po*t]
nuja plačana v gotovini
o£u*žo/ v vi&aKjto
•zhaja vsak četrtek • Posamezna številka stane Din t'50	h	Izdaja:	Konzorcij	„Straže v viharju'* (A. Tepež) • Urejuje: L. Klaur
Celoletna naročnina Din 35'- • Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, St. 16.7^0	l |f J	Uredništvo	in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč)
Ljubljana, 26. januarja 1939
Izdaja: Konzorcij ..Straže v viharju'* (A. Tepež) • Urejuje: L. Klauž Uredniitvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske tiskarne (K. Čeč)
Leto V — Številka 15
Slovensko dijaštvo
v katakombah
Tiste dni je prisegla »napredna« slovenja javnost, ki se je »jugoslovanska« začela ‘‘Benovati, da bo vse, kar je slovenkega — «bo je mislila tudi, kar je katoliškega — uni-in v kali zatrla. Katoliške organizacije na ftaših gimnazijah so razpustili, z nasajenimi bajoneti so nas lovili žandarji po mestu kot ^ihujše zločince, imeli smo številne preiska-Ve> ni bilo malo naših iantov izključenih kot *^Wilen zgled vsem, ki se še nočejo pokoriti.
Morali smo se skriti v katakombe. Nič več Ostankov in nič zborovanj. Naši nasprotniki ®° se veselili »zmage«.. Niso pa vedeli, kaj kosimo v dušah, niso mogli videti, kaj v na-^ srcih tli. Ognja v naših očeh niso opazili, smo se bratje srečavali med seboj. Slovenjo trobojnico smo si pripeli na notranjo stran suknjiča in melodija narodne himne nam je vsak korak prihajala v zavest. Pa tega oni Uiso vedeli, v zmagoslavju in podprti po svo-ravnateljih in profesorjih so se veselili no-
v,h dni. Prepevali so žalostinke na grobovih Venskih katoliških dijaških organizacij. Takrat je bil naš narodni slovenski pražiš Ob dveh popolnoči je zaplapotala slovenja trobojnica pred gimqpzijskim poslopjem v Novem mestu, na visokih kostanjih, pred Stvarstvom... na vitkih slovanskih lipah so Vihrale naše zastave. Simbol naše biti, naše
moči, ki tli in bo bruhnila na dan, ko pride čas! Ponosno smo stopali v šolo tisto jutro, ogenj navdušenja je žarel iz naših obrazov!
In kresna noč je prišla. Obroč, ki je nasilno vezal slovensko bit in jo hotel zadušiti, je počil. Val novega življenja je zajel našo zemljo.
Toda slovenska katoliška dijaška mladina še ni prosta okovov. Še vedno nimamo možnosti organizacij. Ne moremo razumeti, da se za nas nihče ne briga. Ali mislite, da lahko prenašamo ta okov, ki nas veže, to sramoto, ki nas mori? Ali smo tako brezpomembni, tako malo vredni? Kako vendar pridemo do tega, da smo druge vrste državljani, z manjšimi pravicami pa z enakimi, če ne še z večjimi dolžnostmi kot naši nasprotniki? Ne razumemo, kdo nam zastavlja pot. Narod? Narod smo mi! Iz njega smo izšli in skupni so naši cilji. Mi hočemo svobodno pot! Ni ga, ki bi nas še nadalje ustavljal. Nas ni deset ali petdeset. Stotine in stotine slovenskih katoliških dijakov zahteva to. Zajeti hočemo še tiste, ki tavajo v negotovosti, zapeljani od naših nasprotnikov, ki imajo vso svobodo, da lahko svoj krivi nauk oznanjajo. Ničesar nemogočega ne aahtevamo. Hočemo le pravico in enakopravnost.
Karitas Cerkve v modernem svetu
Razen bratovske ljubezni je v katoliški c®rkvi neka druga karitas, to je tista, ki je °°sežena v njenem nauku o bratovski ljubez-?l’ y njeni vzgoji k bratovski ljubezni, v njeni, e že ne oficielni, pa toliko bolj resnični vlogi razsojevalca sporov, ki nastanejo na vseh s raneh med ljudmi.
Pznanjati bratsko ljubezen, sovražiti so-raštvo, delati za spravo med ljudmi, boriti Proti vojni, reševati mir, proglašati pravila °®'alne pravičnosti, potegovati se za člo-osebnost, za družino, za preosnovo člo-k 116 družbe, za izboljšanje revežev, to je . ar označuje stališče Cerkve, to je njeno de-°’ delo kakega Benedikta XV., ki ga v sve-
sveta. Ne ovirajo je rasni predsodki, ne državne meje, ne navezanost na kogar koli. Obsoja sovraštvo, pa naj pride od koder koli. Vsem oznanja evangelij krščanske ljubezni. Naj reče kdo, kar hoče, Cerkev ne uči zgolj tope resignacije ljudi, ki nimajo ničesar, prav tako, kakor se ne veže z ljudmi, ki jim ničesar ne manjka. Ona še dolgo ni bila zadnja, ki je obsodila zlorabe kapitalizma, ki ga je obvladal poganski materializem. Kdo je z večjo silo razgalil socialne krivičnosti in pokazal zanje zdravila, kakor Leon XIII. v svoji okrožnici Rerum novarum, ki je stara že sko-ro petdeset let, in kdo bolj kakor Pij XI. v svoji encikliki Quadragesimo Anno, ki je bila objavljena mnogo pred sedanjimi resnimi konflikti.
Cerkev ne zagovarja niti »nezaslužene revščine«, niti nečloveškega izrabljanja človeka, niti zatiranja dostojanstva človeške osebnosti. Nasprotno, ona obsoja škodoželjno in zavistno sovraštvo, vsako nestrpnost in vsako nasilje nad osebnimi in lastninskimi pravicami.
Cerkev se enako upira vsem diktaturam, pa naj bodo te ali one barve, ako skušajo usužnjiti človeško osebnost in ako ogrožajo mir. Prav tako se Cerkev ne da speljati v nobeno demagogijo, kjer je sicer navdušenje
Današnja številka vsebuje:
Tyršev duh
Slovenska katoliška mladinska organizacija Obvestila Slovenske dijaške zveze
Sodobni telovadni pouk Od Hegla do Marxa
zelo veliko, pa zato toliko bolj spremenljivo in nestalno.
Cerkev skrbi za to, da ostane nepopačen odmev Kristusovega nauka: »Ljubite se med seboj.« K tem besedam dodaja še drug nauk nebeškega Učitelja, ki so ga potrdili nešteti dogodki v zgodovini, namreč besede: »Kdor grabi za meč, bo z mečem pokončan.«
Zdi se, da je neskončna božja modrost položila v dogodke same zakon, zaradi katerega se vedno izkaže pravilnost miroljubnega postopanja tudi v mednarodnem političnem življenju.
organizacij
tovni vojni tolikokrat niso hoteli razumeti, to je delo Pija XI. v našem povojnem svetu. To je delo Cerkve na socialnem in na mednarodnem poprišču, delo, ki ostaja prikrito, ki pa je vendar zelo težavno in ne brez uspehov. Tak pogled na ljubezen v Cerkvi nam pokaže dvojno njeno odliko, to je njen globok vpliv in njeno silno lepoto.
