVEH VODNIH JAMAH NA KRAŠKEM ROBU, 31-38 Slika 1: »Alona sketi« Brancelj, 1992 - jamska vodna bolha, opisana po primerkih iz Osapske jame. Je tretja opisana vrsta podzemeljske vodne bolhe na svetu. (Brancelj, orig.) zato v strokovnem in naravovarstvenem pogledu zanimiva, še posebej, ker je bilo to na ozemlju Slovenije. COPEPODA - Calanoida Podobno kot vodne bolhe so tudi kalanoidi v podzemlju izredno redki. Doslej so na vsem svetu odkrili le nekaj več kot deset taksonov, ki živijo v podzemnih vodah, vključno v anhihalinih. Kar tri vrste med njimi živijo na ozemlju bivše Jugoslavije. Vrsta »Troglodiapto-mus sketi« Petkovski, 1978 (slika 2) je bila prvič opisana po primerkih iz anhihaline jame blizu Rovinja. Kasneje so jo našli še v številnih drugih jamah po Hrvaški, Hercegovini in Sloveniji (Brancelj, 1991). Našli so jo tudi v številnih jamah v Italiji, kjer na zahodu njeno ozemlje sega do reke Soče (Stoch, 1988). V nasprotju z drugimi vrstami podzemnih kalanoidov, ki so jih doslej našli le na eni ali dveh lokalitetah, je ta znana že z več kot dvajsetih lokal itet. COPEPODA - CycIopoida Osapska jama je trenutno edino znano nahajališče vrste »Acanthocyclopsgordani« Petkovski, 1971 v Sloveniji. Prvič je bila opisana po primerkih iz podzemne vode v Črni gori. Po najnovejših podatkih je razširjena v ozkem pasu ob morju od Soče v Italiji (Stoch, 1988) do Črne gore. Vrsta »Acanthocyclops troglophilus« (Kiefer, 1930) je bila prvič opisana po primerkih iz jame Vjetrenica na Popovem polju. Kasneje je dolgo časa veljala za redko vrsto. Šele v zadnjem času je bila ponovno najdena v neki jami v Bosni ter v Osapski jami. Našli so jo tudi v nekaj jamah v okolici Trsta (Stoch, 1988). Vrsta »Diacyclops charon« (Kiefer, 1931) je bila prvič opisana po primerkih iz Postojnske jame. Kasneje so jo našli še na nekaterih drugih lokalitetah v Sloveniji, Italiji ter na Hrvaškem. Vrsta je sicer v jamah pogosta, vendar je geografsko omejena na majhno območje. »Diacyclops languidoides« (Lilljeborg, 1901), »D. c/a-ndestinus« (Kiefer, 1926) in »D. zschokkei« (Graeter, 1910) so tri podobne in zelo razširjene vrste. Znane so iz številnih krajev Evrope in poseljujejo predvsem podzemne vode. Vrsta»Diacyclopsslovenicus«(Petkovski, 1954) je bila prvič opisana po primerkih iz izvirov Ljubljanice. Kasneje je bila najdena še na nekaj lokalitetah v Sloveniji. Po doslej znanih podatkih je izven Slovenije še niso našli. Vrsta »Diacyclops tantalus« Kiefer, 1937 je bila prvič opisana po primerkih iz jame na Popovem polju. Podobno kot »A. troglophilus« je tudi »D. tantalus« dolgo časa veljal za redko vrsto. V novejšem času so znana najdišče v Italiji v okolici Devina (Stoch, 1988) ter v Osapski jami. Vrsta »Graeteriella unisetigera« (Graeter, 1908) je sicer poznana z več lokalitet v Evropi, vendar ni nikjer pogosta. Najdba v Jami pod Krogom je njena prva znana lokaliteta v Sloveniji. Vrsta »Megacylops viridis« Jurine, 1820 je ena najpogostejših vrst pri nas in je znana iz številnih habitatov, vključno iz podzemeljskih. Vanje pride iz površinskih vod in se ob ugodnih razmerah v podzemlju tudi razmnožuje. Slika 2: »Troglodiaptomus sketi« Petkovski, 1978 - jamski kalanoid, opisan iz obmorske jame pri Rovinju. Razširjen je od