53 kr.

47. številka.
Izdanje za četrtek 18. aprila 1895
„EDINOST"
izhaja po trikrat n« t«<lon t inatili ii-•lanjih ob torkih, AatrtKIh
ta BObOtRh. /•jutranje inlaiiie liaj* ob rt. uri Kjutraj, »tremo pa »h T, uri terar. — Obojno iriiaiij« slanr : 1» |t'1tu tjia.#c . f, — W>, i-v»n ATkfrij* t. 1 4t' r.» tri m ea>-c. . , „ 2.«0 . . , t za pol lata . . . a.— . . „ C,— za «a lato . . . 10,— . „ . K— N« naročbe bre* priložen« naročnine se
ne jemlje oiir. PpManiićre itoTilke ne ilobifajo t pro-dajaliiicah tobaka t« 1 rut« po 3 »tč., i*t«n TtšIia po 9 iitć. Sobotno ve&erno <7.ilanje v f rs/M • ni., ir.ren Trsta S nt..
(v Tratu, v četrtek zjutraj dur IS aprila 1895)
Tečaj XX.
EDINOST
Oblati računa po tarifu * petita; za na«l»T« t debelimi črkami «0 plačuje proator. kolikor ol.«afa t>a?a<lnih vretic. J'o.lana, oamrin ce in jame'ahTale, ila-oiafti ogtaei it J. a« računajo po pofmlbi-
V.i lopi«! naj ga pulil,*jO uroJniitT« : »lica CeMimi it. 13. V»a*<> pumo mora biti frankofano. kar nefrankovana *• na • pretentaj«. Rokopni aa na Trajaj«.
Glai
Naročnino, reklamacija in offlaae epr«-jama m>riivniih-o ulica Mulina pio-aolo bit. .'t. 11. na<Ut. O.lprt« reklamacija »o pruat« poitnina.
tilo ■lovemkega politićnetfa druitva za Primorsko, ' „r
Shod volilcev v Brezovicah.
(Dalje).
Ali človek ne žiri samo o kruhu, ampak o vsaki besedi, ki prihaja iz Božjih ust. Tako je zapisano v knjigah naše svete vere, kojo verujemo, A beseda iz ust Božjih je tudi naš materinski govor, hrvatski ali slovenski, koji gotovo razumete vi vsi tu zbrani, četudi tu pa taro kojo besedo drugače izgovarjamo. (Viharno pritrjevanje med ljudstvom.) To naše največ« bogastvo, nas jezik in našo narodnost, moramo čuvati in gojiti, kajti brez lega ne bi bili to, kar smo. Noben tuji jezik in nobena tuja šola te ne more od početka do konca življenja toliko naučiti brez truda, kolikor se dete nauči brez truda v prvih ftedmili letih svojega življenja od svoje matere in svojih bližnjih, ki govore njega narodni jezik. Mi imamo pravico zahtevati, da nam sleherni državni in deželni služabnik zna naš jezik v govoru in pismn ter da rabi istega v občevanju z nami. Mi zahtevamo, da se narodu dajo šole, da se razsvetli, da se nauči čilati, pisati in računati ter da iz knjige pobere marslkoji dobri nauk za kmetsko gospodarstvo iz drugih krajev, kjer je narod bolj napredoval v tem in ume preživljati se lepi« in boljA«.
Narod ima pravico in dolžnost izbirati si zastopnike svoje krvi in svojega jezika, ki iin^jo takov narodnostni in gospodarski program, kakor j« bilo razloženo gori. In sedaj je narod po Istri poklican, da si izvoli svoje zastopnike v deželni zbor. Tebi je sedaj, narode, dolžnost, da si izbereš kolikor možno veče Število svojih pravih zastopnikov, kajti, kolikor več jih bode, tem bolj bode čuti njih glas in tem laglje si razdele med seboj poslanske skrbi, vsled česar jim bode delo izdatneje. Zato je potrebno, da se ze-dinite in sloiite vsi, koje je rodila slovenska mati, pa da držite skupaj, kakor člen za členom, da bode nezlomljiva naša narodna veriga. Tudi današnji sestanek naj pripomore k temu, a za podrobneje dogovore videti s« hočemo, ako Bog da, še, četudi na manjih shodili. In zopet vas pozdravljam, do našega lepega dneva zmag«!
Med govorom poslanca dra. Laginje je bilo često čuti oduševljenih vsklikov: Živio! Tuko je !
Iz govora dra. Laginj« je umestno zabeležiti še nastopne stavke:
Mi nimamo ničesar proti narodu italijanskemu, mi se le protivimo oni politiki, v kujo so istega postavili njega prvaki, in proti naukom, ki so mu jih dali. Politika njegovih ljudij je šla in gre za tem. da bi oni povsem gospodarili v tej naši domovini,
PODLISTEK. I Zlatarjevo zlato.
Zgodovinska pripovent XVI. veka.
Spi»ul A. Š e ti a a.
VII.