Da Cerkev izpolni to svojo blagodejno nalogo, mora izbirati. Cerkev priznava vsako obliko državne vladavine in ostaja izven strankarskih bojev. Ona hrani v svojem nauku besede življenja in ni se ji treba bati, kakor drugim človeškim ustanovam za svoj obstanek, ker ima zagotovilo obstanka do konca
Pred dobrimi 40 leti so naši najboljši možje dr. Janez Evangelist Krek, dr. Anton Bon. Jeglič in sedanji naš narodni voditelj dr. A. Korošec začeli snovati mladinske organizacije, iki so tudi v svojem naslovu nosile časten naziv — 'katoliške mladinske organizacije. Te mladinske organizacije so izvedle pravi preporod našega ljudstva. Mladina je po njih vplivu začela opuščati gostilne, zbirati se je začela v prosvetnih domovih in v njih sebe in po sebi ljudstvo dvigala umstveno, fizično in moralno. Te mladinske organizacije pa so vzgajale našo mladino tudi nacionalno. Vcepljale so svojim članom živo ljubezen do slovenske grude, ljubezen do slovenske besede in narodne pesmi ter jih vzgajale k požrtvovalnosti v službi svetinj in zaikladov svojega naroda. Mimo lahko trdimo, da so vprav te naše mladinske organizacije usposobile našo mladino, da je ostala močna, nezlomljiva in neupogljiva v boju z narodnostnimi sovražniki.
Nadvse važno nacionalno delo pa so vršile naše mladinske organizacije v tistih delih domovine, ki so bili najbolj izpostavljeni poskusom raznarodovanja. Z neustrašenostjo in žilavostjo, kakršno zmore samo mlada idealna slovenska fantovska duša, so naše mladinske katoliške
organizacije odbijale napade in nakane tujcev, ki je hotel preko slovenske zemlje in preko slovenske mladine graditi most nemštva vse tja do jugoslovanskega Jadrana. Ta društva so zbirala v svojem krogu mladino, ko je tujec že polagal svojo roko na njo, ona so skrbela, da je nemško pesem obvladovala slovenska, ona so skrbela, da je nad nemško besedo zmagovala slovenska, ona so skrbela, da je nad nemško prireditvijo triumfirala slovenska. Da, katoliške mladinske organizacije so bile nepremagljive trdnjave slovenski narodni zavesti, so bile nepremagljiv zid proti navalu nemštvfe na jug. Ko bi ne bilo katoliških mladinskih organizacij, ko bi ne bilo tako silnega in nesebičnega, njihovega dela, kdo ve, kako bi potekala danes meja na našem severu.
Pomislimo dalje še na odločilne trenutke v borbi za narodne pravice v letih 1917 in 1918, ko je slovenski narod tako krepko podprl našega velikega klicarja v njegovem oznanilu: Dvignite glave, ker približalo se je vaše odrešenje. Človek se nehote vpraša, kako bi šli mimo nas leti 1917 in 1918, če ne bi bilo našega prebujenega slovenskega ljudstva. In ta preporod so izvedle pred vsem naše mladinske organizacije, ki so dvignile izobrazbo naših mož in fantov ter žena in deklet, da so
(Dalje na 2. strani.)
se zavedali trenutkov, in ucepile v njih duše močno slovensko narodno zavest.
Kakor pa je slovenska mladina, organizirana v svojih katoliških mladinskih organizacijah, s svojim delom pomagala našim voditeljem ustvarjati našo narodno državo, tako je danes pripravljena ta svoj svobodni dom čuvati in mu graditi slavo in čast. Ona ljubi svojo državo, ker se dobro zaveda, da edino ona more narodu ohranjati njegov jezik in njegovo kulturo ter čuvati njegovo zemljo. Ona ve, da more samo močna Jugoslavija ohranjati svetinje slovenskega naroda. Zato jo pa tudi ljubi in ji s svojim delom služi in je pripravljena za njo tudi borite se in žrtvovati se. Ni naša ljubezen kričava, kot ni kričava nobena globoka, iskrena ljubezen. Naš patriotizem ni na prodaj za kariere in plačana mesta. Je pa naš patriotizem tako močan, kot je močna naša narodna zavest, da ni omagala niti v viharjih najhujšega preganjanja in ječ in ki tudi ne bo omagala v bodočih viharjih, če še kdaj pridejo na nas s severa ali juga, z vzhoda ali zahoda, ali pa iz brezdna lastni zemlji odtujenih ljudi.
Mož nam ie treba!
V	sedanjih težkih časih, se še .bolj občuti pomanjkanje značajev, kakor v urah brezskrbnosti. Toda ne takih, ki se ne dvignejo nad povprečnost, ampak takih značajev, ki se zavedajo .svojega dostojanstva, svojih dolžnosti, svoje vloge v .družbi, svoje odgovornosti.
Toda takih značajev je malo. Da se povzpnemo do take višine, moramo imeti krepko voljo, ki je ne izpodjeda nadutost, maramo imeti smisel za obči blagor, ki je pripravljen žrtvovati osebno korist, moramo imeti poseben pogum, ki se more upreti svoji Okolici in si upa prevzeti nase odgovornost nevarnosti, ki mu groze.
Toda taki značaji se ne rodijo sami od sebe, ampak šele nastajajo po trudapolnem ■vzgajanju, ki združuje sodelovanje mnogih ljudi, ki skrbijo, da se pri tem ne zatira človekova osebnost.
Ta posel zahteva težavne stvari kot so: sodelovanje vzgojiteljev, veliko spoštovanje človeškega dostojanstva, .krščansko razumevanje smisla življenja, ki je osnovno znanje, ki ga dajemo svobodnemu človeku.
Zdi se, da' so v naši dobi vsi ti pogoji navadno zelo pomankljivo izpolnjeni. Indiferentna šola ne more dati krščanskega pojmovanja o življenju, prav tako mnogi starši vzgajajo svoje otroke v prvi vrsti zase ne meneč se za pravice božje, ki so nad vsakim otrokom. Večinoma se šola in družina ne brigata ■druga za drugo. Sola loči otroka od družine, ako se družina ne briga za šolo.
Moškost je v sedanjih zmaterializiranih časih skoroda nečloveška stvar, zlasti danes ko je zakon o trudu nerazumevan, ko popolni ■paganizem vzgojiteljev javnega mnenja proglaša razbrzdano tekmo, če že ne za razbrzdanim življenjem, pa vsaj za čim zložnejšim, pa naj stane, kar hoče.
Kako se bojijo, da najdejo v svojih učencih ■osebnosti, ki si stavijo vprašanja, ki hočejo razumeti in delovati! Kje so časi, ko se je ■bodisi učitelj, oče ali gospodar bil vesel, ako je pripravil koga, ki bo boljše delal kakor on. Naša doba se boji ljudi, ki mislijo. Hoče ljudi, ■ki slepo sledijo in se pokoravajo samo da jim zna kdo na dušo pihati.
Stranka, gibanje, so pravila dneva, ki izpričujejo, da danes človek izven tega okvirja ne pomeni ničesar več, ko bi vendar morala biti njegova glavna sikrb ta, da bi pomenil nekaj tudi kot posameznik.
Premalo se brigamo, da izklešemo značaje, ki bi bili zmožni samostojnega življenja. Mislimo, da je suženjska pokorščina najboljši pogoj za red in mir, kar je morda res za trenutno situacijo, toda se izkaže popolnoma napačno za bodočnost.
