Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan Lzvzemši nedelj in praznikov.

Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ^Ameriki

The fj-st Slovenic Daily" in
the United States. Issued every" day" except Sundays and Holidays.
ae •eeemd-Claei Matter. ieptember 81, 1908, at tha Port Ofice at Maw York, N. Y„ under tha Act af
af Kareb 8. l«7t.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
NO. 157. — ŠTEV. 15'
NEW YORK, FRIDAY, JULY 6, 1906. — V PETEK, 6. MALEGA SRPANA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Žrtve "četrtega". Mrtveci in ranjenci.
PRI SLAVNOSTIH V PROSLAVO PRO GLASEN J A NEODVISNOSTI JE BILO 38 LJUDI USTRELJENIH.
V raznih mestih republike je hilo
2789 ?judi ranjenih.
NEKOLIKO SLAVNOSTNE STATISTIKE.
		-o-
Oliiea	jo, 111.	. G. julija. Tukajšnji
list 4 * Ti	ibune'	je včeraj objavil št
tistiKe	j žil v a	h, ktere je zahtevalo
slavlje	dne 4.	julija, oziroma stre-
lja.nje v	prosta	vo s^tomina na pn>gla-
šeuje nt	mlvLsm	►sti.
Usmrt	enih je	bilo jki vsej republiki
3S Lil ra	ijeuih	J7S!» ljudi.
V Ch	icagu	-ta bi i usmrteni «lve
osobi, d	»čim z	iaša število ranjencev
157. V	minole	m letu je bilo usnirte-
m h 4 J	i >s< >i».	toda kasneje je tudi
mnogo	ranjene	ev umrlo, tako da je
vnašalo	k mi či	o število usmrtenih
4oo.		
l^ti^i	ije šte	vilo ranjencev je za
35S več	le neg«	> je bilo laiii.
		--o--
NEUGODNOSTI ZA MILIJONARJA THAW A.
Njegovi pristaši so brez dokazov, da bil ustreljeni White razuzdan.
Pomožni pokrajinski pravnik Gar-van je zvedel, tla je Kvelyn Nesbit, oziroma sedanja žena milijonarja Thawa. kteri je radi nje ustrelil arhitekta NVhitbeja, pred njeno poroko to/ila milijonarja Thawa.
Ta ./|h,w«1 lx»le nevarno orožje proti Thawu, kajti s tem bode država lahko dokazala, kaj je bilo prav za prav vzr«>k smrtnemu sovraštvu Tha-wa napram Whiteju. Izvedelo se je namreč, da je mlada Evelyn takrat naveličala milijonarja in da >e je vrnila k arhitektu Whiteju, kteri jej je predlagal, naj Tbawa toži.
Čim bolj napreduje preiskava, tem bolj -><■ izkažejo v>a prvotna senzaci-jonelna poročila o razuzdanem življenju \V h i tej a neresnična. Niti v jed-nein >ameni dučaju ni bilo mogoče ta poročila potrditi in dognai: o je, da se White ni ver približal Evelini, odkar ee je poročila s Thawom.
] >a • bil Thaw zelo ljubosumen, ne 1,- -,.u -i na Whileja. temveč na vse iiio>k». kteri -o njegovo ženo samo pozdravili. je tudi potrjen«. Njegovo obnašanj«' napram Evelini je bilo zelo ekseeutrifno in čestokrat tudi brutalno, da v«"asih ni hotela ž njim občevati in ga je začasno ostavila.
O Božiču 1 i M i-4 je vrnila k Whiteju, kteri jej je priredil sijajno pojedino. Ko je Thaw o tem zvedel, je kar divjal vsled ljubosumnosti. Pri Reetorju je priredil banket, kteri je veljal +40.000. Evelina je prišla k hankelu - krasnim vijoličnim šopkom. Thaw je trdil, da je dobila šopek od Whiteja, radi česar je šopek raztriral in vrgel Kvelino na tla. Nekemu mladeniču, kteri je hotel Evelini pomagati, je vrgel krožnik n& glavo.
Posebno ljubosumen je bil Thaw na igralca .Tack Barrymoreja, kteremu je bila Evelina zopet naklonjena Whiteju. s«* jej je ponudil za moža in potem mu je bila ona vedno naklonjena.
Predsednikov nasvet. Arizoni in New Mexico.
ROOSEVELT PRIPOROČA ARIZONI IN NEW MEXICO SPORAZUM V PRID USTANOVITVE SKUPNE DRŽAVE.
Predsednikovo pismo z navedenim priporočilom. — Njegova naklonjenost.
PRIJATELJ MARK A. ROGERS.
Chicago, 111., 5. jmlija. Iz Tuesona, Arizona, se jHiroča, da je predsedniku liooseveltu tako na tem Ležeče, da postaneta teritorija Arizona in New Mexico skuj »na država, da je poslal svojemu staremu prijatelju Mark A. Rogersu lastnoročno pismo, s kterim jhizivlja tamošnje prebivalstvo, naj se združi v skupno državo, Predsednik trdi, da se prebivalstvu Arizone in New Mexico ne bode več let nudila taka prilika uakor sedaj. Predsed-nikovo pismo se glasi:
••Bela hiša, Washington, 27. jun.
"Mr. Mark A. Rogers, tajnik Arizona Statehood Association, Tucson, Ariz.
"Dragi Mr. Rogers:—
'•Povsem iskreno upam, da se bode prebivalstvo teritorija Arizona v svoje j modrosti odloči/o za vstop v zvezo kot del velike države Arizone. Nihče ne more pro rokovati, kaj nam prinese bodočnost. Toda jaz sem prepričan. da bode moralo prebivalstvo Arizone, ako ne i>orabi sedanje prilike. še več let čaikati. predno se mu zojK't nudi prilika in tudi bode Arizona zamogla ])o.stati država le. ako s<- združi z New Mexico.
"Ako prebivalstvo Arizone sedaj pristopi, potem dobi pravico samostojnosti. kar mora v^ak Američan '.eleti. Ako ponudbo odkloni, j>otera sa.1110 -~e'tie obsodi v nadaljno odvisnost.
"Meni je prebivalstvo štirih teritorijev se p sebe j pri srcu. V teh teritorijih je po.no mož in žensk one krvi. za ktero sem za časa mojejra ta-mošnjega bivanja pridobil vse čuvstvo sjh stovanja in ljubavi.
"\ teh štirih teritorijih sem nabral polk, s kterim sem se udeležil vojne na Cubi. Istinito bi jaz pod ni-kakim jx»gojem prebivalstvu imenovanih teritorijev ne svetoval i-taj taeega, Kar bi ne bilo v njegovo lastno korist.
"Uverjen sem. da l>ode prišlo prebivalstvo Arizone in New Mexiea do prepričanja, da govorim iskreno.
"Theodore R<x>sevelt."
Žrtev 4. julija.
( at skill, N. V., 5. jul. Včeraj zvečer je tukaj 11a ulici zadela krogla iz re volverja 551etnega Lucius R. Tuttleja, ko je gledal umetni ogenj kraj svoje hiše. Tuttle je obležal mrtev, njegova žena je pa ranjena.
Št raj k v Elmyri.
V Elmvri, N. Y., so pričeli nakla-dalci tovorov Erie železnice štrajkati, 1 da si izposlujejo obljubljeno jim povi-anje plače jk> 15 centov na uro.
Skladišče se je podrlo.
Lu !!owvi!le. N. V.. 5. jul. Tukajšnje veliko skladišče, v ktei*em je bilo 50.000 ton soli, se je vsled teže podrlo. fikoda, k t era je vsled tega nastala se eeni r.a $40.000.
Pojedina v kopalnih kostumih.
Gospa Stuyvesant Fishova, v New-portu, R. I., je sklenila, dne 4. julija prirediti veliko pojedino, pri kterej bi morali vsi udeleženci in udeleženke oblečene v kopalnih kostumih. Sedaj naznanja njen tajnik, da ta vest ni manična.
Tudi ako je hiSa, v kterej prebivate, t* tako majhna, je v njej vedno dovolj yaaatiina u Sidro Pain ExpeUer proti rwrmatLmnu, oelai.>elo0ti in droge bo ImaL Bteklaniee po 60 in 25 ewtov.
DOBER PRAVEC.
Pri vsakem našem podjetju moramo imeti kak način, oziroma kak pravec, ]k> kterem se ravnamo. Ako se pripeti, da pozabimo na ta pravec in ako poslujemo proti temu, potem je naša dolžnost, da iščemo hitre pomoči. Ako živimo natančno tako, kakor zahteva narava, potem bode naše življenje dolgo in srečno; ako pa živimo drugače, postanemo nezadovoljni in posledica temu je — da imamo slab tek. V tem slučaju je pa jedino sredstvo Triner-jevo ameriško grenko vino, ktero po-delu vsemu truplu redno delovanje. Ono upliva na prebavalne organe in po teh po vsem truplu. Dokler ne morete jesti, toliko časa. ne morete pričakovati, da postanete krepki. To sredstvo Vam bode dalo dober in zdrav tek. V vseh boleznih v zvezi z izgubo teka, anemije in bolehnosti, je Trinerjevo ameriško grenko vino ved' no ono sredstvo, na ktero se zamore vsak zanesti. Ono nstreže vsakemu želodcu, zdravemu in bolnemu. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave. Chicago, HI.
Odvedli dečka.
Ropar je Nemec.
DEČKA SO UKRADLI HOTELIRJU EDMUNDU BAEHLER-JU V TRENTONU, NEW JERSEY.
Sedaj ga iščejo na Coney Islandu. Dečka so videli na ^aku v spremstvu necega Nemca.
VSE ISKANJE ZAMAN.
Edmirndu Baehlerju, lastniku hotela Windsor v Trentonu, N. J., je nek nepoznani ropar odvedel njegovega 12 let starega sina. Oče je dečka dva dni zaman iskal 11a Conev Islari-du, ne da bi ga našel in .sedaj se je vrnil v Trenton.
Minoli četrtek (dne 3S. junija) prišel je nek elegantno oblečen Nemec v hotel dečkovega očeta, kteremu se je predstavil za bogatega trgovca iz Chieaga. Ko so več ur govorili, prosil je očeta, da mu dovoli vzeti dečka seboj v slaščičarno, da mu kaj kupi. V to je oče privolil 111 tujec je odšel z njegovim dečkom, ne da bi se vec vrnila. Neki prijatelj je drugi dan povedal dečkovemu očetu, da je videl oba, ko sta se z vlakom peljala v New York.
PARNIK AMERICA DOSPEL V BERMUDE.
Zgubljeni ^arnik od Faber Line je pokvarjen.
Hamilton, Bermuda, 5. jul. Parnik od Faber Line, imenom America, ki se je na potu iz Marseilla v New York zgubil, priplul je z 150 potniki, pomanjkljivim provijantom in po kvarjonim vijakom v St. George. Tje kaj ga je dovedel italijanski parnik Dinnamore, kteremu je na potu jelo primanjkovati premoga. Parnik America bi moral priti v New York že pred 14 dnevi.
Korejski cesar — jetnik.
Seoul, Koreja, 5. jul. Japonci ima jo korejskega cesarja zaprtega v nje govej lastnej palači. Oni vzdržujejo krog palače posebne straže, ktere nikomur ne puste priti ali ostaviti palačo brez uradnega dovoljenja.
Japonci trdijo, da je bil ta korak potreben radi neprestanih intrig korejskega cesarja proti .Japoncem. Cesar še vedno ni odstopil od svoje neodvisnosti.
Nezgoda na železnici
Dne 4. jul. zjutraj je med Bethle-heinoin in Allentownom, Pa., skočil raz tir ekspresni vlak, ki je bil na potu iz Phila^elphihje v Scranton. I>vr potnika sta ranjena.
Vihar v Baltimore.
Baltimore, Md., 5. jul. Dne 3. t. m. zvečer je razsajala tukaj izredna nevihta, v kterej sta bili dve osobi u-smrteni. V luki je strela ubila Frank C. Sehieclia. ko se je vozil v barkasi. Na ulici jepadel 71etni deček R. Kolb v jaiek poln vode, ktera ga je odnesla v več sto čevljev oddaljeni rezervoar, kjer je utonil. Njegovo truplo še niso našli.
Razstrelba dinamita.
V Wanamie se je pripetila raztrel-ba dinamita. Pet dečkov iz Wilkes-barre, Pa., je usmrtenih, devet je ranjenih.
Konec štrajka tobačnih delavcev.
New HaveiT, Conn., 5. jul. Tukajšnji tobačni tovarnarji so danes sklenili s svojimi delavci pogodbo, vsled ktere se tri tedne trajajoči štrajk konča in delavcem dovoli ob sobotih polupraznik.
lo si namenjen
sorodnike ter prl}itet)e
piSi za pojasnila in voi SAKSER. H
ženo, otroke
( « X ali pa v Ameriko vzeti, asnila in voine cene nau FRANK 109 OrecBvlch St.. New York. N. Y, ker tu bodeS naj poštene je in najbolje postreien. Fr. Satser je priznani zastopnik vseh uttpitnih parobrodnih druur
Proti skopuhom ali trgovcem z ledom.