A danes je tu bilo gostov in hrupnega veselja. Najprej Krupičev debeli kum Pavel Arbanas iz Lomnice, možak siv, topim nosom, v podrezanih brkih, sivmi očmi, debelimi obrvmi, od glave do pete modro oblečen, smehljaje se vedno, na trezno iu pijano vreme. Bil se je pridružil tudi novi mestni sodeč Ivan Teletid, starec bel kakor sneg, pidn kakor mesec, učen kakor knjiga, a težak kakor svinec. Žtijiin j« prišel tudi mestni notar Nikolaj Kaptolovirf, visok, zgrbljen, suh, ni star, ni mlad, rus (rjavolas in rjavo-brk), a po nosu sodč ga — pravi krt. Naj-zadnji sedel je za stol tudi mestni knpelan Peter Satkoviri, človek visok in močan, obrit iu hladnokrven.
Že trikrat je bilo izpraznilo veselo kolo rč na stolu, in že v četrto ga je L)orn na-
a tako no sme biti. Mi smo svoboden narod, na* jo več, nam pristoja gospodarstvo v deželi, mi nočemo, da je na* narod suženj, stavo. Oni so hoteli dokazati tudi vladi in ostalemu svetu, d u je vsa Istra samo italijanska; zato so gledali na vse načine, da od vas 11« bod« glasu, ni vsklika, ni želje, in na tem, da ste vi molčali dolgo in dolgo n;e 1 tem ko prihajajo vsaki dan iz vseh drugih dežel pritožbe do vlade in parlamenta, veselili so se italijanski političari, da ste vi zaspali za vedne, da se naš narod nikdar več ne probudi.
Onemu delu naroda italijanskega, ki trpi z nami, pokažimo to le znamenje miru (oljkino vejico) iu jaz sem prepričan, da ne preide deset let, ko tudi oni del naroda pribili pod naše zastave ter se pridruži naši politiki. Ali politiki italijanske stranke, ki ubija naš narodni obstanek, nočeva dati miru ni jaz ni moj tovariš na Dunaju, poslanec Spineit?, zato naglašava kolikor le moreva vašu trpljenja, vaše potrebe, vaše želje. (Gromoviti, ponovni: Dobro je! Živela! Živio Spineič!)
Ko je dovršil poslanec Lagiuja, vprašal je predsednik zborovalce, da-Ii so zadovoljni so svojim človekom, da-Ii mu zaupajo j« da-Ii hočejo še nadalje iti žnjim. Svečanega tega trenotka. odobravanja in oduševljenja ni mogoče opisati — kaj takega se mora le videti. •
* #
Zatem se je oglasil za besedo urednik „Naše Sloge" in bivši deželni poslanec gosp. M a t k o M a n d i ć, dobro poznan našemu narodu po Istri, kajti vsakdo se zateka k njemu, kadar treba kakega svela v narodnih vprašanjih. Evo vam glavne misli iz Mandljevega govora, ki je srečno popolnll, česar ni omenil dr. Lagiuja.
Nisem mislil govoriti — rekel je govornik —, ker nisem bil v tem okraju izbran deželnim poslancem. Ali vsejedno; mi se v Istri čutimo povsodi domače.
V deželnem zboru istrskem je 33 poslancev. Trojica teh se ne volijo, ampak jim je tam mesta že po njih časti; to so školi krški, poreški in tržaški. Od ostalih ,30 volijo kmetje 12, mesta 11, veliki posestniki 5, trgovinska zbornica v Rovinju pa dva zastopnika. Nas, slovenskega rodu, je v Istri nad 185.000 duš, a smemo voliti le 12 poslancev; Italijanov je 118.000, pa volijo 18 poslancev. Kaka pravica je to ? (Glas: ni-kaka!) Kakih osemdeset družin iz velikega posestva volijo 5 poslancev. Tudi to ni prav! Okrajno glavarstvo kopersko ima vsega skupaj pet poslancev. Od teh jih spada 3 na sama mesteca, a samo 2 na kmete, kojih poslednjih je 42.000 duš. Vidite torej, da, do-
polnila bila. Ni torej čuda, da seje govorilo na ves glas o marsikakih tajuah.
„Kdo bi to pomislil bil,* vsplamtel je Kaptolovid, pomolil pet prstov in oster no-sicek, „inhibicija, protestacija vse, kakor trebe, causa rede «t stric te levata secundum leges patriae, (Pravda pravo in točno vzdig-nena po zakonih očetov.), vrh tega inoja sjajna argumenta! Veste, da sem za to potrosil seženj papirja in za tri krajcarje črnila ! Vse sem jasno in glasno rekel, kar treba reči ad iuformandam curiam (I)a poučim sodišče.), vse naše pravice od Bele četrtega do današnjega. Mislil sem, da zadene moje ostro pero gospoda Gregorjanca sred srca. Kajpa? Kajpa? Ko so ga zvali pred sod, niti prišel ni, in ko so ga sodili, dobil je pravo 1 Triumphavit! (Slavo je slavil jtoržestvoval].) A lepo medvedgrajsko premoženje plemenitemu varošu smuk kakor gladki piškur iz pesti. Jaz prašaiu : Kako to biti more? (^uo jure? (Po kakem pravu ?), razjaril se je notar ter sunil glavoj in rokoj v zrak. Po teh besedah spustil se je na sto-
kler se ne popravi ta krivični zakon, moramo delati zobmi in nohti, da vsaj teh 12 poslancev bodo vsi naše stranke, naše krvi iu našega jezika, (Tako je!) (Dalje prili.)