Hercegovine do Tržaškega krasa. (Brancelj, orig.) 34 ANNALES 2/'92 Anton BRANCELJ: PODZEMNA FAVNA RAKOV (Arthropoda: Crustacea) V DVEH VODNIH JAMAH NA KRAŠKEM ROBU, 31-38 Slika 3: »Paramorariopsis anae« Brancelj, 1992 - jamski harpak tikoid, opisan po osebkih iz Jame pod Krogom. Vrsta je bila uvrščena v nov, do tedaj nepoznan rod. (Brancelj, orig.) Vrsta »Metacyclops gasparoi« Stoch, 1987 (slika 3) je bila prvič opisana po primerkih iz jam v okolici Trsta. Na zahodu ne sega preko Soče, medtem ko je Osapska jama njeno najbolj vzhodno nahajališče. Vrsta »Paracyclops fimbriatus« (Fischer, 1853) je med ceponožci ena geografsko in ekološko najbolj razširjenih vrst. Živi v vseh tipih vod od visokogorskih jezer do morske gladine. COPEPODA - Harpacticoida Podobno razširjenost, kot jo ima med ciklopoidi »P.fimbriatus«, ima med harpaktikoidi vrsta »Attheyella crassa« (Sars, 1862). Slika 4: »Ceuthonectes rouchi« Petkovski, 1984 - jamski harpak tikoid. Samec je bil opisan po primerku iz Tomin-čevega studenca pri Žužemberku, samica pa po primerku iz Osap ske jame. (Brancelj, orig ) Vrsta »Bryocamptus dacicus« (Chappuis, 1923) je razširjena po velikem delu Evrope. Naseljuje predvsem hladnejše potoke, izvire in ponikalnice. Vrsta »Ceuthonectes rouchi« Petkovski, 1984 (slika 4) je bila prvič opisana na podlagi enega samca iz Tomin-čevega izvira pri Žužemberku. Najdba ene samice v Osapski jami je šele drugaznana najdba te vrste na svetu. Nekoliko pogostejša kot predhodna vrsta je vrsta »Ceuthonectesserbicus« (Chappuis, 1924), prvič opisana po primerkih iz Ravaničke pečine v Srbiji. Nekajkrat so jo našli tudi v Sloveniji. Vrsta »Elaphoidella jeanneli« Chappuis, 1928 je bila prvič opisana po osebkih iz Postojnske jame. Kasneje so jo našli še v Krški jami in v Tominčevem izviru ob Krki. Osapska jama je tako četrto znano nahajališče te vrste. V obeh jamah so bili v vzorcih tudi osebki za ozemlje Slovenije doslej še neznane vrste iz rodu »Elaphoidella«. Dodatne raziskave bodo pokazale, ali je vrsta nova le za favno Slovenije ali je nova celo za znanost. Podobno velja tudi za osebke vrste, ki spada v rod »Nitocrella«. Slika 5. »Metacyclops gasparoi« Stoch, 1988 - jamski ciklo-poid, doslej najden le v nekaj jamah na Tržaškem krasu ter v Osapski jami. (Brancelj, orig.) Med harpaktikoidnimi raki je bilo največje presenečenje vrsta »Paramorariopsis anae« (slika 5), najdena v Jami pod Krogom. Vtem primeru je najdba pomenila ne samo za znanost novo vrsto, temveč tudi nov rod, kar je pri današnji raziskanosti favne ceponožcev v Evropi že velika redkost. Omenjena jama je za sedaj edino znano nahajališče te vrste na svetu. O njenem načinu življenja lahko le sklepamo. Verjetno poseljuje specifičen habitat in sicer z vodo zalite skalne razpoke, pokrite z vlažnimi blazinami mahu okoli jamskega vhoda. I SO PO DA Vrsta »Sphaeromides virei« (Brian, 1923) ima v Jugoslaviji tri podvrste. Pri nas je zastopana s tipsko podvrsto (slika 6), ki je bila opisana po primerkih iz okolice Pulja. Naseljuje podzemne vode v ozkem pasu ob obali severnega Jadrana in sega na jugu do Stona (Sket, 1964). Slika 6: »Spahaeromides virei virei« (Brian, 1923) - plenilska jamska veslavka iz Osapske jame. (po Sketu, 1964) 35 ANNALES 2/'92 Anton