SEDAJ BODO TUDI OBLASTI V MASSACHUSETTS^ NASTOPILE PROTI DRAGINJI LEDU.
V Arkansasu bodo morali trgovci z ledom plačati denarne kaznih
PREDLOGI.
Boston, Mass., G. ju.ija. Pokrajinski pravnik tukajšnjega mesta Moran je pri zasledovanju skopuške trgovine z ledom včeraj zaslišal tajnika Mas-isajcl}.isetts Ice Dealers Aiscsociation, Charles W. llallstraima in blagajnika Union lee Company ter klerka Oliver F. Haywarda. kterim je naročil, da morajo prinesti seboj knjige svojih drufeb. Proti vsem tukajšnjim trgovcem z ledom bodo sedaj oblasti sodno postopale radi zarote, s pomočjo ktere so 11a neopravičen, način podraži.i led.
Little Bock, Ark-, 6. julija. Glavni pravnik Itogers je na podlagi proti-t rastnega zakona nastopil proti Consumers Ice Company, C. L. Kraft Ice Company in Retail Grocers lee Co., ktere ustanovile trust, da onemogočijo konkurenco. Glavni pravnik predlaga, da se kaznuje vsaka družba s kaznijo ixj $5000 za vsaui dan od 25. marca naprej.
Žalostno naključje.
Oswego, N. Y., 5. jul. Trinajstleten deček Frederick Parker je včeraj med igranjem ustrelil 131etnega sina Nataniel Kittsa, ne da bi nameraval to storiti. Parker jc z revolverjem pomeril na svojega tovariša in sprožil. Krogla je pogodila dečka za uho, tako, da je na mestu obležal mrtev. Parker je neznano kam zginol.
Razni požari
Monroe. La., 6. ju!. V minolej noči je zgorel tukaj hotel Quaclita, in lastnik John Taylor, njegov unuk in John tarell iz Bienville, La., so zgoreli.
Beaumont. Tex., 6. jul. Skladišča tukajšnje Kirbv Lumber Co. z zalogo 5.000,000 čevljev stavbenega lesa. so zgorela. Škoda znaša $700,000.
Nesreča na morju.
Macliias, Me., G. jul. Kapitan W. A. Breen od jadranke Ella G. Eels poroča, da se je njegova ladija v viharju na poti v Windsor, N. S., pri Libby Islandu potopila. Štirje mornarji so utonili, ostali so se rešili. '
Umor iz osvete.
V Bridgeportu. Conn., je nekdo u-strelil Poljaka Martina Korszvnske-ga, ko je zvečer sedel na stopnicah pred svojo hišo. Umor je izvršil naj-brže nek njegov rojak iz osvete.
Vlak ga je povozil.
Pri Penn Yann, N. Y., je nek potniški vlak povozil in usmrtil 50 let starega C. Viekeryja.
100 ljudi je padlo v vodo.
Omaha, Nebr., 6. jul. Pri jezeru Manawa je dne 4. jul. zvečer gledala velika množica umetni ogenj na jezeru. Pri tem se je pa podrl oder in nad sto ljudi je padlo v vodo. Večino ljudi so rešili, toda jedenajst jih je utonilo.
lenarje v staro domovino
poiiljuM:
za I 20.50 ............ 100 kron,
za $ 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c.kr. postni hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati j« najprilič-neje do f25.00 v gotovini v priporočenem ali reglstrovanem pismo, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Bank Draft.
PRANK 8AKSER, 109 Greenwich Street, New Yerk* 6104 St.Clair At«. "H.E. Cleveland, 0.
Kolera na Filipinih. Veliko število žrtev.
V MANILI NA FILIPINIH JE ZOPET PRIČELA GOSPODARITI NEVARNA BOLEZEN.
Samo v mino'em tednu se je tam pripetilo 106 slučajev kolere.
99 O SOB UMRLO.
Washington, 6. julija. Vojnemu oddelku se uradoma poroča iz Filipinov, da je v Manili zo-pet pričela gospodariti kolera, ktera se hitro razširja. Samo v teiluu, tki se je končal s . julijem, pripetilo se je 10G slučajev kolere in H!) ljudi je umr.o. Tekom minolih 24 ur zbolelo je 12 in umrlo 5 ljudi na deželi, dočim je v istem času v Maryli zbolelo 20 in umrlo 23 osob.
Dne 4. julija zbolelo je v Mani.i tudi 5 Američanov za kolero in dva sta še istega dne umrla. Američani, kteri so zboleli za kolero, so stanovali med domačini.
Dreyfus nedolžen.
Dobi vse časti.
PARIŽANSKI KASACIJSKI SODNI DVOR JE SKLENIL PODELILI STOTNIKU DREYFUSU
VSE ČASTI.
Razun tega dobi tudi častni križ častne legije.
PO NEDOLŽNEM OBSOJEN.
-o-
Paris. G. ju.ija. Iz verodostojnih krogov se poroča, da bode kasacijsko sodišče podelilo stotniku Dreyfusu zopet vse časti, ker ga je spoznalo poginoma nedolžnim. Razsodba vojnega sodišča v Kennes, kjer je bil Dreyfus spoznan uri vim veleizdaje in obsojen v" dosmrtno deportacijo na Isla de Diablo v francoskej Guiani, Južna Amerika, je razveljavljena in Dreyfus dobi zopet svoje mesto v voj
ski ter častni križ častne lagije. * ♦ *
Kot stotnik francoskih to{>ničar-jev bil je Dreyfus leta 1S94 radi vohunstva in izdaje obsojen v degradacijo in dosmrtno deportacijo na Isla de: Diablo (Hudičev otok) v Jwžnej Ameriki. Po zaslugi pokojnega pisatelja lvmile Zola posrečilo se je njegovo nedolžnost skoraj dokazati in kljub nasprotovanju generalnega štaba in vojaške stranke skoraj dokazati Drevfusovo nedolžnost. Nato so Dreyfusa pomilostili. Dreyfus je pa potem zahteval, da se ga oprosti, ikar se mu je sedaj posrečilo Ured.
Vojne ladije v San Domingo.
"Washington, 6. jul. Ker so se volitve v Panami zaključile brez nemirov, dobila je križarka Columbia povelje odpluti v San Domingo. Tudi križarke Mayflower, Tacoma in Dixie odplujejo tjekaj, tako da bode v vsa-kej sandominškej luki po jedna vojna ladija.
Dohodki japonskega cesarja.
Neki angleški list je obelodanil do-hodike japonskega cesarji. Njegova civilna lista znaša 7 milijon kron. En midjon dobiva iz Kitajske. Pred 10. leti je dobival kakor vojni dar svoto 40 milijonov. Njegovo privatno premoženje cenijo na 80 milijonov. Skupni letni dohodek znaša torej okolo 14 milijonov kron. Vsi cesaraka rodbin^ šteje 60 članov in za vse te člane mora skrbeti cesar iz svojih dohodkov.
Rodbina pod vlakom.
Na postaji Arparien blizo Pariza je hotela žena načelnika postaje s svojimi otroci preko proge prav v trenotiku, 'ko je prijahal vlak. Načelnik jih je hotel zadržati, ali v hipu je prihitevši vlak zagrabil njega, ženo in otroke, in vsa ipdbina je ostala mrtva na l\cu mesta.
Vesti iz Rusije. Razne novosti
Upori v Samari. iz inozemstva.
DVA POLKA SAMORSKE POSADKE ZAHTEVATA, DA SE NJIH SLUŽBA OLAJŠA INIZBOLJŠA.
Car je naročil velikemu knezu Nikolaju Nikolaj eviču, da preišče vojaške nemire.
ODSLOVLJENI POVELJNIKI.
Petrograd, G. jul. Iz Samare se br-zojavlja, da sta dva polka tamošnje posadke zahtevala, da se izboljša služba vojakov. Častniki so vojakom obljubili, da bodo privolili v njihove zahteve, ako izpolftujejo zopet svoje dolžnosti, toda moštvo je odgovorilo, da bode zadovoljno le tedaj, ako se privoli v vse njegove želje. Do izgredov ni nikjer prišlo. Položaj je le radi tega kompliciran, ker nameravajo revolucionarji v Samari proglasiti republiko, ako pride do splošnega štraj-ka. Tudi vojaštvo v Sebastopolju in Odesi ni zadovoljno.
O uporu v Vladivostoku. o kterem se poroča iz Japonske, ni tukaj nič znanega.
Petrograd, G. jul. Pri včerajšnjej seji dolenje zbornice prišlo je zopet do razburjenosti med ustavnimi demokrati in dosedaj z njimi združenimi radikalei ter delavskimi zastopniki. Radikalni kozaški poslanik Si-deljnikov moral je v ječo, ker je poživljal ljudstvo na upor proti policiji. Sideljnikov je radi tega podal v zbornici interpelacijo. Aladin je potem izjavil, da ako se še kaj taeega pripeti, ne more garantirati varnost ministrov niti v poslanskej zbornici. Ala-dinov govor je postal končno tak. da mu je predsednik Muromcev odvzel besedo in ga prisilil ostaviti govorniški oder.
Petrograd, G. jul. Tz Penze. Kamen-ea Podolskega, Poltave in Bogorodit-skega ter Atkarskega se poroča o kmetskih nemirih. V Tiflisu se je pričel generalni štrajk.
Petrograd. G. jul. Car Nikolaj je storil povsem izvanreden korak s tem, da je ukazal vojaškemu poveljniku petrogradskega okraja, velikemu knezu Nikolaju Nikolajeviču, da preišče nemire med vojaštvom in stori potrebne protikorake. Zajedno je poveljnika carskih gard, kneza Vazilj-čikova odstavil in z ukorom odslovil generala Ozerova, poveljnika prve gardne divizije, kakor tudi generala Gadona, poveljnika preobraženskega gardnega polka. (Kakor smo poročali, so jeden bataljon tega polka nedavno črtali iz zveze gardnih polkov in ga poslali v neko oddaljeno posadko, ker se je izjavil lojalnim sklepom go-sudarstvene dume. Ured.)
Tokio, 5. jul V Vladivostoku, Si-bir. prišlo je do krvavih uličnih bojev, kakor poročajo potniki parnika Co lonia, kteri je dospel semkaj iz Vla-dikavkaza. Nemiri so se pričeli mi-nolo soboto, ko si je množica prilasti la osem zabojev dinamita. Kozaki so potem množieo napadli in aretovali 30 osob. V nedeljo so se nemiri izno-va pričeli, ker je množica skušala aretovance oprostiti.
Nov krompir.
Leta 1S96 je dobil profesor Heckel iz Uruguaya v Južnej Ameriki kakor lešniki debele sadove krompirja, ki raste divji ob raki Mercedes. Krompir je bil docela neužiten in leta 1901 je prišel Ilackel na misel, da bi se morda rastlina docela premenila, če bi jo presadili v evropski zemlji. To je resnično storil in dosegel nepričako-ano velike uspehe.
Novi krompir je plodovitejši, ima boljši ukus in to prednost, da pre-zimuje in ni torej treba vsako leto posebej saditi. Tudi nima nanj nobenega vpliva bolezen, ki uničuje pogostokrat dosedaj -znani in sajeni krompLr. Uspeva dosti boljše na močvirnatih krajih in konji, osli in koze jedo zelo radi njegovo listje in stebla.
Požar v tovarni.
. tovarni za sode Krantzove pivovarne v Findlayu, O., nastal je požar, kteri je napravil za $60,000 škode. $50,000 se pokrije z zavarovalnino.
VELIKI VIHAR V CANNES NA FRANCOSKEM. ŽELEZNIČ-NI PROMET JE USTAVLJEN VSLED VI-H AR JA.
Kabinetna kriza na Španskem. General Dominguez sestavi novo ministerstvo.
PROTI SEVERNEM TEČAJU.
Cannes, G. jul. Tukaj in v okoliei razsajal je včeraj izredni vihar, vsled kterega je železniški piouiet p »p.d ma ustavljen. Veter je :z;u.ai vse polno dreves in odnesel mnogo streh. Več ribiških čolnov in večjih ladij se je razbilo ob nečir.ah in mnogo mornarjev je ranjenih.
Madrid. G. jul. Španski kabinet je odstopil in kralj Alfonso je naročil generalu Lope/. Dominguez^, naj u-stanovi novo ministerstvo.
Trouisoe. Norveška, G. jul. Wellma-nova ekspedicija na severni tečaj od-plula je s parnikom Frithjof_ proti svojemu glavnemu stanu na Spitz-bergih. kjer bodo pred vsem zgradili brezžično brzojavno |>ostajo.
Rim, 5. jul. V poslanskej zbornici prišlo je včeraj do pretepa in sicer pri debati radi italijanske vojne mornarice. Pretepala sta se zbornični predsednik Bianclieri in poslanec Chiesa in iz tega je nastal splošni pretep. Do prelivanja krvi ni prišlo, toda mnogo ovratnic je izgubljenih.