Politiške vesti.
Štajerski Nemci pri — Bismarcku.
Minoli torek dospela je deputacija štajerskih Nemcev in — Nemk v Friedrichsruh, da se pokloni slavnemu železnemu sinu matere Germanije. Mi nočemo niti povpraševati, kaj in kako bi pisali isti Nemci, ako bi n. pr. mi Slovenci poslali kako deputacijo, recimo h kojemu slavnemu možti v Moskvo — nočemo povpraševati, ker itak vemo, da imajo nemška gospoda vedno dvojno mero prt rokah — njim je dovoljeno vse, drugim pa ničesar; kar je pri njih čednost, je za nas izdajstvo. Nočemo torej povprašati na dalje, ampak beležimo jednostavno, da je vodja Štajercev, neki dr. Plauner izustil neslanost, daje Bis-marck pravi nemški mož, moškim ponosom na čelu iu — in ljubeznijo do človeštva v srcu. — Leti 1866 iu 1870 sti glasni priči o tej veliki človekoljubnosti tega nemškega boga, pred kojim se valjajo na trebuhu — avstrijski podaniki, dočim sam nemški državni zbor ni hotel čestitati Bismarcku uprav zato, ker ni bil tako prepričan o ljubezni Bis-inarkovi do svoj«ga bližnjega. O možu, ki je ponovno piovzročil grozno prelivanje krvi, ki je neusmiljeno porušil vsakogar, ki mu je bil na poti, in ki je, nvedši tisti glasoviti („knltur-kampt", metal v zapore celo škofe, o tem možu pravijo štajerski ITItranemci, da nosi ljubezen do človeštva in do bližnjega v svojem srci. Imajo pač čudne nazore o človekoljubju ti naši pangermani. Rekli smo, da niso samo Nemci, ampak da so tudi štajerske Nemke pohitele v Friedrichsruh proslavljat Bismarcku. V imenu teh poslednjih je neka gospa S t ar k zaklicala Bismarcku, da naj ga Bog ohrani v blagor »nemške države, ukupnega nemškega naroda in nas vseh". Dražestna gospa Stiirk — koja'Nemka ni dražestna? — je menda čisto pozabila v svojem velikonemškem navdušenju, da je avstrijska podanica ter da mora vsakdo iskati sreče in svojega blagra v svoji državi. To brez-taktnost nemškega šovinizma je menda občutil celo sicer neobčutni Bismarck, kajti priporočal je v svojem odgovoru svojim štajerskim obožavateljem, naj bodo strpljivi do drugih narodnosti, Kicdrichsruh je pač daleč od Štajerske, sicer bi liil moral vedeti Bis-marek, da nemški srditeži na Štajerskem nimajo v svojem slovarju pojma strpljivosti. Iu zato menimo, da tega nasveta slavna deputacija ne prinese seboj v domovino.
lec, izpil čašo vina na dušek in omeril vse družtvo slavodobitnim okom.
„Ne čudim se jaz tvojemu sežu. j u papirja, ni tvojemu ostremu peresu, niti sjajnim argumentom tvojim, dragi Nikolaje,* poprijel je debeli sodeč, drže se za pas, „ali čudim se bolj, da oni zlati argumentum ad homi-nem, ki ga je dat moj prednik iz mestne mošnje, dr. bode sodcem naše pravo jasnejše, ko si šel onokrat v Bretislav (Požun) — da oni zlati argumentum ni pel v vago pravice, ter so nas, kakor se veli, skuhali.*
,He! Človek veli, a Bog deli," dodal je Pavel Arbanas, dviguol desnico pa spustil jo zopet na koleno.
.Ali vice versa: človek deli, a sod beli, da oprostite !" odvrnol je rusi Nikolaj malo plaho.
Kapelan je do sedaj sedel kakor pravi kamen. Iztegno) je noge pod stol, a bobnal prsti po stolu odobravaj« vsako besedi ki-manjem glave. Pri tem poslu se je strašno poti), ter j« časih stisuol debele obrvi, časih jih raztegnol, očit znak, da vrlo resno razmišlja o kak ej stvari. Naposled menil jetudi on:
Nemško liberalna stranka mora bili res že v groznih stiskah. Tiste stranke,kije nekdaj kar narekovala svojo voljo v našem javnem življenju, je sedaj ni druz'ga nega — beračenje. Tista stranka, ki je nekdaj se svojo železno roko tiščala ob tla vsakogar, ki jej ni hotel biti na slepo uslugo, steza sedaj svojo roko prav po beraški na vse strani: posebno pa do vlade iu do višjih cerkvenih dostojanstvenikov. Tako ponižala se menda še ni nikdar koja stranka, da bi na kolenih prosila one, koje je inalo poprej preganjala vso svojo jezo: za božjo voljo rešite nas! Vsa neizmerna mizerija te stranke se nam pa kaže v velikonočnem glasilu nje glavnega glasila ,Ncue Freie Presse" ! Tu je čuti obupne klice: Plener, kje si, zakaj nas ne rešiš ?! Kratkovidneii! Saj veste, da je g, Plener meso od vašega mesa, kri od vaše krvi tei da bi vas rad rešil, ako bi mogel; ali pomislite, da so tudi ministri obnemogli proti sodbi, kojo je izrekla vsa javnost V Pravite, da imajo Slovenci več upliva, nego pa velika nemskoliberalna stranka. No čudite sr temu! Slovenski poslanci zastopajo težnje iu opravičen« zahteve jeduega celega naroda
—	koga imate pa vi za seboj, vi generali brez armade. Gosp. Plener je dober general, a kaj um je početi — brez armade?! Ne zahtevajte od njega, česar ne more storiti pri vsej svoji volji, kajti tudi pleča ministrova so prešibka, da bi mogla nositi obstanek stranke, kojo je narod saiu obsodil na smrt.