Zato d^nes v stoletju tehnike in silnih znanstvenikov tako zelo pogrešamo mož-zna-čajev, ljudi za katere je Bog Oče in gospodar, ljudi, ki vidijo v delu službo družbi, ki smatrajo dolžnost za pravilo, ljudi, ki jim je obči blagor ideal, ljudi, ki jim je pokorščina akt razuma, ljudi, iki jim je zatajevanje navada.
Tudi la kriza, kakor vsaka druga .bo nekoč premagana ako .bodo vzgojitelji videli v otroku, ki ga vzgajajo otroka božjega in človeka bodočnosti.
O velikem nazadovanju rojstev po posameznih hrvaških župnijah piše Hrvatska straža. Tako se je v Virovitici leta 1938 rodilo le 265 otrok v primeri z 314 v letu 1937. Prav tako nazadujejo rojstva v Posavski Bugi, kjer so rojstva padala postopoma od leta 1919, ko jih je bilo 96 do 41 v letu 1938. Hrvatska straža pripisuje to beli kugi, ki tudi na Hrvat-skem močno razsaja.
SLOVENSKA DIJAŠKA ZVEZA.
Slovenska dijaška zveza je osnovala tiskovni odsek, ki bo vedno pripravljal zvezna poročila za časopj|se. ZTO pomeni: zvezni tiskovni odsek.
ZTO. Letošnji XVIII. kongres Pax Romane bo v Ameriki, kakor smo že sporočili. — Študijski dnevi se bodo pričeli 26. avgusta zvečer v Washmgtonu in bodo trajali do 2. septembra. Kongres sam pa bo v Newyorku od 3, do 9. septembra. Vsi, ki bi se morda hoteli kongresa udeležiti, se javite pravočasno Slovenski dijaški zvezi.
ZTO. Za I. podpredsednika Pax Romane, mednarodne zveze katoliških organizacij, je bil izvoljen tov. ing. A. Tepež, naš predsednik in predsednik pripravljalnega odbora za lanski XVII. kongres Pax Romane, ki se je bil vršil pri nas v Sloveniji.
ZTO. Zvezni referat za zunanje zadeve je bil podeljen tov. Jožetu Peterlinu.
ZTO. Zaradi potreb pri povečanem deli* SDZ, je zvezni odbor na podlagi določb poslovnika dodelil zveznega odposlanca tov. Lipovška k zveznemu osred. tajništvu, tov. Ver-bajsa in Kralja k zveznemu dijaškemu referatu, tov. Breclja pa zveznemu referatu za Pr0' sveto, tisk in propagando.
ZTO. Slovenska dijaška zveza je intervenirala v Pragi, Brnu in Bratislavi, da bi se nadaljevale zamenjave študentov, ki so bile ' zimskem semestru ukinjene. V primeru, cla bo odgovor čeških in slovaških akademikom pozitiven, bo v kratkem razpisanih več mest* Ker je bilo letos veliko zanimanje za počil' niške zamenjave, se 'bo Slovenska dijaška zveza začela pogajati, da se število teh v PraŽj poveča. Vpoštev pridejo predvsem medicin®1 in tehniki.
Vi&ar	na
Evangelij 4. nedelje po razglašen ju.
Čoln z apostoli in Jezusom plaou po Ge-nezareškem jezeru. In glej. na morju ■nastane oelik■ Diliar, luko da čoln zagrinjajo valovi — on pa spi. Ese delo učencev ob krmilu in veslih se zdi brezuspešno. Zatečejo se h Kristusu in ga zbudijo: »Gospod, reši nas, utapljamo seU Teda j vstane in zapove vetrovom in morju — in nastala je velika višina.
Ta slika čolna na razburkanem morju se že kar tradicionalno primerja katoliški cerkvi. Globoka analogija je v njej. Uporabljajo jo priznani cerkveni pisatelji in govorniki.
In res! V dolgi dobi zgodovine, ki jo ima cerkev že za seboj, poznamo čase, ko je bilo življenje cerkve podobno čolnu, ki mirno plava po morski gladini. Pa so bile tudi dobe, ko je bila cerkev kakor čoln, ki ga hočejo razpenjeni valovi utopiti. N. pr. takrat ko je razpadalo rimsko cesarstvo, pozneje spet v 9. in 10. stoletju in potem spet v dobi renesunce. Pa cerkev je ostala in neparnosti premagala. Nasprotja so se izmirila in cer-
kev je šla boljši bodočnosti nasproti. Ne zlo v njeni notranjosti in ne sovražniki od zunaj je niso mogli utopiti. Zato pojav cerkve in njen obstoj še nevernim vzbuja občudovanje in začudenje. Mnogi so po nepristranskih sklepih že prišli do zaključka: Cerkev vodi in drži višja nadnaravna sila. Kol kon-vertiti so vstopili vanjo.
Ne organizacija, ne spretno vodstvo in ne uvidevnost ljudi, ampak Kristus, ki je cerkev ustanovil, da njegovo odrešilno delo nadaljuje, je zadnji porok, da cerkev klu-buje vsem nevarnostim. Ko se zdi, da delo pri veslih in krmilu nič več ne izda, se toliko bolj glasno dviga molitev in prošnja: -»Gospod, reši nas!« Pa se po evangeliju vrača vedno isti odgovor: Cerkev bo šla skozi viharje in valove, dokler ne pristane ob sodri jem dnevu. Šele takrat se bo izmirilo burno valovanje in nastala bo velika tišina.
Dobro je, da to vemo. Včasih smo že kar na tern,' da bi postali maloverni. Toda ne! Suj pravi Kristus: »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta.«
Od Hegla do Marxa
(Dalje.)
Vidi se, da ga je komunizem ki ga je poznal le oddaleč s skrivnostno silo vlekel nase. Marx je bil v tej dobi že sicer strasten ateist, toda vedno idealist-hegelijanec in kot tak hud nasprotnik »zavrženega materializma, tega greha proti svetemu duhu narodov in človeštva«.
Kot urednik, ki je stikal za družabnimi pomanjkljivostmi, ki so tlačile malega človeka, in jih raznašal v svet, da bi ponagajal vladi, si je Marx razbistril oko za socialne probleme, obenem pa se dokopal do prepričanja, da sama načelna kritika filozofskih nazorov še ne bo izpremenila stvarnega stanja. Resnična zgodovina je vse ikaj drugega kakor dialektični razvoj Hegelove čiste ideje. Med Marcem in Bauerjem, ki je osnoval v Berlinu namesto prejšnjega »doktorskega kluba« čudaški »klub svobodnjakov (die Freien)« in se bolj in bolj odmikal javnemu življenju v čisto kritiko, je prišlo do razdora. Konec leta 1842 je Marc pretrgal z njim vse zveze in se s Feuerbachom, Rugejem in Hessom posvetil predvsem stvarnim političnim in socialnim vprašanjem.
Spomladi leta 1843 je vlada prepovedala »Rheinische Zeitung«. Marc je bil brez dohodkov, ker se je tudi z domačimi sprl. Toda Ruge je med tem snoval »Deutsch-Franzosi-sche Jahrbiicher in je povabil Marxa v uredništvo. S tem je bil gmotno toliko zagotovljen, da se je končno vendar poročil z Jenny. Na jesen leta 1843 sta se oba podala v Pariz.