Madrid. 5. jul. Ministerski predsednik Moret je predložil kralju Alfonzu radikalni demokrr/ični program z raznimi reformami glede popolne verske svobode.
-o--i
Tolstoj o sodobnih ruskih pisateljih.
Sotrudnik "Birževili Vjedomosti" se je pred kratkim razgovarjal z grofom Tolstim o sodobni ruski literaturi. Časnikar ga je vprašal: "Kak-"šnega mnenja ste, Lev Nikolajevič^ o dvojici najpopularnejših pisateljih v sedanjem času, o Gorkem in Ltonidu Andrejevu? Večina jim odreka umetnost in jih smatra samo za prehodne.' — "To je docela pravilno mnenje. Moji nazori so prav taki." je odgovoril Tolstoj. — Kterega izmed novejših pisateljev imate najrajši. Lev Nikolajevič?" — "Najraše imam Če-hova," je odvrnil Tolstoj. — "A izmed pesnikov f Oprostite, pozabil sem, da pesnikov ne priznavate.7' — 11 Kdo vam je to rekel?" je vprašal Tolstoj. "Jaz sicer ne ljubim stihov, ne prisluškujem muziki stila, vselej pa cenim umetniško idejo, umetniško osebo in globokost avtorove duše ne glede na to. da-li pisatelj piše v verzih a!i v prozi."
'	Ig. . .r
KRETANJE PARNIKOV.
Dospeli se:
Pennsylvania 5. julija iz Hamburga. Majestic 4. julija iz Liverpoola (že
poročano) s 55S potniki. Giulia 5. julija iz Trsta s 1007 potniki.
St. Laurent 5. julija iz Havre.
Despeti imajo:
Erny iz Trsta.
Virginia iz Trsta.
La Touraine iz Havre.
Celtic iz Liverpoola.
Umbria iz Liverpoola.
Dora iz Trsta.
St. Paul iz Southamptona.
Columbia iz Glasgowa.
Zeeland iz Antwerpena.
Pr.nnonia iz Reke.
Rvndam iz Rotterdama.
Kaiser Wilhelm H. iz Bremena.
Barbarossa iz Bremena.
Caronia iz Liverpoola.
Odploli kode:
Klroonland 7. julija v Antwerpen. Philadelphia 7. julija v Southampton.
Lucania 7. julija v Liverpool. Koenig Albert 7. julija v Genovo. Astoria 7. julija v Glasgow. Bulgaria 7. julija v Hamburg.



"GLAS NARODA"
Ust slovenskih delavcev ▼ Ameriki.
unednite:	Editor
ZMAGOST^AV VALJAVEC. tof <ik-	Publish«
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York Ciry-
im. leto velja list za Ameriko . . . $3.00
** pol J-ta............. 1.50
&a EvTOpo, za vse i^to ....... 4.50
«t .« ^ ieta.......2.50
44 " " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list SKupno dve Številki.
■GLAS NARODA .ihaja vsaki dan iz* vztrtnši nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
Mkueo eve.-y day, except Sjndays Holiday«.
Subscription yearly $3.0C. Advertisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača X centov.
Dopisi brer, podpisa in o^r ^uosti se ie natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po lioney Order.
Pri spremembi kraja naročnikov drosimo, da se nara tudi prejžnje bivali-* ie na.cn an i, da hitreje najdemo naslovnika - Dopisom in pošiljatvam naiedUe Vi
"Glas Naroda" •<?& Greenwich Street. New York Cite;
K'panameriskem kon= gresu.
Z zvezino križanko Charleston, kalen) so spremenili v razkošno yacht o, 4nlj»itoval je drža™i tajnik Elihu lwot i soprogo, hčerjo, sinom in slugami proti južne j polovici Amerike. On boue Uot zasUipnik Zjedinjenih držav prisostvoval v Rio de Janeiro se vrtečemu panameriškemu kongresu in (jwtein obiskal skoraj vse vlade jugo-ameriških republik.
Odkar so v Washiagtonu sklenili jNi.-lati prvega ministra in vodjo ino-tstrane ]K>liiike Zjedinjenih držav v juk.ne republike, ni o namenu tega ■potovanja niliee tajil. Mr. lloot mo-i :l ]H)liti< uo hegemonijo, ktero si prisvajajo Zj edin jene države nad slabotnimi ivpirb.ikami jkx! in nad ekvatorjem. utrdili, in sicer v prid naše trgovine. N jegova naloga je Blainejev na« rt zveze vseh ameriških republik obistiniti. Se-li bode državnemu tajniku [Horečilo rešiti to nalogo, ne vemo. dasiravno ne dvomimo o njegovih drj»1«»matičnih zmožnostih.
Ko je Blaine dksoraj pred dvema desetletji nastopil s svojo panameri-ško idejo, -<> bili Srednje- in Jugo-američani navdušeni za njo, toda ona navdušenost se je že zelo ohladila radi Washingtonske politike. Medtem, ko so špansko-ameriške republike preje smatrale >vojo severno mogočno sestro kot naravnega varuha, se jo dandanašnji b<)je in jej več ne zaupajo. Kot ljudje, Ikteri princi pij el no nečejo poravnati svojih dolgov, jim nikakor ne <rre v glavo, da mora naša republika vsiiki čas izterjavami dolgove za evropske, po večini siromašne države in se tako brigati za notranje zadeve južnih republik. Nagajanje Venezueli na povelje asfaltnega trusta, uprizoritev revolucije v svrho ustanovitve republike Paname in protdktorat nad Rati Dotmlngom — vse to je napravilo na ponosne južne Američane tako slab vtis, da bi raje ustanovili medsebojno zvezo proti deželi Yan-keejev, nego da bi se z njo združili.
Državni tajnik Root bode moral uporabiti vso svojo zgovornost, ako Ixxle hotel izvršiti po Rooseveltu mu dano nalogo. Vse reciproeitetne predloge Brazda. Chile, Argentine itd. je naša vlada odklonila, doeim so evropske vlade zadovoljno odprle sveja tr-govišča jagoameriškim republiJkam.
Root bode radi tega malo dosegel, pač se b»'de pa mnogo — zabaval.
Izgredi pri procesijah.
> izgredov se je vršilo po špan-estih na »praznik Resnega Te-Zlasti je bil to slučaj v VaJen-je bi jo več osob ranjenih.
Anarhisti na deln.
Pri hišni preiskavi ruskih in poljskih anarhistov so našli polno za tisk pripravljenih rokopisov, tki so obsegali navodila k nabavljenju nevarnih razstrelilnih snov, bomb in peklenskih »trojev. Aretiranja Huso v spajajo x zasledovanjem Gaponovih morilcev.
Slaba letina preti na Kitajskem.
Kakor je na jugu velika poplava, tako je na severu silna suša. Boje se ■laibe letine in lakote, ki bi bila lahko povod sovražnega postopanja proti P&ajoero.
Nečak umoril teti.
V Londonu je napadel nečak svoji teti, sestri Hogg. Starejšo je ubil m mestu s kladivom, a mlajša je te-fcko ranjena utekla in pozneje vsled poakodb umrla, pred smrtjo je pa še mogla oznaniti morilca.
Predsedniški kandi-datje na potovanju.
William Jennings Brvan, najnovejši in najstarejši predsedniški kandidat demokratične stranke, je sedaj na potu proti domu, toda kljub temu on na vsatitej postaji govori in raztresa svojo soeijalno-politiČno modrost, o kterej se potem po vsemu svetu poroča.
To je povsem novi način pripravljanja za predsedniško kandidaturo. Ta način reklame so izumili republikanski "Sta.wartje", ko so hoteli svojemu kandidatu generalu Grantu zagotoviti tretji termin potem, ko je bil že dvakrat predsednik in ko se je v Washingtonu razvila najlepša do tedaj znana korupcija. Tako so poslali G ran t a po vseh deželah sveta, da se je sestal s cesarji, kralji in predsedniki. Dasiravno se je ta njihov načrt ponesrečil, moramo vendarle priznati, da je tako potovanje dobra re-Iklama za predsedniške aspirante. Vo-lilci v Zjedinjenih državah se trajno zanimajo za dotične osebnosti. Tudi se Američanom "dobro zdi", ako v inozemstvu koga izmed njih časte po kraljevo. Roosevelt bi Šel tudi rad na potovanje v inozemstvo, to tembolj, ker je Brvan njegov najnevarnejši protikandidat. Ker pa po ustavi to ne gre, poslal je v inozemstvo svojo hčerko in tasta kot prokuriste za rodbinsko tvrdko in skrbi za to, da se jo jx) kraljevski časti in da se o tem podrobno j>oroča v domovino.
Kar se tiče Bryan a, skuša on marljivo vsem svojim bodočim volilcem naznaniti že sedaj svoj program. V vsakej več jej postaji na svojem potovanju krog sveta govori o svojem programu, o kferem se potem semkaj {x>roča.. Toda nam se dozdeva, da je Brvanova reklama prezgodnja in jo bodo tekom dveh let volilei pozabili; kajti nikjer se vtisi ne pozabijo tako hitro, kakor bas pri nas.
Izvirna poročila iz Ljubljane.
V Ljubljani, IS. rožnika.
Ljubljanski župan, g. Ivan Hribar, župamnje nam že deset let, a skoro bode 2-j let, da je mestni odbornik. Dne Iti. rožnika »mo praznovali de-setletnioo Hribarjevega županovanja. Bila je to krasna, prisrčna slavnost, slavnost brez vnanjega sijaja. Vsi smo se resnično veselili in smo želeli, la bi nami Hribar županoval še mnogo let.
Slavnost je sicer že minila. Ako pa se ozremo na pretekle dni in ako se vprašamo, kaj je bLo na slavnosti najlepše, to moramo priznati, da odgovor ni težk. Najlepše in najveličastneje je proslavil Ivana Hribarja slovenski •pesnik Anton Aškerc, ki mu je ob deset let niči podaril prekrasno pesem. Ako se ne bi ganil nobeden Slovenec, ako bi se oglasila samo Aškerčeva muza, to bi to bilo dovolj, kajti Ant. Aškerc je govoril iz srca vseh Slovencev. Tako govori vsak poštenjak, tako govori AŠkere.
"Delo, red in napredek", to so vrline ljiifbljanskega župana. A zlate so besede pesnika Aškerca, kteri nas uči, da moramo delati. Le sami si bodemo pomagali.
Kdo naj pomaga iz nezgode temne? Nemara nam potno, e dobri Bogf Nikomur Bog pomagal ni nikoli, Kdor sam ni bil zaupal svoji volji, Kdor sam ni gibal pridnih svojih rok!
Verujmo v sebe in v možgane svoje, Pomagajmo, rojaki, si sami! Ne kismeta in fati, ne morgani, Zaupajmo železni svoji diiani! To bodi vera nam bodočih dnij!
Ljubljana ima delavnega. in energičnega župana. Kaj je storil župan Hribar za Ljubljano, to smo opisali v ''Amerikansfcem koledarju", zato ne bodemo tega ponavljali. Pripovedovati torej hočem, kako smo praznovali Hribarjevo desetletnico.
V	soboto zvečer so ljubljanska pevska društva in Sokol priredila županu sijajno serenado in bakljado. Mestna hiša je bila okrašena, na pročelju se je bleščal napis: "96 Slava županu Hribarju 06." Najprej je bil obhod po mestu, potem pa so se vsa društva ustavila pred mestno hišo, Ikjer so združeni pevci izapeli tri pesmi (Her-cegovko, Dneva nam pripelji žar in Svoji k svojim). Pred mestno hišo in v postranskih ulicah je bilo gotovo zbranih kakih 15,000 ljudi. Vladalo je srčno navdnsenje, vse se je vršilo dostojno. .
V	mestni dvorani je nagovoril župana v imenu vseh društev g. dr. Ka-rol Bleiweis vitez Trsteoiški, 3d je slavil izredno delavnost g. župana, kteri je največ storil, da se je Ljub. ljana talko lepo razvila. G. Ivan Hribar se je gin j en zahvalil na ljubezni in naklonjenosti, ktero mu je izkazalo ljubljansko meščanstvo.
Po serenadi je bil komers v veliki dvorani 1' Narodnega Doma". Dvo-
rana je biki polna, na jo dličnejšega občinstva, tu eo bili zastopani vsi stanovi .
Dr. Kanol Bleiweis je bil soglasno izvoljen za stoloravnatelja in je dal takoj besedo dr. Ivanu Tavčarju. Občinstvo je dr. Tavčarja burno pozdravljalo. Govornik je rdkel, da ne častimo županove oeobe, ampak načela, ki jih je zastopal v svojem delovanju* Zupan ima dve glavni lastnosti, ki ga dičita, a to sta narodnost in naprednost. Dr. Tavčar je imenoval Hribarja 11 selfmademana'Župan Hribar je tip delavnega človeka. On je ustvaritelj ljubljanskega vodovoda, elektrike; njegovo ime je zapisano na vsafkem kamnu našega mesta. Govornik je želel, naj bi še župan Hribar dolgo služil Ljubljani z delom in eneržijo, in mu je zaklical: Na mnoga j a ljeta!