Različne vesti.
Mat«] Močnik. Po noči na minoli torek je umrl v Ljubljani upokojeni mestni učitelj in bivši okr. šol. nadzornik za Kamnik, g. Matej M o č n i k, 68 let star. Pokojnik je bil rodom iz Zaloga pri Cerkljah; stekel si je mnogo zaslug s podpiranjem narodnega šolstva, a deloval je tudi zaslužno na slovstvenem polju; zlasti pa si je prizadeval u-stanoviti učiteljski konvikt.
Volilno gibanj«. Volitev volilnih mož se bodo vršile v Dolini dne 20 aprila. Tuje voliti 15 volilnih mož. -- V Dekanih bodo volili dne 22. uprila 12 volilnih mož. — V P o ni j a nn pa dne 22. in 2:i. 13 volilnih mož. — V Kast v u se bodo vršile volitve dne 22. t. m. in bodo volili :i2 volilnih mož. Dne 16. t. m. so se vršile volitve v V i ž i-nadi iu v H o č n. Zmagala je italijanska stranka kakor je bilo pričakovati.
Doputaclja pri namestniku. Prodvčeiaj-ujem je bila pri namestniku deputacija .italijanske* stranke v občini pomjanski, da te pritoži, ker je politiška oblast določila, da
„Kstote sapientes sicut serpentes," to je: imejte soli v glavi, veli sveto pismo. Kdino večni zakon je jasen in čist, kakor to vince na stolu. Y njem stoji vsaka pičica kaknr klin, a kdor se neumnoj šp«kulacijoj vtika v ta klin, teinu je dušo podkupil luciter, id est vrag. Jus human um pa, id est ona naredba, ki jo ju podpisala slaba človeška roka, delo krhko in prhko. Jus humanum — akoprem poznavam jaz le artikulo svete matere cerkve
—	jus humanum je po inojej slabej morda domišljiji palica, ki ima dva konca, a komur je ostal jeden konec v pesti, ta drži tudi drugi konec in neusmiljeno argumentira po plečih avojega nasprotnika, A ko se dva razpleta, naravno je, da mora imeti jeden pravo, a drugi krivo. In ne sumim niti najmanj, da je kraljevska kurija jeduemu do-soditi, a drugemu odsoditi morala. Kajti tudi to stoji, da volk sit, a ovca cela biti u« more. Da je pa plemeniti varoš Izgubil, to je čist slučaj, ki se je satno zato pripetil, ker je Gregorjatiec dobil.*4
(Dalje prih.)
se budu volitve volilnih mož vršile pri Ua-bičih. Koperska gospoda so vznemirjeni po tej določitvi, češ, da se jim godi lnida krivica. O siromašni lalionćići, kako kratek vam je spomin ! Mar se ne spominjate, kako sto sami, dokler 'te imeli moč v rokah v občini pomjanski, gnali naše volilce doli v Gažon, tako, da so imeli pasamičniki po 3- 4 ure lioda do volišča. In vse to le v ta namen, da je bilo volišče bolj pri rokah — koper-skmi agitatorjem. Mi smo bili takrat razburjeni po vsej pravici, ker ste volišče premaknili na skrajno periferijo, a sedaj se hodijo pomjanski „Italijani" jokat k namestništvu, ko nimajo nikakega vzroka za
10,	kajti volišče s« je določilo v središču občine. Mi smo takrat remonstrovali proti oni krivični odredbi — knjti po istej se je velikemu delu volilcev zelo otežkočil prihod na volišče —, a vse liane ugovarjanje je bilo zastonj. Ifeklo se nam je jednostavno, da to je stvar županova, določiti kraj in čas volitvam. Tem bolj je opravičena naša nada, da se sedaj oblasti tudi ne bodo ozirale na prazne pritožbe „ Italijanov", kajli dotična odredba — da se bode namreč volitev vršila v Unbičih — je povsem umestna iz dveh razlogov: prvič zato, ker leži selo Uabiči v srediSču občine; potem zato, ker je v Ba-bičili veliko laglje skrbeti za javno varnost in osebno svobodo volilcev. O ti pravieotjubje lahonsko: to je bilo prav iti lepo, ko so oni gnali našo stranko na periferijo občine prav pred nos koperski gospodi; sedaj pa menijo, da se njim velika krivica godi, kf\ bodo morali v središče občine. Tn denimo tudi — kar pa ni res —, da bi bila naša stranka sedaj neki liko povrnila nasprotni stranki, kaj zato? Nasprotniki nnj le pomislijo, dn, kar je njim prav, je tudi nam ljubo.