BRANCELJ: PODZEMNA FAVNA RAKOV (Arthropoda: Crustacea) V DVEH VODNIH JAMAH NA KRAŠKEM ROBU, 31-38 Osapska jama in Jama pod Krogom sta v Sloveniji edini znani nahajališči jamske veslavke. V Jami pod Krogom oz. v izviru pod jamo so bili številni mladi osebki iz rodu»MonoHstra(Typhlosphaero-ma)«, ki verjetno pripadajo podvrsti »Moriolistra (T.) be-ricum hadzii« Sket, 1959, opisani iz jam v Istri. AMPHIPODA Vrsta »Niphargus krameri f. spinulifemur« Karaman, 1954 oz. po novejšem imenovanju »Niphargus spinulife- Slika 7: »Niphargus spinulifemur« S. Karaman, 1954) je jamska postranica, kije splošno razširjena po Istri in Slovenskem Primorju, poseljuje pa tudi del ozemlja v severni Italiji. Na sliki je sorodna vrsta »N. stygius« Schiodte, 1848 iz Postojnske jame. (po Sketu, 1974) mur« S. Karaman, 1954 je slepa postranica, ki sojo prvič opisali po osebkih iz okolice Zazida (slika 7). Je razmeroma pogosta vrsta v podzemnih vodah, pa tudi v izvirih in vodnjakih. Razširjena je po Istri, sega pa tudi na Tržaški kras (Karaman, 1984). Slika 8: Vrsta »Troglocaris hercegovinensis« (Babic, 1922) je bila doslej najdena v Sloveniji le v Osapski jami in v Jami pod Krogom. V notranjosti Slovenije jo nadomesti podobna vrsta »Troglocaris schmidti« Dormitzer 1853 (na sliki), (po Stammerju, 1932) DECAPODA Vrsta »Troglocaris hercegovinensis« (Babic, 1922) -kratkoosta jamska kožica je bila opisana po primerkih iz jam na Popovem polju (slika 8). Še danes ni posem zanesljivo, ali pripadajo osebki, najdeni v Osapski jami in Jami pod Krogom eni ali celo dvem vrstam. Ena med njima je verjetno »T. hercegovinensis«. V notranjosti Slovenije živi jamska vodna kožica vrste »Troglocaris schmidti« Dormitzer 1853 oz. »T. anophthalmus« (Kollar) - navadna jamska kožica, kije nekoliko drugačna. Nekateri starejši avtorji (Holthuis, 1956) jo navajajo tudi za Odolinske in Hotiške ponikve, iz katerih odtekajo vode pod Kraškim robom proti morju. Tako je možno, da so vsaj v Osapski jami tudi osebki te vrste. POMEN FAVNE RAKOV V JAMAH NA KRAŠKEM ROBU Favna rakov je v Osapski jami in v Jami pod Krogom zelo pestra in je po dosedanjem poznavanju ena najbogatejših in s strokovnega vidika tudi najzanimivejša v Sloveniji. Na malem prostoru je zbranih dvajset takso-nov, od katerih jih kar sedemnajst pripada skupini pravih jamskih prebivalcev, t.j. stigobiontom. Šele primerjava z nekaterimi drugimi, večjimi jamskimi sistemi pokaže pravo bogastvo obeh jam. V Škocjanskih jamah je bilo doslej v različnih habitatih najdenih 23 vrst in podvrst ceponožcev, od katerihjihjele9stigobiontov(Petkovski & Brancelj, 1985). V Postojnsko-planinskem jamskem sistemu, ki je neprimerno večji kot sta jami na Krašken, robu, je bilo najdenih 46 taksonov ceponožcev, od katerih jih je le slaba polovica, t.j. 19, stigobiontov (Brancelj, 1986, 1987). Med raki iz skupin Cladocera, Isopoda, Amphipoda in Decapoda je bilo v istem sistemu najdenih 18 vrst in podvrst, od katerih je 8 stigobiontskih (Sket, 1979). Pri obeh jamah Kraškega roba preseneča veliko Število vrst, ki imajo bodisi majhne areale ali po dosedanjem poznavanju favne rakov veljajo za redke. To še posebej velja za Osapsko jamo. Predvsem so zanimive najdbe vrst, ki so bile še pred nedavnim znane le