Vsa zbrana družba je oduševljeno klicala, da Bog živi župana Hribar-ja! -
V imenu 'Zveze slovenskih pevskih društev" je govoril profesor Šfcri-tof, v imenu meščanstva g. E. Kavčič, v imenu ljubljanskega Sokola g. dr. Zmagoslav Murnik, v imenu obrtnikov g. F. Stare. Vsi govorniki so slavili Hribarjevo delavnost in eneržijo. —
Nato se je zahvalil župan Hribar. Rekel jt, da bode vedno deloval kot Slovenec, ki smatra Ljubljano za središče vsega slovenskega naroda. Tu nam je župan povedal nekaj novega, česar še nismo vedeli. Rekel je, da se je o potresu obrnil do voditelja kranjskih Nemcev dr. Suppana radi r.ioanpromisa, da bi se storil narodnostni mir na Kranjskem. Takrat so bile razmere ugodnejše, ali Nemci so mir in spravo odklonili. Župan Hribar se je vsem društvom toplo zahvalil in je nazdravil beli Ljubljani.
Komers je bil s tem končan, a družba sc ni razšla. Ko je odhajal župan, priredili smo mu burne ovaci-je. —
Ob Hribarjevi slavnosti smo zapazili nekaj. Česar ne smemo zamolčati. Vsak raizsaden človek mora priznati, da so Hribarjeve zasliige nevenljive in ne izbrisne. Njegovih velikih zaslug, Iki ,iib je pridobil za Ljubljano in sploh za ves slovenski narod, ne mora mu nihče odrekati. Dr. Tavčar je na komersu povdarjal, da je Hribarja ol>čudovati zato, ker se je sam s svojim trudom in delom povzdignil visoko iznad svojih rojakov. Istina je, da Hribarjeve Zasluge priznavajo le napredni Slovenci, četudi dobrote njegovega dela uživajo vsi, slovenski klerikalci in kranjski Nemci. Vsak človek bi torej pričakoval, da bodo vsaj za hip mirovale politične strasti.
Vsi dostojanstveniki v deželi so čestitali županu Hribarju. . To zahteva taktičnost. Čestital mu je deželni predsednik Sclnvarz, [ki ni prijatelj Slovencev, ali čestital mu je vendar, ker bi bilo netaktno, ako prvi dostojanstvenik v dožeii ne bi uvaževal zaslug, ktere si je pridobil Hribar za proč vit in napredek deželnega stolnega mesta na Kranjskem. Talkisto bi bilo umestno, da bi se župana Hribarja spominjal prvi cerkveni dostojanstvenik v deželi, to je ljubljanski knezoškof. Toda to se ni zgodilo. Ljubljanski Šlkof nima ni srca ni smisla za našo napredno Ljubljano in zato se ni spomnil poglavarja v mestu, v kterem ima on sam svoj škofijski sedež. Tako se ne vedejo naobraženi možje.
Da bodo Hribarjevo desetletnico porabili vsi nemški listi v Avstriji v svoje politične namene, to nas ni osupnilo. "Poznamo kranjske Nemce, kteri še danes ne morejo pozabiti, da je njihovemu gospostvu v naših avtonomnih zastopili odklenkalo za vedno in da v Ljiibljani, kjer so še nedavno gospodovali na magistratu, ne bodo nikdar več gospodarji. Ako bi bili Nemci pravični, morali bi priznavati Hribarjeve zasluge; ako pa tega niso hoteli, ter jih v to ni nihče silil, morali bi vsaj molčati ali pa se dostojno vesti. Tako pa so po vseh nemških listih grdili, napadali, psovali Hribarja, samo da bi tujemu svetu vcepili misel, da ima Ljubljana na čelu mestne uprave pristnega barbara. Ali to nič ne de. Hribar je čist značaj, zaveden Slovenec in Slavjan, a to so svojstva, ktera mi častimo; to so svoj-stva, ktera zadajajo Nemcem strali.
Nemci ne -uvažujejo Hribarjevega delovanja na polju slovenskega narodnega življenja, za»to pa ga j ako ob reku j ejo. Naše Nemce pa so daleč prekosili slovenski klerikalci. Njihovo glasilo "Slovenec" je nagrmadilo toliko nesnage, toliko laži in obrekova^ nja, natolcevanja in podlosti, da še kaj takega gotovo ni videl svet in da se kaj takega ne napre zgoditi nikjer drugod, kakor samo na Kranjskem, kjer je duhovska oblast popolnoma iposurovela. "Slovenec" smeši vse Hribarjevo delovanje, nima. niti toliko razsodnosti, da 'bi vsaj nekaj dobrega videl na možu, ki je vse svoje življenje in premoženje žrtvoval občni slovenski blaginji. Klerikalci so s svojim nastopom, škodovali le samim sebi, kajti mislim, da vendar ni niti deset tako zabitih Slovencev, kteri bi verovali tako goroštasne laži, kakor jih je nakopičil "Slovenec". Ko
Oast in hvala doktorju Leonardu Landesu!
V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na d an doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma eo poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Bor 81, Mountain View, CaL; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich^ in Andro Ivančič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio.
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, *	New York, N. Y.,
zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu , črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronchialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno "pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz uš» s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne molke in ženske bolezni.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LEONARD A L ANDES A, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevariL Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop.
Slovensko katoiISko

smo čitali 1' Slovence ve" pamflete, nismo verjeli, da bi to pisala slovenska duhovščina. Pravico kritikovati ima vsak človek; list ljubljanskega škofa pa misli, da ima {klerikalec tudi pravico lagati.
Navzlic klerikalnim napadom ostane župan Hribar čist, ker je značaj en mož, delaven in energičen človek, pristen Slavjan, požrtvovalen rodoljub, z dušo udain slovenski domovini, kar pa vse niso njegovi nasprotniki.
A. T.
DOPISI.
Cleveland, Ohio.
Dragi "Glas Naroda":—
Farani sv. Vida napredujemo; obeta se nam boljša bodočnost, kar razvidi vsakdo iz teh vrstic.
Kako smo prišli do tako tolažilnih misli j 1
Odbor, kteremu je fara izročila oskrb, storil je svojo dolžnost in ni miroval, ne utihnil, pač pa nentm-jeno deloval, a ne samo s svojo, ampak s .pomočjo pravih Kristusovih namestnikov, s pomočjo našega mil. g. škofa. Spoznali smo, da mil. g. škof ni nfcdar imel slabih namenov z nami, da bi nas smatral za slabe katoličane, kakor nas je črnil Rev. Hribar. On je poznal, da imamo edinole preslabega dušnega voditelja kteri nas je pripe.jal na tako slabo pot; storili smo velikokrat koralke, kteri so bili nam zadržek, Hribarju pa prava za-slomba.
Vsake stvari pa je jedenkrat konec in tako se je tudi naš mil. g. škof prepričal o eeli fari in njeni želji, ter spoznal, da ne žalimo druzega, nego pravega pastirstva.
Mil. g. škof prišel je do zaključka, da mora na vsaki način nadomestiti faro z drugim voditeljem; vendar pa naj vsaj jedno leto ostane pri starem, da se farani pomirijo. (Znajba Hribarja.)
Kje pa dobiti duhovnika, kakoršne-ga bi rad naš škof imel? To je bila njemu glav-na uganka. Pisaril je na naše slovenske škofe po Ameriki, a žalibog so ti gospodje našemu mil. g. škofvv odgovorili, da imajo na razpolago slovenskih duhovnikov, a da so prav taki, kakor je Hribar. Kaj je bilo začeti našemu mil. g. škofu in farnemu odboru?
Farni odbor poiskal si je duhovnika sam in stvar takoj naznanil našemu mil. g. škofu s prošnjo, da naj ga vsprejme, v kar je naš mil. g. škof takoj privolil, rekoč: "Ako ima ta gospod zadostna spričevala od svojih predstojnikov, ga takoj sprejmem."
Odbor je odgovoril v smislu našemu movodošlemu gospodu duhovniku^ on se je obrnil s prošnjo na Rev. Kou-delko, Čeha, župnika fare sv. Mihaela.
Rev. Kondelka izročil je prošnjo mil. g. škofu.
Mil. g. škof jo je obdržal ter jo prebiral dan za dnevom, nakar se je v teku 14. dnij odločil", da se muj ni mogoče ločiti od tako lepo pisane prošnje. Zato pokliče Rev. Koudelko k sebi in mu pravi, da naj Rev. Kondelka v škofovem imenu piše duhovniku, da škof stori pri njemu izjemo, ker mu ni dvoljeno duhovnike sprejemati iz reda. Rev. Kondelka je škofovo nalogo takoj spolnil in mu celo stvar sporočil.
Kakor hitro dobi odbor poročilo od njega, hočemo obvestiti javnost.
Odbor.
Turčija v denarnih stiskah.
Iz Sofije na Bolgarskem se poroča: V Macedomiji že tri mesece niso izplačali mesečnih plač uradnikom in Častnikom, ker ni došlo dovolj davkov. Skupno je tareka vlada dolžna na plačah nad 85,000 kron. Poslaniki nadzorovailnSi velesil so ^»mMi že drugič oearadi tega posredovali pri tu rški vladi.
Vohunstvo v Italiji.
V	Benetkah so aretovaii več voja-ikov in mornarjev, ker jih sumijo, da so ukradli načrte trdnjave San Ni-eolo.
V obupu.
Hišni posestnik Horn v Tešinu v avstrijskej Sleziji je zgubil neko pravdo proti občini ter bi se morala vsled tega pri njem vršiti javna ru-bežen. Ko je prišla v njegovo hišo rubežua komisija, se je Horn tako razburil, da je začel streljati na Člane komisije ter je močno ranil nekega občinskega svetovalca in nekega slugo. Horn se je potem obesil.
Zaradi najemnikov
se je obesil v Elberfeldu na Nemškem posestnik in sedlar Viljem Hal-baeh. Jezil se je vedno i^ad njimi in ■ta jeza ga je privedla v zadnjem času do samomora.
19krat pobegnila od moža.
V	nekem časopisu v Hamburgu na Nemškem priobčulje neki Klein sledeče: " Opominjam vsakega, da moji ženi jki je že 19krat pobegnila, nihče •nič ne posodi niti ne veruje. Morda bode ta ženska še praznovala 25ii jubilej svojih begov.
Rodbinska žaloigra.
V	Hamburgu je-ustrelil knjigovez Edvard Schneider svojo ženo, svojo ljubo in potem še sebe .
Za možem v smrt.
Na Dunaju se je zastrupila G7 let stara žena tovarniškega delavca Roža Eisenhofer. Z možem sta bila sklenila, da se zastrupi tisti, ki preživi druzega. Eisenhofer je te dni umrl in žena se je drugi dan poleg mrtvega moža zastrupila.
podp. društvo
u
Jr
svete Barbare
Z]edln]ene države Severne A merlke.
Sedež: Forest City, Pa.
IJEtopnrinuio dna 3I. januarja IQ03 v državi Pemw^ -*
-o-o-
ODBOKNUI:
Predsednik: JOSIP ZAIiAR, ml., Box 547, Fortrt Oity, fm. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Ku, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, P*. . H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Pa, ANTON PIRNAT, Box 81, Duryes, Pa. ANDREJ SUDER, Box 1C8, Thomas, W Ta. FRANK SUNK, P. 0„ Lczerns, Pa
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa, .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa.
Dopisi maj se poialjajo I. tajniku: Ivan Telbaa, P. • Baa City, Pa.
Druitvsnn glasilo je "GLA« NARODA".
jr-j&j^ju*^. ljenjem plaea.
POZDRAV.
Pri odhodu v staro domovino pozdravljam vse ostale prijatelje in tznamce sirom Amerike, posebno pa Fran Vodopivca in druge v Thomasu, W. Va.
New York, 5. julijzt, 1906.
Martin Reich.
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam prostovoljno moj naslov vsem prijateljem in znazn-cem širom Amerike; nahajam se v talk om kraju, kjer ni Slovencev, toda 4'Sauerkrauta" je tu dovolj.
John Saje, E. K. Meat Market,
Galena, 111.
Iščem brata GASPER GREGORČIČA, kteri je bil leta 1901 v Aspenu, Colo. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga bi&govoli naznaniti: Aloysia M and el, roj. Gregorčič, 1362 E. 32nd St., N. E., Cleveland, Ohio.	(6-7—7)
jedini zaščitni zdravstveni zavod teg« imona za
Slovensko-Hrvatski narod v Ameriki.