Poinjancem v večen spomin treba, da zabeležimo tu imena nekaterih „Lahov", ki so prišli predvčerajnjim tožit se k njegovi ekseelend, cesarskemu namestnik«. Ti-le bi liili: A n t o it M a r s i c h (Koperčan), odbornik občino ponijanske, bivši župan f4ugnaz (lionjaC), M a r c h e s i c h, po domačo »Kor« poral" iz Šmarij in rt rižo n iz Krkavc.
Doneski za moiko podružnico družbe .sv. Cirila in Metoda v Trstu. Vesela družba v gostilni g. Habiča v ulici S. Marcoje darovala 2 kroni 20 stot., temu znesku je dodala gospiea Gorane iz Vrein 1 krono. — Tntilinr L. je nabral na Kontovelju zato, da so ubili posodo jednoga litra z italijanskim napisom, (14 stot. — Pri sekanju jajc v kavarni „Te-desco* je nabral g. Schmidt 30 stot. — G. Lavrenčič je daroval 2 kroni, ker je prodal večerno izdanje „Edinosti" po 5 nvč., mesto po dva tivč. — Uzorna gospa Prostoslava Hartoš ju nabrala na priporčilo g. Lavren« čiča od svatov in svatkinj g. Klančnika it kron 30 stot. Gg. Goljevšček, Kerše-vani 11. in Tomažii! so darovali 2 kroni. — V namen, da postane pevsko društvo »Velesila" pokroviteljem, nabrala je gospiea T. S. v Skednju v gostilni udove Sancin - Nemec dne 14. t. m. 7 kron 20 stot. in dne 15. t. m. v isti gostilni in v isti namen druge tri krone, tej svoti je dodala gospiea V. G. še 90 stotink. — V gostilni gospe .lužefe ('liček je nabral g. Kocmur radi prekrasnega napeva dične gospice M. Cucek * spremije-vanjeni citer 2 kroni.
Potres v Ljubljani. Danes moremo po-streči našim čitateljem z avtentičnim poročilom o strašni katastrofi, ki je zadela slovensko stolnico, belo Ljubljano. — V Ljubljani je pričelo deževati na Veliko soboto in še-le na Velikonočno nedeljo popoludne se je jelo jasniti. Potem je prišla noč, krasna pomladanska noč. II krati se je začulo strašno podzemsko bnčenje in v istem trenotku, ob
11.	uri 17 min, začela se je zemlja tresti s tako silo, da so na vseh koncih jela pokati iu rušiti se zidovja. Ta prvi in najsilnejši sunek je trajal 23 sekund! Vse je obupavalo in bežalo v blaznem strahu. Ob 11. uri 20 min. je bil drugi sunek, sicer ne tako silen, kakor je bil prvi, toda pomnožil je splošno paniko. Kdor ni zbežal že o prvem sunku, iskal je sedaj zavetja na planem, da le reši sebi in svojcem golo življenje, 3., še jako močan sunek je bil ob 11. uri 41 min., 4. ob II. uri 45 min. bil je skoro prav tak, kakor prvi, dočim so bili vsi drugi -— in bilo jih je vseh skupaj do 4. popoludne 47 !| — primeroma slabi. Sunki so bili deloma valovili, deloma centralni. N' Ljubljani je rt r hiše, ki n e bi bila poškodo-
vana. Ljudje so bezali iz hiš na trge, kjer so mislili, da so varni; Zvezda, Križevniški trg, št. Jakobeki trg. Prule, Ljubljanivino in Gradaščino obrežje, Tivoli, trg pred šenpe-tersko vojašnico in drugi širni prostori so bili hipoma p dni ljudstva. Mnogo ljudij je pribežalo kar iz postelj, da si le otmo življenje. A noč je bila zelo hladna! Do jutra bila je v polnem pomenu besede zbrana vsa Ljubljana po raznih trgih, a na stotine Ijudij se ves ponedeljek ni upale makuiti se z varnega kraja, niti se niso upali iti pogledat, koliko škode je provzročil potres na njih do-movju. Vsak sunek je vzbudil nov strah iu to (Kakor v Trstu Ur.) vsled neosnovanih govoric, da pride še jeden silno močan sil-nek. Ljudje se na trgih niso čutili več varne in so bežali v Tivoli, ali cehi na dežolo. Popoludne so se odpravljale iz mesta cele karavane s potrebno posteljino in more se reči, da je prenočilo od ponedeljka na tnrek vsaj 20.000 Ijndij zunaj mesta, ostali pa so prebili vso noč na večjih trgih v vozovih, v sodih, in na slami na tleh.