iz jam v Hercegovini ter v Črni gori. Kaže, daje njihov areal vezan na razmeroma ozek obmorski pas vzdolž dinarske smeri, od Soče na severu do Črne gore na jugu. Majhna geografska razširjenost posameznih taksonov in tipske lokalitete z ozemlja Slovenije so vzrok, da je med vrstami, ki živijo v obeh jamah, kar 10 uvrščenih na Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst. Primerjava med Osapsko jamo, ki jo lahko štejemo za obmorsko jamo glede na njeno oddaljenost od morja, in Jamo pod Krogom, ki leži veliko bolj v notranjosti celine kaže, da se taksoni iz Hercegovine in Črne gore pojavljajo le v Osapski jami, skupaj z nekaterimi taksoni, znanimi iz notranjosti Slovenije. V Jami pod Krogom prevladujejo stigobionti, znani predvsem iz notranjosti 36 ANNALES 2/'92 Anton BRANCELJ: PODZEMNA FAVNA RAKOV (Arthropoda: Crustacea) V DVEH VODNIH JAMAH NA KRAŠKEM ROBU, 31-38 Slovenije in Evrope, medtem ko je obmorskih taksonov manj. Delitev obeh jam na obmorsko in kontinentalno je le glede na njuno oddaljenost od morja, čeprav po dosedanjem pozanavnju favne spadata obe jami v ti. epilitoralno cono (Sket, 1986). Vsekakor se prav na tem koščku Slovenije prepletata srednjeevropska in ilirska oz. balkanska favna, kar ima za posledico tudi tako bogastvo vrst. Veliko bogastvo pogojujejo tudi dejavniki okolja, kar je še posebej vidno v Osapski jami. V njenih lužah in jezercih je zelo malo organskega drobirja, s katerim bi se lahko hranile tam živeče živali. V pravem jamskem okolju lahko preživijo le osebki, ki so prilagojeni nanj, vključno na pomanjkanje hrane. Prav to je najpomembnejši omejujoči dejavnik, ki preprečuje vdor površinskih vrst v podzemlje. Brž ko se poveča količina hranilnih snovi v jamskem okolju, postanejo površinske vrste nevarni tekmeci podzemnim in jih v končni fazi lahko celo povsem izrinejo. Najočitnejši primer tega sta organsko onesnaževanje podzemnega toka Pivke v postojnsko-planiskem jamskem sistemu in naseljevanje površinskih vrst vzdolž podzemnega toka Pivke (Sket, 1980). Že Jama pod Krogom, v kateri je zaradi bližine občasnega ponora na Movraški vali v jami nekaj več organske snovi, ima manj stigobiontov. Poleg povečanega vnašanja hrane v podzemlje skozi ponore, kar je pogosto tudi posledica različnih melioracijskih posegov v zbirnem zaledju jam, je za jame nevarno tudi vnašanje strupenih ali škodljivih snovi. Temu so izpostavljene tako vodne jame, v katere voda priteka skozi ponore, kot jame, kjer voda pronica skozi drobne razpoke. V teh razpokah se večina hranilnih delcev pri prenašanju zaustavi ali celo razgradi, medtem ko raztopljene ali razpršene snovi nemoteno potujejo dalje v jamo. Glede na pestrost jamske favne lahko Osapsko jamo še vedno štejemo za neonesnaženo jamo, medtem ko je Jama pod Krogom že veliko bolj ogrožena. V njenem zbirnem zaledju je namreč tudi Movraška vala z nekaj naselji in večjimi kompleksi obdelovalne zemlje, kjer se uporabljajo tudi gnojila in rastlinska zaščitna sredstva. Del teh snovi voda izpira vzemljo in ob njihovi povečani uporabi lahko zastrupijo vodo, ki se steka v jamo. Z divjih odlagališč smeti, kjer se pogosto znajdejo tudi posode z odpadnimi motornimi olji in različna organska topila, pa dež le-te spira v podzemlje bodisi