Pariz
To in naslednje leto je bilo za Marca odločilno. 2e v Nemčiji se je bil oddaljil od Bauerja in se približal Feuerbachu, ki je s svojo knjigo Das Wesen des Christentums silno vplival na mladohegelijance. Engels je dejal, da so ,za nekaj časa ppstali vsi feuer-bachovci. Tudi Marc se je pridružil njegovemu mnenju, da je treba duha in idejo vključiti v materijo, ne materije v duha, kakor je učil Hegel. Človeku je treba vrniti njegove ideale, ki jih je kot božanstvo projiciral v nebo, sebi pa ohranil golo sebičnost. Izhodišče filozofije ne smejo biti več abstrakcije, ampak celotna stvarna človeška narava, ki naj bo tudi zadnji cilj vsega napora. Edino to ni ugajalo Marxu, da je Feuerbach prezrl dialektiko, ki edina more razložiti dinamiko vesoljstva.
V druibi s socialisti in komunisti
V	Parizu se je Marx tudi pobliže seznanil s komunizmom in socializmom, ki je bil ob njegovem prihodu v živem razmahu. Socialisti, ki so se opirali na Saint-Simona in Fourriera so dokazovali, da se bo človeštvo kmalu delilo na kapitalistično meščanstvo in na proletariat, iker kapital vedno hitreje uničuje srednje sloje. Da se preprečijo zlorabe kapitala, bi bilo treba podržaviti proizvajalna sredstva. Komunisti so šli še dalje. Zasebna lastnina naj se sploh odpravi, proletariat naj
uvede svojo diktaturo. Med nemškimi izgna®' ci v Parizu se je za komunizem navdušemaj zlasti mladi krojač Weitling. Bil je sanjač, k1 se je začel smatrati za novega odrešenika tef mešati komunizem z nekakšnim versko p0-barvanim misticizmom. Weitling je mnogo pv' pomogel, da so nove socialne ideje, ki so j1*1 dotlej gojili meščanski teoretiki, sprožile de' lavsko gibanje.
Važna za razvoj komunizma, zlasti v Nefl1' čiji, je bila von Steinova knjiga: »Socializei!l1 in komunizem v sodobni Franciji«, ki je iz^a 1. 1842. Avtorju, ki se je pripravljal za p*'0' fesorsko stolico, je dala pruska vlada sai**4 podporo, da bi v Parizu študiral komunistič®0 gibanje in poročal o prevratnem deloval*)4 nemških izgnancev. Stein je izborno pagod11 bistvo komunizma, pokazal v kakšni zvezi je z naraščajočo industrializacijo in poudaril vaZ' nost socialnega problema, tako, da je delo, k1 je bilo pisano proti novemu nazoru, služil komunistom v Nemčiji tako rekoč kot uči*4 knjiga. Hess, ki se je že prej nagibal h kom®' nizmu in ga skušal spojiti s Feuerbachovo L' lozofijo, je delo v Rheinische Zeitung z n®' vdušenjem ocenil, dasi je seveda odklo^ njene zaključke.
Friedrich Engels
Hess je najprej pridobil za novi nazor gelsa. Friedrich Engels je bil dve leti mlaisl od Manca. Pridružil se je mladohegelijancei®' zlasti sta vplivala nanj Strauss in FeuerbaC*1'
V Berlinu je stopil v krog »svobodnjakom'*' Prvič je zbudil pozornost, ko je ostro nap4 del Schellinga, tega »filozofa, ki je izgu^ svojega genija«. Z Marxom sta se prvič m1 dela leta 1842 v Kolinu, toda Marx ga ie. hladno sprejel, ker je vprav takrat pretrf! zveze z berlinskimi »svobodnjaki«. Zato P? se je Hess tem bolj zavzel zanj. Dokazom mu je, da Feuerbachov nazor logično vod* komunizem, odprl mu je oči za razredni bo) mu svetoval, naj zasleduje položaj in giba®) delavstva v Angliji, kjer je imel Engelsov o® tovarno, in naj piše o teh vprašanjih. Ko	j je ileta 1844 vrnil iz Anglije, se je v P^rl j sešel z Marxom in postal njegov najožji trudnik do smrti. Njuno prijateljstvo prh^® ; jajo z najlepšimi, kar jih opisuje zgodomi®
V spisih sta se tako dopolnjevala, da je določiti, kaj je prispeval eden, kaj drugi- K lektivistični nazor je sam plod .kolektivu mišljenja. Engels je zlasti dobro poznal m4*, mere med delavstvom in je nudil k s"Uv|i zgradbi socialnega dejstva, medtem ko ie Marx mislec, ki je iz hegelianizma in baohovega materialističnega humanizma ^ delal filozofsko podlago za komunizem. Em£e je umrl leta 1895. v Londonu.
Podpirafie pol^rei teatolištee mladini
i
Tyršev duh
Nekaj spominov iz šolskih let
Kraj: ljubljanska gimnazija.
Čas: v letih od 1931 do 1935.
Učenci stoje mirno, s povešenimi glavami Poslušajo razrednikov govor. Vsak teden padajo iste besede o potrebi nacionalne vzgoje, 0 vzvišenih idejah, o viteštvu, slede vprašanja, na katera si ne upa nihče odgovoriti; zakaj tie vstopajmo v »viteške« vrste monopolnih »nacionalnih« organizacij.
Razred stoji mimo, osemdeset oči je upr-tih v klopi, tišina — ne, vihar v mladih dušah, ki vedo, da je vse to laž, prefrigano nabavljena past. Toda, fant imoj, en sam stavek ti lahko vtisne pečat protidržavnosti, prestopki proti tej organizaciji, o kateri lahko mirno trdimo, da je družila vse drugo kot viteze, so Se 'kaznovali zelo strogo. Ena sama odklonilna beseda — pa imaš slab red iz vedenja, Profesor zgodovine in zemljepisna ti bo tudi Pokazal svojo odločnost in te bo proglasil za *adnji ostanek pasjega plemena, ki seveda ne ^n-ore imeti višje ocene, kot nezadostno.
Razrednik pogleda po razredu. Šest oči je Uprtih vanj. Poslednje vprašanje: »Koliko vas )e včlanjenih v Sokolu?« Trije dvignejo rake. ^a jim šine rdečica v obraz, sami naglo po-Vesijo roke.
Mesec dni pozneje.
Kljub vsakotedenskim agitacijskim govorom se število »nacionalistov« v razredu ni Povečalo. Zato se odloči sam gospod ravnanj, da poizkusi srečo.
Ognjevit govor, gostobesednih fraz o »viteštvu«, »nacionalnosti« kar mrgoli. Pol ure nas muči, da si ne upamo dihati. Na koncu iz-
razi svoje upanje, da se jih je nekaj že odločilo za vstop. Koliko je bilo do sedaj sokolov v razredu? Razrednik mu pravi, da trije. Sledi izzivalno vprašanje: »Koliko vas je sedaj?«
Dva dvigneta roke. — Kocka je padla.
Eden je že spoznal, da postaja organizacija svobodomiselni anahronizem — postal je
—	komunist.
*
Junija leta 1933.