Žalibog je koj prvi sunek provzročil nekoliko nesreč. V Slonovih ulicah je naddesel-nika pri godbi pešpolkn št. 27., lioinholza, zadela opeka na glavo in mu prebila lobanjo. Siromak je umrl malo časa za tem. Na karolinški zemlji v hiši Št. 7 se je podrl cel zid. Velik I ram je padel na SiOletno, na peči ležečo šiviljo Franico ttkrjanr. in jo ubil pri tej priči. V mestu je bilo več oseb nevarno ranjenih; najhujše so bili ranjeni: redar Anton Kuri a n, katerega je na Sv. Petra cesti zadel padajoči dimnik, stavec P a-sehek in trg. pomočnik M a y r. Mimo teli bilo je veliko oseb lahko poškodovanih, med temi je soproga deželnega glavarja I) e t e 1 e, katero je padajoči omet ranil na glavi.
Tudi cerkve so močno trpele, najbolj menda Frančiškanska in poleg nje stoječi samostan. V cerkvi so se podrli razni stebri, zidovje je razpokalo. Samostan ima ua desnem oglu široko razpoko, da se utegne vsaki hip podreti. Tudi Trnovska cerkev je močno poškodovana, zlasti okolo velikega oltarja je vse razbito in razpokano, a tudi stolpa sta močno poškodovana; desnemu je potres zrušil jeden del strehe. Isto velja o »Št. Jakob-ski cerkvi. Bati se je zlasti, da se sesedeta oba zvonika, radi česar so tam, kakor pri frančiškanski cerkvi, postavili vojaško stražo, da se ljudje ue približajo preveč tema cerkvama. Florijanska cerkev je v notranjih prostorih precej poškodovana, vendar ne tako, kakor omenjene tri. Stolna, Št. Peterska, Jezusova in protestanska cerkev so trpele prav neznatno škodo.
Med onimi poslopji, ki so največ trpela, je. deželna bolnišnica. Stropje so se udrli, zidovje l>o nekod tako razpokalo, da se vidi iz sobe v sobo, glavni zid pa se je proti cesti tako nagnil, da se utegne podreti. Ko je nastal potres, lotil se je bolnikov seveda grozen strah ; usmiljene sestre so z redko neustrašenostjo prenašale bolnike iz podirajo-čega se poslopja na vrt in jim tam pripravile ležišča. Le v oni dul poslopja, kjer so bili blaznencl, ni se upal nihče, kajti blaz-nenei bili so strašno razburjeni iu ni kazalo izpustiti jih na vrt. A pravo čudo je, da baš v tem delu poslopja ni videti nobene razpoke in se ni odkrušilo ni malo zidu. Ker bolniško poslopje ni več za rabo, napravili so na vrtu šotore za bolnike.
Deželni muzej je strašno poškodovan, zbirke so deloma uničene: razne prehisto-ričue posode itd. velike vrednosti so popadale na tla in so sedaj firepinje brez vrednosti. Škoda v muzeju se ceni na najmanj 50.000 gld. Tudi gledališče je mnogo trpelo; potres je prevrgel jim silno težko tnašinarijo za pogreznenje. Za popravljanje bode treba velikih žrtev. Poslopje deželne vlade je tako razrahljano, da menda ne bode več za rabo. Privatno stanovanje dež. predsednika barona Heina je v strahovitem stanju. — Razpočilo je tudi zidovje deželnega dvorca; potres je razmetal vse akte. Med šolskimi poslopji je največ, trpel gimnazij; stropi so se deloma udrli, zidovje je močno razpokano. Realka in ostala šolska poslopja so manj trpela, toda vendar ni nobeno nepoškodovano. Deželna vlada je ustavila pouk na vseh šolah za toliko časa, dokler se poslopja ne popravijo Knežji dvorec je tako razdejan, da se po sodbi strokovnjakov ne izplača popravljati to staro palačo. V tobačni tovaini je provzročil potres izdatno škodo v notranjem po-
slopju. Skoda se ceni na 30.00O gl. Vojašnice i so pa, izvzemši topničarsko vojašnico v Tr-; novem, potres dobro pretrpele. Prilično je poškodovano tudi poslopje okrožnega sodišča („Križanke"), malo je trpela prisilna delavnica, jako močno pa je poškodovan južni kolodvor.
Najstrahovitejše je bilo prizadeto krakovsko iu trnovsko predmestje. Mnog rodbin je brez stanovanj in v veliki zavregi kje nastaniti se. — V Ljubljanski okolici je bilo ubitih 7 oseb pod ruševinami. —
Na prošnjo dež. vlade je odredil knezo-škof, da se darujejo sv. maše pod milim nebom po raznih trgih; priredile so se tudi procesije in sploh so ljudje goreče prosili Boga, da odvrne od Ljubljane daljno nesrečo.