ROJAKI SLOVENCI:—
To zdravišče opazilo je, da neki nesramni individuji vse bolj in bolj navaljujejo na naš siromašni delavski narod, hvaleč se brezobrazno in Ijlž-njivo s svojim tobožnjim iskustvom in znanostjo v novinah, ktere oglase ta-morete vsaki dan eitati. Tem nesramnežem ni svrha nai narod zdraviti, marveč njih cilj je, izsesati ga, kakor pijavke, a kadar vidijo, da so ga oželi do zadnjega centa, ne marajo več za njega. Dakako tudi vsakomur garantirajo za popolno ozdravljenje s pretvezo, da mu ves denar povrnejo, ako ga ne ozdravijo. To pa žalibog nikakor resnično ni, kajti kakor hitro uvidijo, da je nemogoče še kaj izvabiti, prepuste ti takozvani " Samaritani" v volč-jej koži takega siromaka nemilostni usodi njegove bolezni, vsled cesar marsikdo svoje poverenje z lastnim živ-Da se pa tem ljudem še bolj posreči naš delavski narod o njih trditvah uveriti, prestavljajo razne medicinske knjige iz nemškega in francoskega na slovenski jezik, samo da ložje ubogega delavca v svoje kremplje vjamejo, ter se pri tem še nesramno trditi upajo, da so te knjige oni sami napisali, dasiravno so vsebino njihovih knjig odvzeli knjigam svet-sfcih rčenjakov, ter se na ta način s tujim znanjem iišpajo in slepijo naš narod.
SLOVENCI! Zatoraj vas opozarja to zdravišče, čuvajte se takih malovrednežev, dokler je čas, ker drugače bodete to pozneje britko obžalovali. NE DOPUSTITE Z VAŠIM ZDRAVJEM TRGOVATI, KAKOR TRGOVEC S SVOJIM BLAGOM, ker na ta način bodete zgubili le svoj težko prislužen denar, a zdravja pa vendar zadobili ne bodete.
ROJAKI! Ako kedo izmed vas boluje in ima željo zopet popolno in temeljito se ozdraviti, naj ne gre k tujen, ker SAMO NAŠ ČLOVEK ZAMORE BITI PRIJATELJ SVOJEMU NARODU TER MU V NEVOLJI POMAGATI KOT IZKUŠEN ZDRAVNIK IN DOBER SVETOVALEC. — Take ljudi pa zamorete najti samo na SLOVENSKO-HRVATKEM ZDRA-VIŠČU, ker le oni so pripravljeni za svojega rojaka vse potrebno ukreniti, samo da ga privedejo do popolnega zdravja.
Vsak človek ima prosto voljo, ter mn prosto stoji, obrniti se, kamor hoče. Da se vam pa krivica ne godi, imate tukaj SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE, kjer zamorete z mirno vestjo in popolnim zaupanjem pomoči zaprositi in v kratkem se bodete sami prepričali, da je le tukaj zaščit, pomoč in obzirnost najti mogoče. To zdravišče pod ravnateljstvom slavnoznanega zdravnika dr. J. E. THOMPSON-a vsakemu, kte-rega v svoje zdravljenje sprejme, za popolno ozdravljenje jamči, nasprotno pa takih ljudi, kteri imajo neozdravljivo bolezen, v svoje zdravljenje ne sprejema.
Na tem zdravišču zdravijo se vse akutne zastarele in nove, notranje in kožne, kakor tudi vse TAJNE možke in ženske bolezni; tudi vsem onim, ktere drugi zdravniki niso ozdraviti zamogli, ali pa so jih še bolj pokvarili, se to zdravišče najtopljeje priporoča, ker na tem zdravišču bodo, če je Še količkaj mogoče, zaželjeno pomoč zadobili.
Za rojake, kteri se hočejo osobno na tem zdravišču zglasiti, so uradne ure ob delavnikih od 9. zjutraj do 5. popoludne, od nedeljah in praznikih pa od 11. predpoldne do 3. popoldne.
Vsi drugi pa, kteri želijo na tem zdravišču se zdraviti pustiti, semkaj priti jim pa mogoče ni, naj svojo bolezen v materinskem jeziku v pismu natanko opišejo, ter naj pisma naslovijo na spodaj navedeni naslov:
Slovensko-Hrvatsko Zdravišče DR. J. E. T H O IVI PSON,
Kje je PAVEL TOMŠIČ t Doma je iz Zagorja na Notranjskem. Meseca maja je prišel iz starega kraja v St. Louis, Mb., in odšel v Madison, El., odkoder ne dobim poročila. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, maj ga blagovoli naznaniti •bratu: Gasper Tomšič, Crested Butte, Colo.	(6-9—7)
NAZNANILO.
Rojakom Slovencem in Hrvatom naznanjam, da sem dne 1. julija t. L otvoril
NOVI LEPO UREJENI SALOON", kjer bodem točil vedno jako priljubljeno Pabstovo pivo, najboljši whiskey in razne zahtevane likerje, ter se vsem priporočam za obilen obisk.
MARTIN KERB3N, 342 Reed St., So. Side, Milwaukee, (6-9—7)	Wis.
334 W- 2Qth. St.
NEW YORK.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "ffl«A8 NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI
Rojaki, naročajte se na "Glaa Naroda", največji in najcenejii dnevniki
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem dne 16. marca 1905 odprl v DES MOINES, IOWA, svoj lepo urejeni slovenski
SALOON
V HIŠI ŠT. 200 £. SECOND ST
To je prva in jedina slovenska gostilna v tukajšnjem mestu.
Rojake postrežem z izborno pijačo in finim prigrizkom ter dobrimi smod-kamL
Pogovorite se z menoj lahko po domače; telefon štev. 2213—M Iowa Hione.
Občevalni jezik: slovensko, hrvat Ac, slovaško ali nemško.
Za mnogobrojen obisk se cenj. ru jakom toplo priporoča
Anton Flori, lastnik gostilne
POZIV.
Anton Sterle, doma iz Poljan pri Starem trgu na Notranjskem, ki je bival meseca novembra v O'Reilly, Miss, naj nam blagovoli naznaniti svoj sedanji naslov zaradi njegove neizplačane poštne nakaznice.
Upravništvo "Glasa Naroda". (3-6—7)	9
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O. Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpei-no in dobro. Cene trivretoih od $29 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelugem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri-vrstnim je od $45 do «80.

Jugoslovanska
Inkorporirana dne 24. januaija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
UKADNIKl:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7th St., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni tajnik: JURU L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn.
Popoini tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Mina.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNIKI:
FRAN MEDOŠ, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111.
IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.	r
IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 138, Bur dine, Pa.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR, IL porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick
JOSIP PEZDIRC, m. porota ik, 1401 So. 13th St., Omaha, Nek.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, ILL
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tfjniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOVŽE Box 105, Ely Minn., po Bvojem zastopniku in nobunem drugem. Zast. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.	»
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAHOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki wake pritožbe.
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
K. J.
Ivan 1S72 Toma
lss-t
ivan
sip <
žanič
Šteje
PROŠNJA
Novo društvo sv. Roka v Globeville, Colo., želi pristopiti k J. S. Imena udov:
Adam Lalič rojen 1865 cert. 5224, Josip Petrič 1S7S eert. 5225, Tanko 1SS5 cert. 5226, Fran Skubic 1877 eert. 5227, Josip Baudek c p rt. 5228, Ivan Slane 1889 cert. 5229, Antoto (Jenu 1S7G cert: 5230, /. Petiko 1SS6 eert. 5231, Ivan B ihte 3S63 cert. 5*232, Josip Iiigler i-4'rt. 5233, Alojzij Prijatelj 18-i;{ eert. 5234, Ivan Ivlun 1885 cert. Y>i v 1. razredu. Društvo šteje 21 udov.
PRISTOPILI.
Iv društvu sv. Cirila in Metoda št. 9 v Cahanetu, Mich., 2S. junija; 1'n.stovir 1881 cert. 5239, Audr.-j Babic 1875 eert. 5240, Frani Jopic eert. 5241, Anton Maluarič 1Si7 eert. 5242, M a to Iilazit- 1870 cert. Ivan Jlalkovič 1867 cert. 5244, Ni ko a j Stani«- 1S8S cert. 5245, Jo-»!j.i >.lin IS74 cert. 524C, Marko Rajanie 1SS0 eert. 524S, Nikolaj Bo-ls7> eert. 5249, Ivan Bolite 18 7S eert. 5250., Nikolaj G ost o vie 1884 5251, Sitno Kajaeie 1878 cert. 5252. Vsi v I. razredu. Društvo 254 udov.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 19. j an. se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 87 Slovencev in 21 Hrvatov.
Ob umrli soprogi zblaznel. Dne 18. jnija popoldne so pripeljali iz Fare v goriško žensko bolnico 301etno Lucijo Škrjanc, mater treh nedoraslih otrok. Ali ravno ko so prišli z vozom do bolnišnice. je bolnica na vozu izdahnila svojo dušo. Soprog, ki jo je spremljal, videvši to. začel je tako obupno jokati in kričati, da so ljudje, ki so bili blizu, koj spoznali, da se je revežu zmešalo. Truplo žene so prepeljali na pokopališče ter je položili tamkaj v mrtvašnico, nesrečnega soproga pa v blaznico.
Nagla smrt. Iz Železnikov se piše z. dne 19. jun.: Ponesrečila je včeraj popoludne v Smoljevski grapi blizo takozvane Sivarjeve hiše Marija Dolenc, po domače Starčeva Micka. Nabirala je na nizki višini drv za kurjavo. Ne ve se. ali se jej je zavrtelo v jrlavi, ali pa se je spodtaknila, padla je kaka dva do tri metre visokp, in sicer tako nesrečno, da si je brž kot ne zlomila tilnik. Mrtvo so našli na kolovozu, in prepeljali na dom v Ovčjo vas. To je v našem kraju že druga tako nagla smrt.
Velik požar je nastal v soboto 16. junija v Zg. Bistričici, župnije Stranje. Prizadete so posebno tri družine. Največji siromak pa je F. Šlebir, kte-remu je zgorela vsa hrana, vsa obleka in tudi štiri živali. Njegova žena z dva dni starim sinom je komaj ušla plamenu. Ker je F. dober mož, pa silno zadolžen in ima devet manj kot 14 let starih otrok, zato se priporoča dobrim srcem. Darove sprejema župni urad Stranje pri Kamniku.
Zopet žrtve strele. Dne 19. junija ob pol Sesti zvečer je ob silni nevihti treščilo v Vevčah v 491etno Frančiško Šešek, ki se je vračala v družbi petih žensk « polja domov. Štiri ženske je omamil puh. Frančiška Sešek, mati dveh vrlih sinov, je bila pa na mestu mrtva.
Strela je ubila dne 19. junija popoludne ob ob polu 6. uri na Karolinški cesti v Ljubljani 371etnega samskega kosca Jožefa Habiča, rojenega na Javorju v dobrunjski občini. Ha-bič je šel po cesti z dvema svojima tovarišema, od kterih jednega je tudi obletel puh, da je padel, a je bil takoj dober, tretjemu se pa ni nič zalega zgodilo. Na lice mesta doSli policijski zdravnik dr. Ilner je konštotiral pri Habiču le Se *mrL Njegovo truplo so
prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu.
Mrtvega so našli pastirji na Rož-eiei neznanega človeka. Najbrže je bil tujec, ki je po zimi hotel priti iz Je senic za delom pri železnici v Rožeku, a je zagazil v snežne žamete.
Zblaznel je v Mleševem pri Zatičini gostilničar Anton Čebular. V blazno sti si je zasadil nož v pi~sa in si prizadejal globoko rano, nato pa tekel proti Črnelemu, kjer je obležal. Čebular je zblaznel vsled slabih gmotnih razmer.
Božjastna utonila. 36Ietna božjastna Marija Renarčič iz Doline pri Beli cerkvi je padla vsled epileptičnega napada v potok, -ki teče ob domači hiši in utonila.
! Utonil je pri kopanju loletni učenec deželne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, Matevž Lamovšek iz Orehovice. Prijel ga je kre.
Umrl je 20. jun. popoldne ob pol 3. uri upokojeni deželni tajnik Josip Pfeifer v Ljubljani. Pokojnik je bil svoje dni v državni službi in je potem prestopil v deželno službo. V pokoj je šel šele lani, a užival ga ni dolgo. Znan je tudi širšim krogom kot izdajatelj deželnih zakonov.
Izpred sodišča v Ljubljani. Tatinski vajenec. Črevljarski učenec L. Hoenigmann je v Tržiču iz stanovanja Jurija Golmajerja jpmaknil 40 kron. kar lam priznava. Sedel bo za to šefi tednov v ječi.
Izgubljena listnica. Dne 17. marca t. I. se je pripeljalo več delavcev iz Hrvaškega na Rakek, med njimi je bil tudi dninar Anton Anton-čie, ki je imel v listnici pri sebi 190 kron. Te delavce je vozil Anton Pun-tar, posestnice mož iz Rakeka do Sta-| rega trga. Na Bl.Polici jeAntončiču iz žepa padla listnica. Gostilničar Mo-die, pri kterem se je družba ustavila, je listnico pobral in jo na Puntarjevo zahtevo njemu izročil, misleč, da je njeg^'a. Ta je spravil listnico v svoj žep in si jo pridržal. Sodišče ga je obsodilo na dva meseca težke ječe.