V	Sokolu sta bila vpisana samo dva (edem izmed njiju je imel še to odliko, da ni — edini v razredu — obvladal cirilice), kljub temu smo morali vsi vedeti za sokolski nastop.
Spominjam se, da smo bivši Orli najlepše izvajati vaje. Zato nas je učitelj stavil vsem za zgled — kot vzorne Sokole.
Prišel je dan pred sokolskim nastopom. V dolgih kolonah smo se razvrstili po telovadišču. Naša gimnazija je zavzela vse levo krilo. Godba je zaigrala; povelje: tri, štiri; ena. Na levem krilu je večina odpovedala pokorščino, po petem gibu ni telovadil nihče več. Vodja je dal vaje ustaviti. Povelje: levo krilo solo. Godba je zaigrala in igrala, mi pa smo stali. Seveda so nas brž nagnali domov. Tudi na nastop nas niso vabili.
To je nekaj prizorov iz let, ko slovenski študent v prijavi ob vpisu ni smel napisati, da je slovenske narodnosti.
Nešteto takih prizorov bi lahko priklicali v spomin. Morda jih tudi še bomo.
Pa se nam vsiljuje v ospredje vprašanje: zakaj so nas hoteli speljati z vsemi sredstvi v Sokola! Da bi postali nacionalni?
Kdo jim to verjame! Prvič nismo nikoli bili anacionalni, bolj smo ljubili našo veliko domovino, kot marsikateri sokolski patriot. Če pa je ta ali oni slovenski študent zdvomil tedaj v jugoslovansko bodočnost, tedaj ne iščite krivde na njem, ki je zato zašel, ker ste mu
vi,	slovenski liberalci, namesto domovine utsvarili peklo. Drugič pa: ali nas bodo učili nacionalisti zvestobe do naše domovine, ljudje, ki so se takrat, ko je slovenski živelj v stari monarhiji že imel pred očmi novo južnoslovansko tvorbo, pri volitvah vezali z Nemci, na Goriškem pa z Italijani proti slovenskemu ljudstvu. Najibrž so takrat tudi ravnali v njihovem »nacionalnem« smislu. In prepričani simo lahko, da bi svoj nacionalizem tudi hitro preusmerili v vse kaj drugega kot v jugoslovansko skupnost, če bi spremenjene razmere to zahtevale. Zakaj to? Odgovor na to vprašanje, je obenem odgovor na vprašanje, ki smo si ga zigoraj zastavili.
Zato, ker je bistveni, prvotni element slovenskega liberalnega tabora, bodisi, da govorimo o njegovih političnih, prosvetnih ali telovadnih organizacijah liberalizem. Vse drugo je samo privesek, spretna ornamentika, ki naj zakrije glavno misel: svobodomiselstvo. Nacionalnost je postranska stvar, ki jo enkrat usmerijo na Dunaj, drugič v Beograd, bi jo pa v danih prilikah tudi drugam, kot je pokazala decembrska preteklost.
Ena komponenta je, ki jo v vseh metamorfozah nespremenjeno ohranijo: svobodomiselstvo, ki so ga povzeli po Tyršu. Vaba, kinaj jimmladi slovenskirodpri-pelje v svobodomiselni ribnik — pa je sokolstvo z vsemi svojimi ornamenti.
Komunizem ie vojna
»Rdeča Zvezda«, uradno glasilo sovjetske vojake (št. 273, 1938) ponavlja besedilo Leninovega povelja, ki proglaša izpremembo Imperialistične vojne v držav-Mansko vojno. Nato utemeljuje točno razliko med »pravičnimi« in »krivičnimi« voj-?aiui — nova zamisel moskovskih diktatorjev. * smislu tega nauka je razloženo, da so bile 'Vlse obrambne vojne stare Rusije »pravične«,
one, ki jo je vodil St. Aleksander Nevsky, Pa do one proti Napoleonu Bonapartu.
Izven Rusije so vse zgodovinske vojne, katerih rezultat je bilo uničenje imperializma v korist revolucionarnega proletariata, vse Protikolonizacijske vstaje, proglašene za »pralne«.
Nasprotno je bila svetovna vojna 1914 do ’18 do nastopa boljševizma »krivična«. Po-pa so postali uspehi rdeče vojske »pralni«, ker so se »beli« borili za stvar, ki je jla s strani boljše viko v jasno proglašena za •■krivično«.
»Rdeča Zvezda« nato natančno precizira: rapotr miru je končno postal krpa v rokah ^ažilcev škornjev fašizma... Rdeča vojska 'e vojska aktivne obrambe. V primeru v<> j n e ne bo ostala niti ene ure na *v°jem teritoriju, temveč bo zdr-el kakor plaz na teritorij kriv-
e v vojne ...
. Ofenzivna vojna rdeče vojske proti bo-Ž^Ijive-mu sovražniku bo uživala brez dvoma Polno simpatijo delavcev vsega sveta (zadr-nie narodov med evropsko krizo v zadnjem
Iz štiriletke — osemletka.
Stiriletka je bila do zdaj omejena le na stare nemške meje. Kot poročajo nemški listi, ima maršal Goring namen, da to štiriletko okoli »gospodarske osi«, ki sega od Severnega do črnega morja, razširi in jo izpopolni z novo štiriletko, tako da se izpremeni v osemletko.
Izšla je tudi nova zasilna uredba, s katero
je nemška država upravičena, vsakega državljana za določeno delo ali opravilo odpoklicati za daljši ali krajši čas iz njegove poklicne službe. Ta odredba je posebno važna seve za časa vojne in dovoljuje praktično mobilizacijo vsega ljudstva.
Namestnik za Ostmarko, Seyss Inquart, je izdal naredbo, ki ukinja verski pouk po šolah in odjeana katehetom pravico do plače.
Božja delavnica
4. Postanek življenja.
Kdor koli se temeljito bavi s prirodninami in skuša prodreti do bistva stvari, ugotovi bistveno razliko med živo in mrtvo prirodo. Spoznati in priznati mora, da med svetom žive in mrtve prirode ni nobene zveze, da zija med njiima prepad, ki ga narava sania kljub svojim mogočnim in čudovito snujočim silam ne more premostiti v tem smislu, da bi kako mrtvo prirodnino poklicala v kraljestvo živih bitij. Še nikoli, odkar so živa bitja na zemlji, se ni zigodilo, da bi neživa prirodnina oživela in si priborila mesto v živi naravi in se to tudi nikoli ne bo zgodilo.
iNujno se torej pojavi vprašanje o postanku življenja na zemlji in zahteva odgovora, ki zadovoljuje mislečega duha in daje tudi uteho nemirnemu srcu.
Bili so časi, ko je imel nauk opraplo-d i t v i ali s a m q; v z n i k n j e n j u (generatio aequivoca seu spontanea) odprta vrata tudi v znanost. — V starem veiku so verovali, da ustvarja sonce iz zemlje in vode majhne rastline in živali. Aristoteles je menil, da nastajajo črvi, žabe, jegulje in razna drobna golazen iz blata. Izidor Seviljski (umrl 636) nam v svojih spisih podaja znanstveno mnenje svojega časa, da se iz gnijočih volovjih teles porajajo ose, iz konjiške mrhovine pa sršeni. — V srednjem veku je tudi med znanstveniki prevladovalo mnenje, da nastajajo bolhe, muhe, ščurki in podobna golazen, iz prahu in nesnage. To prepričanje še danes pogosto srečujemo med preprostim ljudstvom.