Za temalini kamen Narodnega Doma v Trstu priredi „Slov. Čitalnica" koncert v soboto dne 2o. aprila 1805. v svojih prostorih Via S. Francesco št. 2. Vspored je nastopni: 1. Del. 1. Anton Dvofak : Slovanska rapsodija D dur ; glasovir za 4 roke. 2. A. Nedved : Na straži, moški zbor. 3. A. Ned* ved: a) „Njega ni", b) Fr. Oerbič: „Milotinka". Samospeva za tenor s spremljevanjem glaso-virja. 4. Grieg: Koncert Op. 16, (Finale). 5 „Slovaške narodne pesmi", mešani zbor. JI. Del. „Božični dan". Melodram po narodni povesti od K. I. Erbena zložil Zdenek Fibich. III. 1. P. H. Sat t ne r: „Pogled v nedolžno oko", ženski četverospev. 2. a.) Iv. pl. Zaje: „ltuža i ljubica", b) »Češke narodne pesmi". Samospevi za tenor s spremljevanjem glasovirja. 3. A. Rnbinstein: Koncert op. 25 za 2 glasovira. 4. B. Smetana : „Prodana nevesta", II. dejanje, 4. prizor. Dvospev za tenor in bas. 5. Bartl: „Oj planine", mešani zbor. Začetek ob	uri zvečer. Ustopnina I krono. Slovanski gostje dobro došli!
K obilni udeležbi vabi	ODBOR.
Narodna Čitalnica v Dekanih vabi nu veselico, ki jo priredi o priliki petindvajset-letiiice svojega obstoja, dne 21. aprila 18B5. v prostoiih g. Ivana Grižoua. Vspored : 1. „Naprej", koračnica — godba. 2. Pozdrav.
—	govor. 3. Haydn: „Tesarska himna" — godba, 4. Hajdrih: „Hercegovska", moški zbor s četverospevom — poj« zbor. 5. Verdi: Scena iz opere „II Trovatore", — godba. 6. Gregorič: „Jettejeva prisega" — deklamacija. 7. Leban : „Mornar" — moški zbor z baritonsolo — poje zbor. 8. Marcelo Tom-masi: „Serenata" — godba. 9. „To sem bil jaz!" — vesela igra v treh dejanjih. 10. „Rožica" — valček — svira godba. 11. Iv. pl. Zaje: Poputuica „Hrvatskog doma"
—	moški zbor. 12. Brajša; „Kastav-gradu"
—	godba. 13. Srečkanje na 5 dobitkov. 14. „Majeva" — koračnica — svira godba. 15. Po odmoru: „Ples". Začetek bode z oziroiu na tujce, ki ne morejo čakati kasne lire, točno ob 6. uri zvečer. Ustopnina: k besedi za osebo 20 kr., k plesu pa 40 kr. Sedeži po 10 kr. Srečke po 10 kr. Pri besedi in plesu svira dekansko godbeno društvo „Istra" Na to veselico opozarjamo še posebno vse tržaške rodoljube iz celega okraja koper-skega. Čitalnica dekanska je najstareje tako društvo v Istri — ko so drugod, širom vse Istre še dremali, vnela se je že iskra narodne zavesti v prijaznih Dekanih. Zlasti bi bi bilo želeti, da naša društva, če že ne korporativno, pa po deputaoijah čestitajo svoji istrski sestrici — čitalnici dekanski ob pet-indvajsetletnici nje obstanka.
Čuden porod. Predsinočnjem je porodila 31 letna zasebnica Karolina B., stanujoča v ulici del Boseo list. L, dvojčke ženskega spola, toda otroka, ki sta sicer popolnoma razvita, sta bila zraščena v prsih in v trebuhu. Porod je bil seveda jako težak, dasi jo bila omenjena žena prej že porodila Okrat, vendar se je zdravniku dr. Gattornu posrečilo spraviti dvojčka nepoškodona ua svet, toda ista sta umrla takoj po porodu. Najzanimivejše pri tem redkem stvoru pa je dejstvo, da sta zraščena tako tesno, da imata skupno samo jedno prsno in samo jedno trebušno votlino. Mati se počuti razinerno dobro.
Policijsko. Kaneelist g. Krainer, dodeljen polic, koniisarijatn v ulici Seustsa, je dal zapreti 33letnega Petra Baronija iz Sredca, katerega išče dež. sodišče v Krakovem zaradi tatvine že od leta 1892. — 341etnega Antona S. iu 48letnega Štefana P., oba dninarja, oba iz Sežane, so zaprli, ker sta se vrnila v Trst, dabi sta bila že izgnana od tu. — liri veu An turu Pinterju ukradel je po
noči na Veliki ponedeljek spreten tat v neki kavarni novčarko z 2 gld. U nvč. iz žepa. — Pekovski pomočnik Anton V. je predvčerajšnjem mirno zaspal na mizi pred kavarno „Armonia". Spreten tat je uporabil ugodno priliko ter mu odnesel žepno uro, vredno 10 gld.
Koledar. Danes (18.): Apolonij, mučenec; Klevterij, škof. — Jutri (19): Leon IX., papež; Krna, udova. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 5. uri 16 min., zatoni ob 6. uri 44 miti. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 1V-5 stop., ob 2 pop. 19 5 stop. C.
Najnovejše vesti.
Ljubljana 17. Ob 1. uri popolunoči in ob 4 zjutraj je bilo zopet občutiti dva imnka in je bil poslednji nekoliko močnejši. Prebivalstvo se je povrnilo deloma v svoja bivališča. Preiskavanje poslopij s* nadaljnje.
Friedrichsruh 16. Bistnarck se počuti dobro.