Tatinska vlačugariea. Že zaradi tatvine kaznovana vlačugariea Ana Travnik iz Sel pri Celovcu doma je neko popoldne v Rudniku Ani Martine in Mariji Anker izmaknila razne obleke v znesku 62 kron. Obsojena je na štiri mesece težke ječe.
Umrl je 20. junija zjutraj Matija Kalemin v 84. letu. Bil je livar pri Samassi ob času, ko se je vlival trnovski veliki zvon. Ko je nekoliko o-elabel, je bil nosilec pri pogrebih. Nad 600 pogrebov je opravil.
PRIMORSKE NOVICE.
Nesreča v Gorici. V Gorici sta se splašila konja spoštovanemu 79 let staremu posestniku Josipu Kocijančiču. Kocijančič se je na vso moč trudil, da bi konja vzdržal, kar pa se mu ni le posrečilo,, ampak je pred hišo št. 36 sam padel pod voz, ki je šel čezenj ter ga strašno poškodoval. Kolesa so mu namreč popolnoma premastila desno nogo in levo skoro ravno tako. Istotako so mu kolesa zmečkala levo roko ter je bil Kocijančič sploh po eelem telesu poškodovan. V bolnici so Kocijančiču odrezali desno nogo, a ni upanja, da bi ostal pri življenju.
Zopet vlom v Trstu. Iz Trsta se poroča: V noči od 18. na 19. jun. vlomila je neznana družba tatov v trgovino zlatarja Karola Vecchieta na Corsu. Blagajno so razbili in pobrali, kar so mogli. Vso drugo zlatnino v prodajalni so istatako odnesli. Škode je do 40.000 kron. Prodajalna je imela za varstvo proti vlomu na vratih malo okence in vso noč nažgano luč plina, da sta se lahko policija in zavod za varnost vedno prepričala, da ni nikogar notri. Če se ne motimo, je to 34. blagajna, ktero so v zadnjem času prevrtali ali razbili tržaški tatovi. Lep rekord! Od zločincev ni sledu, policija pa spi. Krasno je ilustriral tržaški dnevnik "II Sole" policijo. Podoba je imela dve strani, na jedni stražnike, ki nosijo ponočno posodo iz zaporov, na drugi pa naše veletatove, ki mirno vrše svoj posel. Na lice vloma je prišel osebno tudi policijski ravnatelj, a ni mogel druzega storiti, kot protokol napraviti in se o nezmožnosti svojega osobja prepričati.
Ljubeznivi brat. Henrik Klun v Trstu se je spri s sestro Marijo. Ker ji ni mogel priti do konea. zgrabil je nož in ga zasadil sestri v desno stegno. da jo je nevarno ranil.
Nenavadno ribo {scomber glaucus) 15 kg težko so ujeli v tržaškem pristanišču ondotni delavci. Ta riba se nahaja v taki velikosti sicer le v grškem morju.
V	pijanosti je padel v morje v Trstu 321etni delavec Jakob lvobal. O pravem času so ga potegnili iz vode in spravili domov.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Nesreča ali umor? Trboveljski rudar Miha Košak je v noči od 1. na 2. junija i/vrinil, ne da bi se vedelo kam. Iver je isti dan dobil svojo plačo, se je mislilo, da je bil na potu iz Trbovelj proti domu v Vode oropan in kam zakopan. Dne 14. jun. je pa našel nek pastirček v malem tolmunu ob Savi moško truplo, v kterem so spoznali Košaka. Na lice mesta došla sodna komisija sicer ni našla znakov kake sile, a vendar kak zločin ni izključen.
V	zahvalo prst pregriznil. Dne 18.
junija zvečer se je krojač Aleksander Ledinek s svojo boljšo polovico spri. V bližini gradu Windenau pri Rad-vini sta si hladila drug drugemu jezo v precej globokem potoku. Iz te neprijetne situacije sta ju rešila mariborski trgovec Temerl in mesar Tra-fella, ki sta potegnila oba lju-bezniva zakonska iz vode. Ker Ledineku še potem ni dala njegova "stara" miru, je prišel do prepričanja, da bi bil boljše svoj zakonski spor končal v vodi, kakor na suhem. Zato je v opravičeni jezi napadel svoja pomagal ca in je Temerla s tako silo podrl na tla, da mu je zlomil eno rebro, Trafelli je pa mezinec skoraj odgriznil.
KOROŠKE NOVICE.
Dinamit je raztrgal v Kotu na progi Beljak-Rožek nekega hrvaškega delavca, ki je hotel razstreliti skalo, a se ni pravočasno umaknil.
BALKANSKE NOVICE.
Avstrija in Bolgarija. Bolgarsko časopisje piše jako ostro z ozirotn na ekspose GoluchoTvskega. Vladno glasilo "Novi Vek" pa piše, da je Av-stro-Ogrska vedno nastopala v najte-žavnejih okoliščinah za Bolgarijo in da so neopravičeni napadi na Avstrijo.	*
RAZNOTEROSTI.
Zakaj niso Mažari strmoglavili Go-luchowskega. Koalicijska glasila so svoj čas jako ostro pisala proti Golu-chowskemu. A zadnje dni pred zasedanjem delegacij sta Tiszova lista "Ujsag" in "Magyar Szo" zasmeh-ljivo napovedala, da koalicija ne bo skrivila lasu Goluchowskemu. Koalicijsko gHsilo "Orszay" je nato pisalo, da je prevzela koalicija gotove dolžnosti in da mora opustiti vse, kar bi provzročilo kak zapletjaj. Z drugimi besedami rečeno, koalicija ni strmoglavila Goluchowskega, da sama ne strmoglavi.
Kongres za varstvo otrok. Meseca marca prihodnjega leta nameravajo prirediti na Dunaju kongres v varstvo otrok. Prireditelji kongresa žele, da bi določil kongres konkretne oblike za pravno otročje varstvo, skrb za otročjo vzgojo in določila o otročjih kaznih. Sklicatelji nameravajo izdati tudi obširno delo, še predno. se prične konggps. Prireditelji žele, da bi bil pristopen kongres vsem avstrijskim.
slojem ne glede na stranke in narodnost.
Meso bolnih in crknjenih svinj so
prodajali mesarji v 6. budapeštan-skem okraju ter so imeli v ta namen nekak tajni trust med seboj.
Proti nemškim krajevnim imenom na Ogrskem je izdal vojni minister posebno naredbo. Pisati se smejo v bodoče edino le mažarska imena.
Poplava pri Benešovu je zahtevala 21 človeških žrtev, večinoma žensk in otrok. Voda je prihrumela tako naglo, da je pobrala živino s paše. Škode je IteC sto tisoč. 37 hiš je popolnoma zrušenih. Grof Sternberg ima pri svoji graščini 240.000 K škode.
Vseruski shod ljudskih učiteljev. Dne 20. t. m. se prične v Petrogradu vseruski učiteljski* shod (Vserossij-skij sjezd narodnyh učitelej). Na shod pošlje vsako rusko učiteljsko društvo po 25 delegatov, ki imajo na shodu pravico glasovati. Sicer se pa lahko shoda udeleži vsak učitelj. Shod se izreče za uvedbo splošnega in obveznega šolskega pouka.
Moralesov prijatelj. Med tremi anarhisti, ktere so zaprli po atentatu v Madridu, se nahaja tudi Ferrer, poseben prijatelj Moralesa, ki je vrgel bombo proti španski kraljevski dvojici. Ferrer je bil ž njim v zvezi do atentata. Pred štirimi leti še je bil železniški uradnik, sedaj pa ima nekaj hiš in 300.000 frankov naloženih v bankah. Najbrže je to premoženje anarhističnega društva. Morales je Ferrerju zaupal vse svoje osnove. — Morales je hotel najeti sobo tik parlamenta. Če bi bila tam vržena bomba, bi bilo ubitih obilo zastopnikov raznih držav.
—
-
VABILO NA NAROČBO!
Prva polovica leta je minola in ob tej priliki vabimo zavedne rojake v naročbo 'GLAS NARODA'. List velja do koncem leta $1.50, ali za četrt leta 75c.
Vse one rojake-naročnike pa, kte-rim je potekla naročnina, prosimo, da nam isto čim preje blagovole ponoviti.
'GLAS NARODA' je prvi in v isti-ni največji slovenski dnevnik, kteri se bavi z resnimi dnevnimi vprašanji, ne pa z neumnostjo in otročarijo.
'GLAS NARODA' je treba le nepristransko ceniti in pregledati, in vsakdo, ki ni strasten, mora priznati, da je na stališčn časa in razmer. Zato pa nam ne kaže dajati lista ceneje. Osobje nas veliko velja in vse drugo tudi. Mi ne igramo 'va banque' — CE GRE, GRE — ČE NE PA POJ-DEMO MI, kar se je že zgodilo in se utegne še zgoditi pri smešni umazani konkurenci. Kar je ceno, je gotovo za nič, o tem se lahko sleherni vsak dan in v vsaki kupčiji prepriča; dobro stvar je pa treba plačati.
'GLAS NARODA' je dosegel nad 4000 naročnikov, in krog se še širi, in upamo, da se bode še bolj širil s pomočjo zavednih rojakov.
Naše geslo je bilo in ostane: vsakemu svoje 1
Upravništvo 'GLAS NARODA'.
Izdelovalci dog dobe delo!
Pišite v angleškem ali nemškem jeziku':
CHAS. O. WEINAR, Boom 20 Theatre BTd'g., Houston, Texas.
Kako dobite lepo in goste lase?
Največji špecijalist za lasne bolezni dr. Pinkus pravi,, da je za gojitev in za ohranitev lepih in gostih las potrebno umno in redno mazanje glavne ikože skozi eno ali celo dve letL^. Isto trdita tudi znana profesorja dr. Cla-fen in dr. F. J. Justus.
Najbolje in edino po zdravnikih presknšeno in priporočeno sredstvo zoper izpadanje las je
"C RESCENT*
Okrepčaj« lasišče, odstranjuje luske in prhaj in pospešuje rast las celo pri popolnoma plešastih osobah. —
Škatlja $2, tri škatlje $5. Poduk o negovanju las velja 10c. Mazilo za poopcienje rasti brk in brade velja $1.25. Nedosežno in neprekošeno.
IZREDNA UGODNOST za mesec julij. Kdor pošlje naenkrat $10 ali pa v dveh obroki^ po $5, temu pošljem ali naenkrat 12 škatelj '' Crescent a", ali pa vsak mesec eno škatljo.
P. FRANK, 226 East 11th Street, New York, N. T
Delo dobe izdelovalci dog
In izurjeni delorodja.
MAX FLEISCHER, 258 Grove Street, ( 30 j an )	Memphis, Tenn.
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na-
Dr. E. C. COLLINS 'Medical Institute,
ker on je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: bolezni na plučah, prsih, želodcu,
črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v prlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravii^orebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (H^heroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onamje (samoizrabljevanja), šumenjejn tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d , kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jeiiko in Sifilis kakor tudi vse tajne spolne bolezni moške in Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popol-
noma tajno.)	9
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
Q resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
A at. KCapčič,
mil
Bo* 183, Barberton, O.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins }	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem * Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo.
Slavni doktor Collins M. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vase druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna
Ivana Šume,
Box S7,
Forest City, Pa.
rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Tse vaše bolezni, trpi en j a in slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
140 W. 34th St,
New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. --- Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.
NA PRODAJ
je
MESNICA
v kterej poslujem na jednem in istem prostoru že 14 let in v kterej sem prislužil lepo svoto denarja. Sedaj sem se namenil mesnico prodati, ker : želim iti v pokoj. Imam vozove, ko- j •nje in popolne stroje za izdelovanje klobas "bologna" itd. Odjemalci soj večinoma Poljaki. Mesa se razpeča vsaki teden za $1000 do $1200, dočim znaša tedenski dobiček od $250 do $300. Izvrstna kupčija za pravega moža.
Podrobnosti zvedeti je pri: P. KLEVAX$KY, 620 So. 7th St.,	Reading, Pa.
(6-13—7)
^•^•• '.ipu-inr" !*»•' 'ir |'.|J!lln'U.ipii... ,im>' rjjui '.ipi! n..i|f|ii |,T- '- - yi,!pniiHgi.Hii!yiuiH||!!i Sipino,;...	.rijP- I	'
f Telefon 2034.
Frank
714-718 Market Street
Waukegan, III.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
POGODBA ZA IZDELOVANJ* DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pofodb* u francoske d«ge in za doga za kadi. Posodimo tudi potrebni denar sa izdelovanje doc. Ako imate doge na predaj, pišite nam, naii pogoji so ugodni
FRIEDLAENDEB ft OLIVEN 00., Shreveport. La. P. O. Bax 60*.