—	Znanstveni svet se je z napredujočim znanstvenim razvojem polagoma sicer otresel takšnih zmot, vendar pa je veljalo vise tja do odkritja mikroskopa in deloma še pozneje mnenje, da se najenostavnejša živa bitja (amebe, bakterije i. dr.) porajajo iz mrtve narave kljub temu, da je že 1. 1651, sloviti angleški priro-doslovec H a r v e y izrekel prevažen stavek: »Omne vivum ex ovo«. Vsako živo bitje nastane iz (oplojenega) jajčeca, ki ga je stvorilo živo bitje iste vrste.
Če izpostaviš kos mesa soncu in zraku, se zaredijo v njem črvi. Če pa meso pokriješ z mrežo, tako da muhe ne morejo sedati nanj, se črvi ne zaredijo v njem, ker muhe niso
(Dalje na 4. strani.)
■^Pternbru je pokazalo nasprotno. Op. ur.).,. ^odeč vojno na sovražnem teritoriju, j/11*10 pomagali proletariatu, da zopet osvoji , ®J0 domovino, da jo osvobodi iz krempljev ^izma.
j, . * Vojna sovjetske Unije proti fašizmu bo ^pravičnejša vseh časov.«
Končno, da odstranimo zadnje možne dvo-e' izjavlja uradni sovjetski organ: »Boljševiki niso paciiisti«.
Književnost
Minka.
Sedela sta v sobi, ki jo je napolnjevalo prasketanje in cvrčanje vlažnih drv v mali železni pečici. Izpod začrnelega stropa je visela petrolejka in medlo razsvetljevala z zatohlim polmrakom nasičen prostor. V kotu je ležal na klopi gluhonemi Toni in suho poikašljeval. Zunaj je bila noč, temina in mrzla, kakor so vse decembrske noči. Nebo je bilo jasno in na gosto posuto z zvezdami. Na vzhodu je sijala medla, komaj opazna rdeča svetloba: zadnji krajec je vstajal srpast nad temno ravnino.
Nizka koča se je stresala v silovitih zaletih vetra, ki je divjal s severa že nekaj dni, tulil okrog oglov, stresal šipe v oknih, ječal v podstrešju, trgal tu pa tam preperelo slamnato streho. Včasih je zablodil v nizek železen dimnik, da je ogenj v pečici ugasnil in je težek siv dim napolnil polmračno sobo. Na spodnjih šipah nizkih in ozkih okenc so rastle čudovite ledene rože, najprej čisfo spodaj v kotih in se stezale čedalje više iim više, čez polovico. Le ozka proga zgornje, razihite šipe je ostala prosta in tam skozi je bilo mogoče videti mrzlo, zvezdnato nebo.
Stara stenska ura v desnem kotu za vrati se je sprožila, da je zabrnelo v zaprašeni leseni škatli in je s počasnimi, premišljenimi udarci odbila enajst. Matjaž se je zdrznil, kakor da bi se zbudil iz globokega spanja, vstal počasi od mize in stopil k omari.
»Obleči se bo treba iza polnočnico!«
Jemal je s trudnimi rolkami obleko in jo deval po postelji.
»Tu je srajca... hlače... suknja... Hm! Ta presneti veter! Vso bajto mi bo razpihal.«
Mina je obsedela pri mizi in se zagledala v jaslice. Prav za prav to niso bile jaslice, Malo mahu in na njem obledela slika božične noči. Nad vsem tem pa se je sklanjala ena sama smrekova vejica z začrnelimi nitkami, ki so bile nekoč pozlačene. Postavila jih je nocoj, saj je nocoj vendar sveta noč im po vseh domovih jih imajo, seveda lepše, bogato okrašene. Te so skromne, a jaslice so. Košček božične sreče vendarle prinesejo v hišo. In toliko spominov je združenih z njimi! ... Da, včasih! .,. Pred nekaj leti!... France je prinesel božično drevesce, sam je izrezljal sveto družino in pastirje in angele. Minka jih je postavila. Talko pač ni znal nihče! In zvečer so se zibrali okrog njih, svečke so prižgali, da se je lesketalo in bleščalo pred očmi od zlatih im srebrnih niti. Potem so šli k polnočnici.
Mini je legel topel smehljaj čez bled, shujšam obraz, ustnice so se rahlo pregibale, oči so žarele v sladki sreči. Toda talkoj je dihnila senca na oči, da so se zameglile, smehljaj je izginil s tenkih, ozkih ustnic, čez čelo se je potegnila ostra, trpka črta.,. Potem je nekega dne France stopil pred očeta, V tla je, gledal in dolgo ni nič povedal.
Oče, jaz gram. Zemlje ni in kruha ni in dela ni! Kaj bi vsi stradali doma? Še vam bom pomagal. — Svet je velik in bogat.
Nekaj časa je pisal in v vsako pismo prilo-
žil denarja. Nekega dne pa je pismonoša prinesel brzojavko. Tam gori v severni Nemčiji nekje ga je zasulo.
In potem je šla Mimika, rekla je, da v Francijo. Zdaj je stara Mina vstala od mize in s tresočimi rotkami prižgala lučko pred trhlim kipom Matere Božje. Globok vzdih se je ji je izvil iz prsi in po iiciih so prikapljale solze. Pokleknila je na tla in se naslonila s komolci na stol.
»Da se vrne — na pravo pot — in — domov — Oče naš —.«
Matijaž je nehal oblačiti se, stopil tik za ženo im s težavo pokleknil na desno nogo. Stisnil je ustnice in položil glavo med dlani. Misel na Minko ju je vsak večer znova zabolela.
Zunaj so tedaj zapeli isvetonočni zvonovi svečano im mehko obenem. Kakor sladka melodija iz davtnih dni so se razlili srebrni glasovi v imrzlo zvezdnato moč čez bdeče vasi in speča polja, čez gole gozdove im zaledenele vode, peli so v zraku in se spuščali do nizkih koč, trkali na razsvetljena okna, stopali v domove in človeška srca, da so vztrepetala in se napolnila z neznano radostjo nad nečim velikim, ki ima priti na svet. Zadnji krajec je blestel na temnem nebu in zdelo se je, kakor da so se tam odprla nebesa in sipala na zemljo srečo in milost iz samiih rok božjih.
»Pojdiva, čas je! 2e zvoni!«
Matijaž in Mina sta vstala in se oblekla. Ugasnila sta lučko pred kipom Matere Božje
»STRAŽA V VIHARJU«
66
26. januarja 1939
Dijaki!