Vokohama 17. Mirovna pogodba med Kitajem in Japonsko se je podpisala.
Rouen 17. Predsednik francoske republike je izjavil v pogovoru z nekim generalnim svetnikom, da delavci morejo računati nanj. On se nadeja, da delavci postavijo svojo udanost v službo republike, modro sicer v toda naprednem duhu. Predsednik razumeva republiko v istt^i zmislu, kakor delavci.
Tr^ovln«ho braojavk«.
Budltnpalta, P*milo» xa |e«an 7.14 -71« Pienloa *a spomlad 199.» 7. K' do 718 Ot«a apo-je.ipii ti.15 6.17 IU K* spomlad 5 92 -5.94 Koru«« 7h mai-jiini H"63 6 «5. »a jiili-avgust 6.70—S.71
Pionir* nota ud IH kit. r. 7 05-7M. oj 7» kil. f. 7 10-71» od SO kil. f. 716-7 20 od SI kil. f. 7 20 -7 25, od H3 kil. for. 7 25—7.30. .let-mm H-Ofi-8 10, proso 8 20— « 80. rž nova 5.75-5,91 Ptenica: Obilno ponudbe, povpratevanje jaka živahno. Trg stalen, cone za 5 nč. dražje. ovsa S »f. dražje, Vrtimo lepo,
Praga. Nerafinirani sladkor xa april f. 19. -nova letina 12,«5 mlačno.
Praga. Contrifugal nori, po.itavljeu v Trat in * carino v rod, odpošiljate? pt-ec»| t, 28 - -9850. April »ept. f. 28.50 -28.75 (JonciasutJ 2J,— —. ČatTorni 80-—. V Klarah (»odih) 80 25
H»?r*. Km?« Hunto* good arurnifit aa april 89.24. h juli »0.-. mlačno
Ha.mbarg. Smitoi ffoud »?nrnne t* niai 75.-Ji »»ptemlior 78*75 december 7150.
DuimJakA bora« 17 »prti« IMS
danai vforaj
Državni dolg t papirju .... 101.50 lOl.ttft „ * ? »rebru .... 101 75 101.7» A»»trij»ka r#nta v »latn . . . 1X3 50 m.50 „ v kronali . . .101 50 101.H'i
Kreditna nki'ije....... 400 50 404.95
London 10 Lut........ 139.40 113 80
Napoleoni......... 9.Btf',. 9-087,
20 mark ........11. «6 10.94
100 i tal j. lir........46.-- 4« 10
Objava.
Opozarja se slavno p. n. občinstvo, da „Hotel-Pension*
AirObelisco d'Opcina
ostane nekfg časa zaprt, ker se morajo popraviti prostori in popolnoma premeniti pohištvo, da se udovolji opravičenim zahtevam občinstva.
Novi lastnik objavi dan, keđaj se lifttel zopet odprč. Laska se z nadejo, da najdejo njegovi napori stalno podporo glavnega občinstva.	Nnjudanejši
Ivan GoljeviCek.
„Kupuj pri kovaču in na pri kovačatu I"
pravi stari pregovor.
To Telja po viej pravici za moj zavod, kajti Iu tako velika kupčija, kakorina je moja, ima zbok gotovega plačevanja velikanskih množin blagu, in drugih prednosti, cene atroAka, kar mora l>iti utodnjič v korist kupovalcu aamemu.
Krasni nsoret zasebnim odjemalcem gratis tn franko. — Bogate ablrke u*orc«v, kakor So nikoli, m* krojače nefrankovana.
SnovfJ za obleke.
Peruvjen in doaking za veletaatito du-hnvBčino, prodpiRane nnovij m uniforme* c. k. umtnikov, tudi za veterane, gaailce, telovadce,
livreje, Hukno za biljard in igralne mine, preprog« na vozove, loden. Velika zaloga Htiijernkega, koroškega, tirolskega lodna za go-Hpodo in gospe po izvornih tovarniikih cenah v tuko veliki izberi kakor takih ne mora imati niti dvujsetera kunkuroncija. Najveia izber la finega trajnega mikim v najmodernejših barvah za goape. Snkna ki ae dajo prati, potni ogrtači od gld. 4 do 14 itd., potem tudi potrebščine za krojač« (kakor podstave za rokavo, gumbi, iivanke, Rukunoo itd.)
Ceno, primerno, poftteno, trajno, čiato volneno sukneno blago in no dober kup cn-nje, katero veljajo komaj odškodnino za kro-jaČB, priporoča
Iv. Stikarofsky,
BRNO
Naj vcea zaloga tovarniškega nukna v vrednosti milijona goldinarjev. — Poftilja a« le po postnem povzetju!
Svarilo! Agentjo in kroinjarji ponujajo nedostatno svojo blago pod znamko „Stikarof-»koga bta^o*. I>a znbraniin varanj« p. n od jemnleev, naznanjam, da takim ljudem ne pro* daj ion bitima pod nobenim pogojem. (24)
Lastnik politjen« društvu .Ediinnt". — Izdavatelj in »ilgevemi urednik: .Julij Mikotu. — Tiskarna Dolenc v Trstu.