BojaU, naročajte se na "Glaa Na. roda", največji in najcenejii dnevnik.
priporoča rojakom svoj
^SALOOIN, ^
v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in wiliskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALNIC1 ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje ? staro domovino zelo hitro in ceno; v j zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v !New Yorku.
>rffcA^fc^bMflmniamtnahHitB- I,;!&„„,a:..,,-^-,rtfl:„ .^|.lWflL l^aifc, ..1, I
^^ Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki j®
^^^m	Zdravimo vse plučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne,
^^	vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico, revmatizem, jetiko,
^	»ploh vse notranje in zunanje bolezni in vse ^^ tajne moške in ženske bolezni.
^H Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z eTopejiko in ameriško zdravniško prakso.
Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah-ko prepriča,- da so zdravila napravljena po zdravnikovem g predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled.
W	Govori se slovenski in hrvatski.
•	Crdinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer,
ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od '.»zjutraj do 1 popol.
THE WORLD'S MEDICAL ^INSTITUTE,
38 EAST j 7 tb''STREET, NEW YORK, N. Y
J
PROŠNJA
Naročnike v Lloydellu, Pa., prosimo, da nam blagovolijo naznaniti natančen naslov od rojaka Frank Ober-starja zaradi njegove denarne pošiljatve.
Upravništvo "Glasa Naroda'*. (3-5-7)	9
BRATOM
Slovencem in Hnatom
naznanjam, da imam na prodaj izvrstna domača naravna vina lastnega pridelka po jako nizkej ceni. Staro belo ali črno vino po 40c., Claret 40c. s posodo vred. Pri manjših naročilih od 50 galon se mora plačati $2 za posodo, Z naročilom se naj dopošlje polovica zneska naprej, druga polovica se pa plača pri sprejemu vina.
Za obilna naročila se toplo priporoča
Prank Stefanlch,
posestnik vinogradov Bn U R. R. N«. 7 Fresao, CaL
NARAVNA	1
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ. -
Dobro Črno vino po 50 do 60 ct.
galon s posodo vred. Dobro belo vioo od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. hvrstoa tropavlca od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg. naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
SH Vernon! St, Saa Fraadsco, CaL
j	NAZNANILO.	: »
j Društvo sv. Barbare št. 3 J. S. K. (Jednote v La Salle, lil., naznanja vsim , cenjenim društvom, ki spadajo k J. S. K. Jed noti j da se vrši sreekanje za zlato uro 15. septembra v prostorih rojaka Max Kompa, ker bode tudi isti dan društvena veselica.
Izžrebana številka priobčena bode v Jednotinem glasilu.
ODBOR. CT £5 CT 'SS
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu » Ciiicagi, Ili. ^^ tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 s. Center Ave., Chicago, 111.,
blizu 19. ulice,
kjer točim pristno u ležalo Atlaa-pivo, izvrstni whiskey. NajbOij* vina in dišeče smodke so pri mefti na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno keg-lHftČe in igralna miza (pool tablet Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dofcro postregel. Za obilen ooisk se priporoča
• Mohor IVIIcmJIč, *
So. Center Ave., Chicago, I1L
Kolesarjeva snubitev.
Humoreska, spisal Janko Kersnik.
(Nadaljevanje.)	»
Toda prijatelj je znal govoriti tako lepo, da je pozabljal Kokec eimdalje-bolj, da ne more odločevati sam, in k.j je naposled spremil Tinčka v krčmo m sta ondi s kozarcem piva trčila ba rtaro pr jateljstvo, je obetal, da vzprej me Zajčevo rodbino za nekoliko tednov pod svojo streho.
Tinček se je vesel odpeljal, Rokče-vo i»rce pa je bilo vedno težje, kolikor bolj se je bližal domu.
Te<ja nečemo povedati, kako umetno je Ko bal doma razkrival Urši, kaj ji je namenjeno v kratkem času. Le j to moramo razodeti, da vsa prijezna svitu* t njegova ni opravila ničesar.
K«j j*' Urša izvedela, kaj je obetal nje gospod, s*1 je razsrdila kakor ob-etreljena levica, in konec vsemu je bil ta, da je Kokec slovesno zatrdil, da Zajčevi ne pridejo v njega hišo.
Drago jutro že je poslal pismo svojemu prijatelju, polno izgovorov 111 o-pravi&evanj, obenem pa obetal, da mu preskrbi za nekoliko dni v bližnji i primerno letovišče. Koncem a pisma je vzdihnil, zadovoljen sam s seboj, zakaj domislil se bi tudi njemu marsikaj ne bilo iu, ko bi imel tujce v hiši.
0	se je odpravil iskat obetane-ovi-ča in L'a je srečno našel v tovi krčmi na klancu, dobre pol
1	Šmarja. Tako je skoro vse u-in za nekaj dni še radoveden ali so prišli Zajčevi ali ne. j
či dnevi so mu tudi branili, da j bil vozil na ljubem svojem ko- j Uršin obraz pa je imel zopet
okoli
[tali
R.
je videl, vst prahu na m
III.
tdno se je hipoma izpre-kakih štirinajst dni po dku! Ne na zunaj, am-•d svojimi stenami. Vse grajal, vsako mrvico zi, vsak nepravilno postavljen stol. vsako mrtvo muho na oknu! "Le čedno, le čedno, le čedno, Urša!" je veleval od zore do mraka.
In zakaj vse to ?
Zajčevi so dospeli na Klanec, in mati in hči sta ,.a. nekoliko dni prišli k staremu prijatelju Tinčkovemu.
'' Oh, kako imate lepo, kako prijetno!" je klicala stara
"Ob, tukaj bi hotela zmiraj biti!" je šepetala mlada.
"Oh. vi -te srečen človek, ko živite v tem krasnem kraju!" je ponavljala mati.
"Oh," je vzdihovala hči, "mi pa v mestu požiramo prah. in sla'.) zrak nas obkroža!"
Tinček je tudi posezal v govor ter blagroval Rok ca, in ta stari mladenič, ki ni bil vajen takega mestnega sladkega govorjenja, je vzprejemal vse kakor suho zlato in res mislil, da je vse tako lepo in srečno pri njem, kakor trdijo oni. Začel se je pa ozirati iti \idel Šele sedaj, da ima umazana 11 a v sobi, da se okna ne zapirajo dobro, da je zid tuinUm okrušan in drugega več.	. _ _
"Urša, to mora-biti drugače!" je velel, in sedaj se je začel pravi dirin-daj po hiši,	i
Urša se je hotela upirati, toda poučil jo je že prvi poizkus, da je vse zastonj.
"Kaj bode, kaj bode?" je vzdihoval« zvečer Kejčetu. *
"Baba, kaj drugega kot baba! Nisem li pravil?" se je rogal ta; "nisem li trdil, da se še oženi?"
Urše se loti skoro brezupnost.
Tako sta bila ta dva že mnogo prej, nego se je Rokec sam domislil kaj enakega, trdno uverjena, da mu je Za j če v a Toni ca glavo zmedla.
Končno sta pa vendar govorila prav.
Zajčevi so prihajali mnogokrat v gosti k staremu, vedno Se mlademu prijatelju, ta pa jih je vozil redno doli ov na Klanec, in kadar se mu je Tonica prijazno nasmehnila, se je čutil tako srečnega, kakor nikdar prej. Tovariši v krčmi so ga dražili, in tako je v njem skoro pognala kali resna mi-»d, da bi >e oženil; obenem pa prepričanje, da ga Tonica gotovo vzame-
"Sicer bi ne bili vsi t»ko prijazni!' si je dejal.
Nekega popoldne sede zopet vsi trije Zajčevi pri njem. in čudno je videti, kako veselega lica ponuja Rokee gostom, kar vzmore nje«ra kuhinja in klet. in kako srditega obraza hodi Urša okrog stolov, ko menja krtžni-ke. —
"Preveč, preveč, vsega preveč!" hiti Tinček; "mi te kar plenimo!"
"Ej, gospodična Tonica", malo še vzemite! In ne pijete tudi ničesar!" govori Rokec in pridno toči kozarce.
"Saj vidite, kako vi& slušam!" meni ona in se mn laskavo nasmeh-
ne- —	iS S s
"Oj, ti bi bil izvrsten mož, izvr-soprog!" zakliee Tinček in mu namežikuje preko mize.
>, gotovo!" reče mati. To-pxedse na prt, vtopljena
menda v popolnoma druge misli, nego v to, o čemer se govori*
4'Jutri pričakujemo tudi mi gostov!" povzame zopet Tinček, " in kakšnih! Na kolesu, na enem kolesu pride vsak! Haha!"
"Hej, to znam tudi jaz!" vzklikne Rokec.
"Tif" vpije oni.
"Vit" vzklikneta mati in hči.
"Seveda! Sedaj sem nekoliko počival, toda vozim se na kolesu kakor le kdo!"
"Oj, to je lepo. to je krasno! To je
meni po volji!" zakliče Tonica in ploskne z rokami. "Pridite jutri, oj, pridite jutri k nam! Naši gostje vas bodo veseli!"
"Kdo pa so ti?" vpraša Rokec o-prezno. Pri tem ne opazi, da Tonica skrivaj odmigne očetu. "Ej, dva trgovca znanca iz mesta!" reče oni nato.	- •— r
"Dobro, dobro!" se veseli Rokec.
Ko so nocoj odhajali, se niso hoteli voziti, in Kobal jih je spremil dobršen kos pota. Prav po mestno je ponudil Touici roko in jo tako vodil po trgu pred roditelji, ne meneč se za to, da so povsod za vsakim oknom trza ni iztezali svoje vratove in šepetali na uho zlobne opazke.
RokeU se jc vzbudila nekova junaška nrčnost.
"Odločnosti je treba!" si je dejal, ko je molče stopal poleg Tonice, in ko se mu je zdelo primerno, jo je zdajci vprašal: 41 Kaj ne, saj ste mi prijazni?"
Tonici se je zdel I a nagovor in še bolj šepetajoči glas Rokcev nekoliko čuden, toda zavrnila je veselo: ('I, seveda, vi ste naš dragi prijatelj."
Več nocoj Rokec ni mogel govoriti. Ko se je poslovil vrhu hriba, odkoder je tekla cesta jako strmo nizdol proti Klancu, kjer so stanovali Zajčevi, je korakal silno zamišljen proti domu. Ali še pred trgom je hipoma postal in govoril poluglasno predse: "Kar mora biti, mora biti! Oženim se — jutri povprašam!''
In s tem sklepom v prsih pride domov. Tam veli Nejčetu, naj mu prej preskrbi pri Rotarjevi velik šopek cvetic za jutri — Neža jih je imela na vseh oknih — potem pa naj osna-ži njegovo kolo. ki že tri tedne počiva v shrambi za prodajalnico.
To sta bila dva čudna ukaza^ in Nejče se je trudil del j časa, da ju je spojil; toda izvršil ju je točno.
Po večerji pa. ko se je gospodar že zibal v sladkih sanjah, sta stikala Urša in Nejče v kuhinji glave, in ko bi ju bil kdo videl, bi bil takoj ugenll, da to ni kaj prida, kar se tu kuha.
Po dolgem posvetovanju se je ločil NejČe.
"Le čakajte, tela, le mene pustite, jaz opravim vse dobro. Rokec bi se jutri rad postavil, toda jaz mu napravim. da si oddahne šele pol ure l*>d Klancem; potem naj pa svoje kolo na hrbtu nese nazaj k Balantu. Postavljal se pa ne bode jutri in se ne bode!"
"Da se mu le kaj ne p-ipeti!" de je Urša vendarle nekoliko skrbno.
"Ne bojte se, samo švignil bode s svojim šopkom mimo Tinčkovih, kot bi bila kuga pri njih!"
"No, ali se mu bodo smejali!"
S t?m je bita zarota za ndčoj do dovršena. ' *—	.
Delavci na prostem
izpostavljeni mrazu in vlažnosti se ubranijo dolgotrajnemu bolehanja za reuin ati zrnom in neuralgij**, ako rabijo
, Dr, RICHTERJEV Sidro Pain ExpeUer,
ko čutijo prve pojave. To zdravilo odgovarja zahtevam nemških zakonov in ima ne-oporekljiv rekord tekom 35 let.
V vseh lekarnah, 25 kin 50 centov, ali pa pri izdelovalcu.
F. AD. RICHTER & CO.,
215 Pearl St.,	New York.
oporeK
A
^r i
nee k Zajčevim. Oblekel je temnomo-dro kolesarsko opravo, ki se je v nji videl še okrogliši nego sicer, ker se mu je vse tesno prijemalo života, na glavo je del istobarvno nizko čepieo, na prsi pa si je pripel dokaj velik šopek, ko ga je povila za dober denar Rotarjeva Neža. Tako je bil v dobri uri pripravljen za odhod.
(Konec prihodnjič.)
Pozor! Slovenci Pozor! ^SAUON^*
zmodernim kogljidčem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno prenočišče za nizko ceno.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar
564 So. Center Ave, Chicago, III.
IV.