Iz vrst neke srednješolske katoliške organizacije smo s polno gotovostjo izvedeli, da kroži v njihovih vrstah nujni poziv, da naj se vrši akcija proti Slovenski dijaški zvezL Nam se bo brez vsakega dvoma posrečilo ugotoviti odkod izvira ta poziv. Vsekakor pa mora Slovenska dijaška zveza nujno v interesu katoliške skupnosti takoj z vso odločnostjo zavreti enake in podobne zakulisne igre, ker morajo delovati neke tajne sile, ki hočejo zastrupljati soglasje in sporazumno delo Katoliške akcije in Slovenske dijaške zveze. Slov. dijaška zveza mora vse srednješolsko dijaštvo kakor tudi katoliško javnost opozoriti, da je kot matica katoliških dijaških društev organizirala v zadnjih letih veličastne dijaške tabore na Oljki, v Stični, v Kočevju, Ponovičah, Homcu, Brezjah in Sv. Juriju. Slovenska dijaška zveza je ponovno, na primer na taboru v Kočevju, na binkoštnem sestanku v Ljubljani, na velikem sestanku v Mariboru itd. vedno priporočala kongregacije, dijaško katol. akcijo, list »Mi mladi borci« itd. Popolnoma neumljivo se nam zdi, kako bi mogel kdo katoliško organizacijo nagovarjati k razdiranju in izpodkopavanju Slov. dijaške zveze, prav tiste organizacije, katero so na njenih prireditvah tako škofje kakor najvišji predstavniki državnih oblasti, ministri in ban počastili s svojo navzočnostjo. Če nadalje še dostavimo, da je Slovenska dijaška zveza predstavnica našega dijaštva v mednarodnem svetu in da je posebno letos s tako lepo uspelim kongresom Pax Romana uspešno afimirala sloves slovenskega katoliškega dijaštva, potem ne moremo razumeti kakšne podtalne sile so tu na delu, da hočejo osovražiti na ta način Slovensko dijaško zvezo pred dijaštvom.
Nismo rekli še zadnje besede v tej stvari.
Slovenska dijaška zveza.
Cvetko Praper	Inž.	Anton Tepež
tč. zvezni glavni tajnik	-	tč.	zvezni predsednik
Henrik Premru
tč. zrvezni referent za dijake
mogle odložiti svojih jajčec. To je najenostav-nejiši in najprepričevalnejši dokajz za razvoj iivih ibitij iz jajčec, t. j. iz živih ibitij. Harveye-vemu izreku so dali zato nekoJiko spremenjeno obliko: »Omne vivum e vivo«. Vse živo se razvije samo iz živega. — Dolgo časa je trajal boj proti tiauiku o s am o vzn iknj en j u. Sele na-j-preciznejšim poizkusom in najvestnejšim preiskavam italijanskega učenjaka iR e d i j a (v 18. stol.) in za njim slavnega francoskega kemika L. Pasteurja i(v 19. stol.) in drugim učenjakom se je posrečilo, da so končnove-ljavno ovrgli ta zmotni nauk. — Danes izraža Harveyev izrek osnovni biološki zakon in kdor bi mu oporekal, bi se bridko osmešil in za vselej onemogočil v znanstvenem svetu.
In vendar se Se danes najdejo ljudje, pravi znanstveni sanjači ali pa materialistično usmerjeni špekulanti, ki pod krinko znanstvenosti najpredka in vseh oboževanih malikov sodobnosti širijo nezmiselni nauk, da je živa priroda sama po sebi vznikla iz mrtve snovi, da se morda celo še danes dogaja, da nastajajo najenostavnejša živa bitja iz neživih pri-rodnin, predstavljajoč nekako predstopnjo najenostavnejših živih bitij. In ker jim za današnji čas to pač ne uspe dokazati, se umikajo v sivo preteklost zemeljske zgodovine in zatrjujejo, da so nekoč v zgodovini geološkega razvoja zemlje nastopili klimatični, geološki in biološki pogoji, ki so ibili ugodni za samo-vzniknjenje /(rojstvo prvega živega bitja iz mrtve prirode). — Trditve teh zagrizenih »sa-m o vznikn j ene e v«, da so bili karbidi kovin prve spojine zemeljske skorje in da so po prvem dežju nastali ogljikovodikovi plini kot prve organske spojine, ki da so skupno z du-šičnatimi spojinami dale osnovo za tvorbo beljakovin, so zgolj podmene (hipoteze) brez sleherne znanstveno-izkustvene podlage in zato tudi ibrez vsake vrednosti kot delovna podlaga za izgraditev empirične (izkustvene) in strogo realne vede, kakršna je biologija.
Beljakovine so po svojih posebnih fizikalnih in kemičnih lastnostih zares usposobljene za no s i t e 1 j ice življenja. Tvorijo pač snovno podlago življenjskemu dogajanju, niso pa življenje samo, marveč ga le posredujejo, kakor so na pr. možgani snovna podlaga duševnega življenja in nam posredujejo misli, niso pa misel ali duiša sama
(Dalje.)
in sajasto petrolejko, zaklenila vrata in krenila v noč proti farni cetfkvi.
Bil je že svetel dan, ko se je Minka zbudila. Zdelo se ji je, da jo je nekdo močno potegnil za dolge kite. Hitro je vrgla odejo raz sebe in skočila s postelje. Še vsa omotična, je zagledala med vrati mlado, rdečelično žensko, ki je s ključi v rokah stopila v sobo in se na vse grlo smejala Minkini naglici. Trepljala jo je po rami s svojo belo, mehko roko in neprestano govorila im govorila. Toda Minka je ni razumela, ker še nikoli ni slišala francoske govorice. Oblekla se je in potem jo je prijazna gospa peljala v kuhinjo, kjer ji je dala kavo in velik kos belega kruha z maslom. Minka doma kaj takega ni dobila niti v največjih Svetkih. Tu so morali biti pač bogati ljudje. Potem je morala v pisarno, kjer jo je pirav prijazno sprejel njen novi gospodar. V rokah je držal njeno službeno knjižico in venomer ponavljal: »Marie, Marie!« •
Razumela je, da bo to odslej njeno ime. Nato je takoj začela svojo službo v trgovini. Vsi so bili z njo zelo prijazni in po nekaj tednih ji je tudi govorica postala bolj domača. Ob nedeljah je bila prosta in je lahko šla v mesto s svojimi novimi prijateljicami, ki so jo učile govoriti in ji razkazovale mesto in okolico. Trgovina, Minkin novi dom, je bila namreč v prdemestju Troyesa. Polagoma se je navadila pokrajine, ljudi, njih jezika in sama govorila dobro francoski. Vsak mesec, ko je do-
Srednja Sola
UTRINKI IZ SREDNJE ŠOLE
Zgodi se sem in tja, da kak profesor vnaša v svoj pouk' ideologije, ki pač ne spadajo v srednjo šolo.
Priporočati sežiganje mrličev, hvaliti v šoli Darvinovo teorijo o razvoju človeka iz živali, kot bi bila že znanstveno dokazana, in sicer celo v tem smislu, kot bi se duševnost človeka razvila iz živalske duše: take in podobne teorije in praktike niso niti z znanostjo niti s tradicijo našega naroda v skladu. Prav tako je neprimerno, da ta ali oni profesor kaže preveč očito, bodisi v šoli ali izven šole, svoje simpatije do Lenina in komunizma.. Dekliški izleti, katerih se redno udeležujejo ti ali oni akademiki levičarji-marksisti, so bržkone zelo
bila plačo, je z veseljem hitela na pošto in poleg vročih pozdravov poslala staršem tudi še večji del svojega zaslužka, kajti doma je bila revščina in ni si mogla misliti, da bi bilo njej dobro, doma bi pa trpeli pomanjkanje.
Preteklo je leto. Minka je postala krasno dekle. E|ila je stara devetnajst let. Ker so jo ysi radi imeli, je z veseljem podaljšala službeno pogodbo za dalje časa. Bila je srečna.