skozi zemljo ali skozi ponor. Nevarnost onesnaženja vode je zaradi zaščitnih sredstev v Osapski jami veliko manjša kot v Jami pod Krogom, saj je v zbirnem zaledju Osapske jame manj obdelovalne zemlje. Zato pa čez zbirno območje potekata dve močno obremenjeni cesti, po katerih se prevaža tudi veliko strupenih in nevarnih snovi. Problemi lahko nastanejo bodisi zaradi nesreče, ob kateri lahko odteče v podzemlje večja količina nevarnih snovi, bodisi zaradi spiranja olj in drugih snovi s cestišč, ki nekontrolirano odtekajo v podzemlje. Zahvala Zahvaljujem se sodelavcema mag. Cirilu Krušniku in Davorinu Tometu za pomoč pri nabiranju materiala v obeh jamah. RIASSUNTO Nell'ambito della ricerca "Inventario e topografía della fauna nella regione Carsica e nella zona di Veliki Badin-Krog", promossa dalPlstituto intercomunale per la tutela dei beni naturali e culturali di Pirano, sono state effettuate anche ricerche sulla fauna dei gamberi che popolano la zona e che fino ad allora era poco conosciuta. Le ricerche nelle Grotte di Ospo e di Krog hanno riservato numeróse sorprese. E' stato constatato inaspettatata-mente l'alto numero di specie e Palto numero di esemplari che abitano la zona. Colpisce particolármente Palta concentrazione di specie che stando ai dati in nostro possesso sono poco diffuse in altre aree. Non meno sorprendenti le scoperte di specie finora sconosciute. Compasivamente nelle due grotte vivono 27 specie e sottospeci di gamberi, appartenenti a 5 gruppi inferiori e superiori di gamberi. 22 di queste vivono esclusivamente nel sottosuolo, mentre altre 5 salgono anche nelle acque di superficie. Le due grotte non sono ancora inquínate, ma sono seriamente mínacciate di contaminazione. La grotta di Krog è minaccíata dalle opere di bonifica in corso nella Valle di Movraz, che facilitano Pagricoltura intensiva e Puso di sostanze insetticide. Ambedue le cavità possono venir inquínate anche dalle sostanze velenose di alcune discariche abusive. Soprattutto la grotta di Ospo corre grossi rischi a cusa del trasporto di sostanze velenose attraverso il territorio bagnato dalle sue acque. La ricchezza della fauna nelle due grotte è paragonabile a quella delle grandi grotte, come ad esempio quelle di San Canzíano e di Postumia. Il rinvenimento di numeróse specie o sottospecie rare, mínacciate o sconosciute confermano la necessità di proclamare la Dorsale carsica parco regionale. La tutela delle due grotte fu chiesta g/a da Sket (1982) soprattutto per la massiccía presenza di fillípodi di grotta. Ma la sola proclamazione senza concreti interventi di tutela non significa molto. Esiste infatti il pericolo potenziale di inquinamento in seguito a incidenti stradali o alPattivita agrícola, il che causerebbe Pírrimedíabile degrado di questi due beni naturali sotterranei. 