~—-_L.-i .'j'" V'-TWr^*«^ •šJr*
Drugega dne je bilo pri Balantu, kjer so stanovali Zajčevi, jako živahno. Iz mesta sta že zgodaj dopoldne prikolesala dva čila mlada gospoda.in prav dobro se jima je godilo v družbi Tinčetovih. Pripovedovala sta mnogo novic, ki so prihajale kakor nalašč radovednim letovišča r jem, oddaljenim že več časa od mesta; v zameno sta tudi izvedela, kakšno je življenje na kmetih, kako se je in pije, kaj je dra-go in kaj pa ceno. Eden izmed gospodov je venomer sedel ali hodil poleg Tonice. in videti je bilo, da je tudi očetu in materi tako prav.
"Oh." vzklikne Tonica hipoma, "gospoda, danes vaju čaka še posebno iznenadenje! Domačega kolesarja bodeta videla tukaj, samo ne vem res, ali prikolesa, kajli?"
"Ivaj? — Kolesar tukaj? I, kdo je to vendar* V teh hribih?" se čudita oba.
"Le potrpita!"
Toda Tonica vendar pripoveduje o Rokcu, Šaljivo in nagajivo, obenem pa prav tako, kakor je ženska navada; v pripovedovanje vpleta nekoliko besed, ki naj bi pričale, da ta Rokec vendar ni tako nekaj vsakdanjega in da se tudi or.a zanima zanj.
Gospod, ki je sedel vedno poleg nje, je vlekel ramena kvišku in se porogljivo smehljal: vendar je bilo videti, da ga je ono Toničino zanimanje dir-nilo jako neprijetno.
Potem so govorili o drugih rečeh, se zopet izprehajali, in ko so popoldne počivali pod velikim orehom na-koneu hiše, jim je tekla zabava povsem gladko in veselo. Imeli so lep razgled na cesto, ki je tukaj najstrm-lje padala proti dolini, v ktero je tekla kakor lepa bela kača ter se izgubljala v dalji za nizkimi holmi.
Ob istem času se je Rokec doma kaj
BRZOPARNTKI francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Yorka v Evropo, in sicer:
V Havre :
La Touraine. .12. jul. ob 10. uri dop. La Bretagne. .19. jul. ob 10. uri dop. La Provence. .26. jul. ob 10. uri dop. La Lorraine..2. avg. ob 10. uri dop. La Goscogne.,9. avg. ob 10. uri dop.
V Bremen :
Kaiser Wilhelm II.
17. julija opoldne. Kronprinz Wilhelm
31. jul. ob 11. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm der Grosse
7. avgusta ob 10. uri dopoldne. Kaiser Wilhelm II.
21. avgusta ob 6. uri zjutraj.
V Hamburg:
Deutsehland. .26. jul. ob 8. uri zjutr. Deutseliland. .23. avg. ob 7. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri#Vam bode točno odgovorih
-ooo--
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stroški potovati v staro domovino, se lahko posltižijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Peko kakor sledi:
Cenik: knjig,
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, WICH STREET, NEW YORK.
MOLTVENIKL
109 GREEN-
slovesno pripravljal za izlet na Kla-' 109
Parniki Cunard-črte:	.. -
Slavonia___10. julija ob 10. uri dop.
Pannonia.........17. julija opoldne.
Carpathia........31. julija opoldne.
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt odplujejo iz New Yorka:
V	Antwerpen:
Zeeland----14. jul. ob 10.30 dopoldne.
Rhynland. .21. jul. ob 10.30 dopoldne. Vaderland. 28. jul. ob 10.30 dopoldne. Finland___.4. avg. ob 3.30 popoldne.
V Hamburg:
Pennsylvania. .14. jul ob 11.30 dop. Aug. Victoria . .19. jul. ob 3.30 pop. Patricia. .28. jul. ob 10. uri dopoldne. Amerika..2. avg. ob 3. uri popoldne. Bluecher. .9. avg. ob 9. uri dopoldne.
V	Rotterdam :
Statendam. .11. jul. ob 10. uri dop.
Ryndam..........18. julija opoldne.
Rotterdam----25. jul. ob 10. uri dop.
Potsdam.........1. avgusta opoldne.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Yaš prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestilu pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorka.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih dražb. FRANK
St, *«r York Oily.
Dušna paša (spisal umrli škof Baraga), fino vezanje, zlata obreza $1.00, rudeča obreza 75c. Jezus in Marija, vezana v slonovo kost $1.50, slon. kost z okraski &LQ0-KljnČ nebeških vrat, vez. v slon. ikost
$1.50, slon. kost z okraski $2.00. Mali duhovni zaklad, v polusnje vez.,
zlata obreza SOc. Nebeške iskrice, platno zlata obreza, 60c.
Otroška pobožnost, platno, rudeča
obreza 25c. Premišljevanje o Presv. Režnjem Telesu, šagrin, zlata obreza, $1.00. Presv. Srce Jezusovo, polusnje, zlata
obreza, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza,
(ličen molitvenik), 40c. Rožni venec, platno, zlata obreza, $1.00.
Skrbi za dušo, polusnje 75c., zlata
obreza $1.25. Vrtec nebeški, vezano v slonovo kost,
$1.50, slon. kost z okraski $2.00. Zlata šola, zlata obreza, $1.00. x
FESML
A. Aškerc: Mučeniki. Elegantno vezano, $1.25. A. Aškerc: Primož Trubar, 50c. F. Gestrin: Izza mladih let, 25c. F. Prešeren: Poezije. Broširano, 50c. Vojanov-R. Majster: Poezije. 60c.
POVESTI IN ZGODOVINA.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c. Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90c. Baron Trenk, 20 c. Belgrajski biser, 15c. Beneška vedeževalka, 20e. Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitez, 10c. Božični darovi, 10c. Burska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20c. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20e. Čas je z'ato, 20c. Črni bratje, 20c. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15c. Dve čudopolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Erazem Pred jamski, 15c. UrL 20c. Evstahija, 15e. General Laudon, 25c. George Stephenson, oče železnic. 40c. Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70c. Grof Radecki, 20c. Grofica beračica, 100 zveskov $6.50. Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hildegarda, 20c. Hirlanda, 20c. Ivan Resnicoljub, 20c. Izanami, mala Japonka, 20c. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20c. JaromiV 20c. Kako je izginil gozd, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20e. Krvna osveta, 15c. Lažnji|i kljukec, 20c. Maksimilijan I., 20c.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hei pollkova, 20c. Marjetica, 50c. Materina žrtev, 50c. Mati Božja z Bleda, 10c. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20c. Mlinarjev Janez, 40c. Mrtvi gostač, 20c. Na indijskih otocih, 25c. Na preriji, 20c.
Narodne pripovedke, 3 zvezki po 20c. Naseljenci, 20c.	•
Naselnikova hči, 20c. Naš dom. Zlsirka povesti. Po 20e. Nedolžnost pregajana in poveličana. 20c.
Nesrečnica. 20c. Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Oče naš. 50c. Odkritje Amerike, 40c. Od pluga do krone, 75c. Favliha, 20e.
Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mehikanec, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Povesti (Kalan), 20c. Pravljice (Majar), 20c. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. Prst božji, 15c. Repoitev, 20c. Ribičev sin, 10c.
cesar mehikanski,
Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Rodbina Polaneških, 3 zvezki $2.50. Roparsko življenje, 20c. Rusko-japonska vojska, 5 zvezkov 50c. Senilia, 15e.
Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Spisje, 15c.
Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv-. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20c. 60 malih povesti j, 20c. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20^. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c.
V	delu je rešitev, 20c. Vencek pripovesti, 20c.
V	gorskem zakotju, 20c. Vojska na Turškem, 30c. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20c. Zlata vas, r^e. Zmaj iz Bosne, 40c.
Z ognjem in mečem. 7 zvezkov $2.50. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak „ 40c.
Žalost in veselje, 40c. Ženinova skrivnost, 20e.
UČNE KNJIGE.
Za angleški jezik:
Angleščina brez učitelja, 40c. Ročni angleško-slovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Hrvatsko-angleški razgovori, vezan „ 50c.
Žepni hrvatsko-angleški razgovori,
40c. '
Za nemški jezik:
Grundriss der ilovenischen Sprache,
vezan $1.25. Ahnov nemško-ang^ški tolmač, 75c. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel, nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Slovarček priučiti se nemščine brez učitelja, 40e.
Druge:
Abecednik, vezan 20c. Četrto berilo, 40c. Druga nemška slovnica, 40c. Evangelij, vezam 50c. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Prva nemška vadnica, 35c. Spisje, 15e.
Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze,
vezano 50e. Zgodbe sv. pisma za nižje razrede ljudskih šoi, 30c.
RAZNE DRUGE KNJIGE.
Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75c.
Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Godčevski katekizem, 15c. Hitri računar, vezan 40c. Kako postanemo stari, 25c. Ljudska pesmarica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik, 3 zvezki po 60c.
Navodilo za spisovanje raznih pisem.
75c.
Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pršila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30c. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanjskih
pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c.,
vezano $1.00. Stoletna pratika, 60c. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20c. Šaljivi Slovenec, 75c. Velike egiptske sanjske bokv'e, 30c. Voščilni listi, 20c.
Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem,
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50c.
ZEMLJEVIDI:
Evropa, 25c. Kranjska dežela, 20c. Zemlja, 25c. Zjedinjene državo, 25c.
RAZGLEDNICE:
Kranjska narodna noša, ljubljanske, newyorske, s cvetlicami in rame druge, po 3c., ducat 30e. Rasne sveto podobe, komad 5c. Ave Marija, 10c..
LINE
PARMK5 PtJLUEJO MED
TRSTOM, REKO iN NEW TORKOM,
fiKNm IMAJO JAKO OBSEŽEN POKBIT PROSTO* 4a> MBQYV ZA SETAJUE POTHIKOV TRETJEGA RAZREIpj
odpluje iz New Yorka dne lo. julija.
SLAVONIA
CARPATHIA
odpluje iz New Yorka dne 17. julija.
odpluje iz New Yorka dae 31. julija.
ULT0N1A> 8LAY0N1A in PAN50NIA parmJn na a/a v5 laka Ti parniki so napiavljem po najnovejšem kroju in zeio prikladn ws» tretji razred, JEDELA eo dobra i a potnikom trikrat na da* pr> nifJsL postrfežena
Vožnje listke prodajajo pocolaščen agentje in
fie Canard Steamstiip Go, Ltd.,
W Bmmvty Sen Tm,	126 State Si Boston
6? Dearborn st ; {ybicaeo^.
Comoapie Generale Transatlantique,
(Francoska parobrodna družba.j
DIREKTNA CRTA DO HAVRE. PARIZA. ŠVICE, iNGMOSTA IN LJUBLJANE.
POSTNI PARMK1 SO s
"La Lorraine" na dva vijaka...................12,000 ton, 2^.000 konjskih moči.
"La Savoie" „ „ ...................12,iH*) „	*25,OU)	,
"La Touraine" „ „ „ ................. .10,<hh> >t	12,000	„
"L'Aquitame" „ „ „ ........J..........1U,imh» „	16,000	,, „
"La Bretagne"................................. 8,<NH> „	9,000	„	„
"La Champagne" ..............................8,otio	9,000	„	'
"La Gascogne".................................8,(AH> „	9,000
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj noprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopolndne iz pristanišča št. 12 North River, ob Morton St, N. I.
•LA TOURAINE La Bret a.srne *LA PROVENCE LORRAINE La Gaseoirne
12. julija 1006. La Rretasme 19. julija 1H06 *LA TOURAINE 26. julija 1906. *LA SAVOIE 2. avg. 1906. *LA PKOYENCE 9. avg. 1906 *LA LOltliAlNE
16. avg. 1906. 23. avg. 1906. 30. avg. 1906. 6. sept. 1906. 13. sept. 1906.
Parana z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
M. w . Kc^mir^ki, j cmini *m m »»
" i Lniltin it.,ChkBic. >11.

AUSTRO-AMEBICAK111
Regularni potni pernik 1
^QIULIA." odpluje 12. julija "ERANCESCA" odpluje 28. julijo. "SOFIAI.HOHENBERG" odpluje 16. avg
vozijo med'Ntw V orle om, Trstom In Reko.
Najpripravpejša in najcenejša parol redra <vita v Ljubljano *in sploh na ^oversko. železnica velja do Ljubljane le SO^e^ritov. Potniki dosj o isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. CS, Co., General Agents,


3 Washington St.,rNew York.
r. fo" žčT, TJ "r?, rrTr^TI fU fTJ !T?~ |:
Rojakom
v Pittsburgu, Pa. In okolici
naznanjam, da jr. za tamošnji okraj moj
pooblaščeni zastopnik za vse posle
JAKOB ZABUKOVEC, •
1 4824 Blackberry Alleys	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od do £8. ure, ter ob sobotah do • 8. ure zvečer.
Ito^a&GSti gfi voplc pnporočarc.
Frank Sakser*