Nekega dne pa je prišel v predmestje trgovski potnik. Bil je lep, mlad, s črnimi očmi in finim, zagorelim obrazom. Nastanil se je blizu trgovine, kjer je služila Minka. Sprva ga Minka nit; ni opazila, saj je hodilo v trgoviuo in mimo pač vsak dan mnogo ljudi. Toda lepi neznanec je prihajal mimo vedno takrat, kadar je Minka stala na pragu in njegove oči so se smejale, prosile in vabile. Nekoč je bilo sama v trgovini, ko je nenadoma vstopil in se ustavil pred njo. Prijel jo je za obe roki in se nagnil nizko k rnjej. Vse se je zavrtelo okoli nje in obšla jo je sladka omotica.
Ko je odšel, je Minka zamišljena obstala med vrati in gledala za njim. In od tistega dne se je vsa spremenila.
Nekaj mesecev pozneje.
»Marie 1 Kaj vam je, Marie?«
Minka ni vstala. V glavi se ji je vrtelo in prečudne slabosti so jo spreletavale. Bljuvala je in vse jo je bolelo. Drugi dan se je napravila in šla k specialistu. Preiskal jo je natančno in najposled povedal. Mraz jo je stresel, tla so se ji zazabala pod nogami, da se je prijela za stol.
malo v skladu z zakonitimi cilji srednješolske vzgoje. Ali naj taki izleti res poglabljajo zgolj prirodoslovno znanje izletnic ali pa naj — tako mimogrede — utrjujejo tudi še »dekliško rahločutno sramežljivost« v smislu marksistične razredne morale.
Čujemo tudi o nekih plesih pri božičnicah v razredih. Ples je lahko dostojen, božičnica je nekaj svetega, razred je pa nekaj resnega! Dvomimo pa, da bi bil ples pod božičnim drevesom in to v razredu dostojen, svet in resen.
Občni zbor Akademske akcije
bo 27. t. m. ob 2. uri popoldne.
Volitve novega odbora bodo v soboto 28. t. m. od 8. do 2. ure v zbornici.
»Ce se koga bojite, vam lahko pomagam.. Nekaij boste pač dali za operacijo.«
★
i
Ko je stopila iz operacijske sobe na cesto in iji je v obraz posijalo vroče junijsko sonce, se je nenadoma zavedela vsetga, kar se j« z njo zgodilo. Greh, strašen in neodpustljiv se je zgrnil nad njeno dušo in jo pokopal pod 6eboj kakor ogromen plaz. Silna bolečina jo je stisnila v prsih in silila skozi oči, toda solz ni bilo v oči. Padale so v srce, vroče kot staljeno železo in žgale, da se je zvijalo v kesanju.
»Moj Bog! Nikdar, nikdar več!«
★
»Marie, nič več me ne ljubiš!«
»Kaj govoriš, Paul?«
»Hočeš postati moja žena, Marie?«
»Hočem, Paul!«
Gospodar ji je branil na vso moč in jo svaril naj ne verjame onemu agentu. Minka se je na videz vdala. Toda nekega jutra so jo zaman klicali k zajutreku. Njena sobica je bila prazna.
★
Preteklo je zopet eno leto.
Pisma domov so prenehala, tudi denarja ni bilo več. Mati in oče sta nekaj časa čakala in upala, toda ne pisma ne Minke ni bilo od nikoder. Dala sta pisati njenemu bivšemu go-
Knjige
A'emško-slovenski slovar
Sestavil dr. Fr. T a m .š i č. Izdala in z°' ložila Jugoslovanska knjigarna d Ljubljani, 1938. ir. 760, cena 100 din.
V	znani in priljubljeni >Zbirki žepnih slovarjev in učbenikov«, ki jo že več let izdaja Jugoslovanska knjigarna, je sedaj & šel tudi navedeni slovar. Na videz to m novo delo, temveč le druga izdaja dosed&' njega dr. Bradačevega *Nemško-slovenske^ slovarja«, ki je izšel pred desetimi leti, a ^ je le na videz, kajti v resnici je to vendarle temeljito predelan in do neke mere sploh nov slovar. Že prvi, dr. Bradačev, je bil jak0 dober in priročen, zaradi česar je bil tudi razmeroma hitro razprodan, kar razen tudi najlepše dokazuje njegovo živo potrebo, sedanji, dr. Tomšičev je pa še prav bistven0 izboljšan. Vkljub temu, da je dr. Tonišič brez škode opustil 16 struni slovrtiške^ uvoda in črtal mursikako besedo, je obtei slovarja narastel vendarle za celih 40 strani, kar nam najlepše priča, da je šlo sestati' Ijalcu predvsem za to, da izda res praktičen slovar, ki bi docela zadovoljil vsakdan)0 potrebo najrazličnejših interesentov. In pf1’ znati moramo, da se mu je to tudi v pob** meri posrečilo, kajti s tem lepim delom ima' mo pred seboj priročnik, ki ne bo zadovolji‘ le jezikoslovca, temveč tudi tisti široki kT°$ izobražencev, obrtnikov i. dr., katerim je f prvi vrsti namenjen. Ker je zlasti pri mla)' šem rodu znanje nemščine skoraj izginilo, a vsakdanja živa potreba nas zopet in zope^ spravlja v stik z njo, naš knjižni trg takega dela kratko in malo ni mogel pogtešati.
Mnogoštevilni interesenti bodo pa tak0 sestavljalcu kakor tudi založnici gotovo hv&' ležni, da sta odpomogla tej potrebi v tak° brezhibni obliki. Ker ima ta izdaja finej& papir nego Bradačeva, je slovar vkljub več' jemu obsegu tanjši, kar priročnost le še p°' veča. Ker bo kupce našla potreba sama, nofi ga priporočati niti treba ni, temveč nanj ff vse opozarjamo: izobražence, poslovne Ijud*’ dijake in vse druge interesente.
Pridobivajte na& no viž) naročnikovi
—
spodarju, brez uspeha. Končno jo je na^ konzulat in sporočil staršem: Bila je v Pre! cej znanem nočnem zabavišču v enem izfli^ predmestij Lyona.
¥
Polnočnica je minila in ljudje so se vs'^1 iz cerkve. Vse ceste so bile ena sama plan>e' nica, kajti noč je bila temna.
Matjaž in Mina sta tiiho stopala proti mu. Medla luč je le slabo razsvetljevala pavo pot. Od severa je bril mrzel veter. T je ždela inad polji in gozdovi kakor žalost11® misel na njunih srcih... Sveta noč!... ^ vsod noč sreče in tople domačnosti... pri njima? ,.. Zakaj pač Bog ravno njiju ttf neusmiljeno tepe? ... France je mrtev .. • ™ usmiljena, umazana tujina! Koliko naših si® in hčera si že požrla!
*
Prišla sta do hiše in Matjaž je hotel niti ključ v vrata. Posvetil ije predse na Pr in presrašen odskočil. Klečala je pred na pragu vsa trepetajoča od mraza, in s«1 ihtenje so se iji trgale besede:
»Mati!... Oče!... Odpustita!«
»O Minka, Minka, ljuba hčerka!«
★
Noč je ostala mrzla in tiha, zvezde so iP rele prijazno kakor sveče na velikem olta
Tina Duh’