37 ANNALES 2/'92 Anton BRANCELJ-. PODZEMNA FAVNA RAKOV (Arthropoda: Crustacea) V DVEH VODNIH JAMAH NA KRAŠKEM ROBU, 31 -38 VIRI IN LITERATURA Brancelj A., 1986: Rare and lesser known Harpacti-coids (Copepo da Harpacticoida) from the Postojna-Planina Cave system (Slovenia), Biol, vestn., 34:13-36 Brancelj A., 1987: Cyclopoida and Calanoida (Crustacea, Copepo da) from the Postojna-Planina Cave system (Slovenia), Biol, vestn., 35:1-16 Brancelj A., 1990: »Alona hercegovinae« n.sp. (Cladocera: Chydoridae) a blind cave-inhabiting Cla-doceran from Hercegovina (Yugoslavia), Hydrobiolo-gia, 199:7-16 Brancelj A., 1991: Stygobitic Calanoida (Crustacea: Copepoda) from Yugoslavia with the description of a new species -»Stygodiaptomus petkovskii« from Bosnia and Hercegovina, Stygologia, 6(3):165-176 Holthuis L. B., 1956: An enumertion of the Crustacea Decapoda Natantia inhabiting subterranean waters, Vie et Milieu, 7: 43-76 Karaman S. L., 1958: Weitere beiträgezur Kenntnis der Amphipoden und Isopoden Jugoslawiens und Griechlands, Biol. glasnik, 11:11-22 Karaman G. S., 1974: Catalogus faunae Jugoslaviae III/3 (Crustacea: Amphipoda), SAZU, Ljubljana, p.p. 41 Karaman G. Sv 1984: Contribuion to the knowledge of the Amphipoda 148. »Niphargus krameri« Schell, and »N. spinulifemur« S. Kar. in Southern Europe, Bull. Mus. Hist. Nat., ser. B, 39: 85-104 Malečkar F., Morel S., 1987: Osapska jama v Bržaniji, Naše jame, 29:47-50 MihevcA., 1990: Speleološke značilnosti Koprskega primorja, s. 67-71.15. zborovanje slovenskih geografov - Portorož 1990. Zveza geografskih društev Slovenije Petkovski T. K., Flössner D., 1972: Eine neue »Alona«-Art (Crustacea: Cladocera) aus dem Ohridsee, Fragm. Balcanica, 9(10):97-106 Petkovski T. K., Brancelj A., 1985: Zur Copepoden-fauna (Crus tacea) der Grotten Škocjanske jame in Slo-venien, Acta Mus. Macedonia Sei. Nat, 17(1):1-25 Sket B., 1964: Genus »Spaheromides« Dollfus 1897 (Crust., Isopoda, Cirolanidae) in Jugoslawien, Bio!, vestn., 12: 153-168 Sket B., 1965: Taksonomska problematika vrste »Asel-lus aquaticus« (L.) Rae. (Crust, Isopoda) s posebnim ozirom na populacije v Sloveniji, Razprave SAZU (VIII), Ljubljana, p.p. 45 Sket B., 1967: Catalogus faunae Jugoslaviae III/3 (Crustacea: Isopoda (aquatica)), SAZU, Ljubljana, p.p. 19 Sket B., 1974: »Niphargus stygius« (Schiödte) (Amphipoda, Gammaridae) - die neubeschreibung des Renerotypus, Variabilität, Verbreitung und Biologie der Art -1, Biol. vestn., 22: 91-103 Sket B., 1979: Jamska favna notranjskega trikotnika (Cerknica-Postojna-Planina), njena ogroženost in naravovarstveni pomen, Varstvo narave, 12:45-59 Sket B., 1980: Postojnsko-planinski jamski sistem kot model za proučevanje onesnaženja podzemeljskih voda, Naše jame, 22: 27-44 Sket B., 1982: Mednarodni simpozij "Zaščita Krasa ob 160-letnici turističnega razvoja Škocjanskih jam", Lipica, 7.-9. oktober 1982 Sket B., 1986: Evaluation of some taxonomically, zoogeographi cally, or ecologically interesting finds in the hypogean waters of Yugoslavia (in the last decades), 9. Congr. Int. Espeleol. Comun. 2: 126-128. Barcelona Sket B., 1989: Rdeči seznam ogroženih rastlinskih in živalskih vrst - Crustacea, Ekspertiza 1988. Zavod SR Slovenije za varstvo naravne in kulturne dediščine. Ljubljana, p.p. 176 Stammer H. J., 1932: Die Fauna desTimavo, Zool. Jb. Syst. Okol. Geogr. Tiere 63: 521-656 Stoch F., 1988: Secondo contribute alia conoscenza dei Calanoidi e dei Ciclopoidi (Crustacea, Copepoda) delle acque carsiche soterranee della Venezia Giulia (Italia Nordorientale), Atti e Memorie della Comm. Grotte "E. Boegan", 27:63-71 Wolf B., 1938: Animalium Cavernarum Catalogus, Dr. W. Junk's Gravenhage 38