Leio V., šiev. 66. V Celiu, četrtek öne 14U jimija 1923* Piištnlna plačana i? gsfninl. -r^HP ^SHP ^^BBi^^ wlr VIV VHV ^¦¦¦^^ ^^i a, placano do ^^91 _____________________^tudijska knii^ira Stane letno 60 Din, meseüno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Ogl-isi ?a. mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posaitieasna »tevlllca fr-rr^JB 1 Din. Izhaja vsak toveK, čemeK in soboto. Ure dolž i7t\* 65* UPI aoi2. iztis Ljubljana 65' Nemško vprašanje. (Uovor dr. V. Ktikovca na slicxhi dc- m-okratskih organizacij v Ptu.iii 7. iimiia 1923.). Deinokratske organizaeije so dol- /nc. ob pritfki takozvanrh ptujskih clo- god-kov nem.ško vprašanje obravnavat! ternoHito. Meni je prod tekom diii povc- ril demokratski khib narodiic skupseinc. da z odsekom. ki ga bo kitib doiocil to vprasanjc pronoun in uspch dela odse- ka predložim klubu v raz])ravo. J"*ečali snio so z vprašanjem, pa nismo prisil do konca. Moram priznati, da sem imel nazorc o tein, kaj naj klubu predlozimo. Co niscm süil k temu. üa se stališčc za- vzamo, bil jo vzrok, kor iii bilo mogočc zavzeti euakomernega stališoa gledc nemških narodnili manjsin v Vojvodini in v Slavoniji hi nemških drobcev v Slovoniji. Znalj smo priličiio, ka] more- mo -Uati Noincem v Vojvodini broz ne- varnosti za našo narodno stvar, a vicfeli sroo, da sc to nc more jednako rcšiti gle- do Nemcey v Martboru. Ptiiju. Celju. Ob nriliki razprav o ptujskih do- godkih 19. maja sem opazil, tudi na s!o- venskj strum, da jo nasa javnost, hoteča brti prav tenic-ljitai, stvar čcsto iz krive podlage naecla. Hotelo so je n. pr. priti stvari na duo iz stališča nemških ptuj- skih izgr-odov proti Slovenccm leta 190S in stališča onakopravnosti alt Colo re- vanže. Revanža ni politika, Cicn 19 o enakopravnosti jezikov ie pa prenehai s s proiradom Avstrije. Ne rabiino niti re- vanže iiiti čloiia 19. Broz ozira ua krivi- oe u leta 1908, ki so scveda tcžko poza- bijo, iniamo nasproti drufforodnim sodr- žavHanom baš kot iiarodnim lnanisinarn obveznosti kot državna stranka, kjer rc- vanža nima mosta. Na dni«l sträng pa vomo, da JtiKoslavija ne sine biti bojišče za borbo Nomcov s SIovLtici za doscj?o enakopravuosti. Popolne enakopravno- s-li za Nemce ne more biti. Ta veljia za «ospodarsko in kiiltunio iidejstvovan.iet glede naci.ioiialnih aspiraci.i .ie pa Jujjo- slavija Jugoslovanom po jeziku nekaj dnizesa nego uiaiijšiiiaiii. Scnžerm-enski mir. ki je za Jugoslavijo postal zakon z rav v skiadu s cuvanjom polno dr- zavno suvoronosti. Co ncmškim nianjši- nam to ui d()Volj, izvajanio lahko pravi- co polno suvoreuosti. kor snio od leta do leta bolj v položajii to sloriti. Dokler pa stojimo na podlagi ntanjšiiiskili pravic v siuislu senžoniieiisker-ia operata 10. sept. I911). je ncdopiistno, da poslancc Schauer v Rogatcu sprejiine deptitacije sloven- skih kmetov in jini obl.iubl.ia staroav- strijske case in ncmške sole. To odino d-j-jsivo nas inoi'a zdi'uziii v odporti z ge- slom: Do somkaj in no daljo. Zanosljivc informacije o proslavi v Ptuju so dogna- le so mnogo voo. Pa saj poznamo sta- lišOe neniskega. vodsiva, ki si lasti pra- vico odUijevauja z zavijanjeni gcsla o r.arodni samoodloobi. 'F'u jo jodro konflikta. 'Yo jo skoro ojiako, kakor Co jo neki okrajni Klavar prod voino na podlagi Ciena 19 zaliteval, da moraio občine sprejomati iionisko do- piso. ker jc noniščina onakopravna s slo- vonsci.no. Co sj Nemcem posrcči sloven- skejiti otroka dobiti v nomško solo, in-o- ramo to trpeti na. podla^i svobode samo- odločbe! Ko sin-o razpravljali lansko leto o stališOu nasproti nianjšinaiii, je baS uaš minist or prosvote izjavil. da si \ ani- io v polui nieri pravico biti merodajeu v torn ozini. kaj so lahko koncedira na- rodniin manišiiiam. Zakona o šolstvu na podlagi uovo nacijonalno državo so sploli niimnuo. Dobri zakoni čakajo povsod dosetlotja. da so nvoljavijo in zato ino- ramo dotlej dnigaoo pomagati, kakor pao odgovarja novomii položaju. Ta po- iožaj bi radi na.ši Nemci nasiliio dejanski povrnili na stan.fc. prod vojno pri čemur bodo kmalu vidoM. da so v kamen vtfriznili. Co .so so iia.šli nacijonalni idoalisti. Ki so pokazali. da hoOeio preveliko libc- ralnost vlade korigira'ti, jrrn mora naš narod biti hvaležcn. Vse drugo so ne- predvidono slnOajnosti, Prod troini letl sem tudi iuz ua s-liodu v Savskem mostu v Bosiii dobil od brata radikalca v glavo kamen, ki ni bil manj trd nogo oni, ki ga jc dobil Schauer. Niti najinani so za to nisoni razburjal. Naša pokrajinska upra- va jo pa padla iz vloge in je odrodila v Ptujn in Mariboru zaporne kazni zoper našo oinladiuo na podiagi ccsarske na- rodbe iz vojnc dobc, po katori ni treba dognati. da jo obtoženec kaj storil all kategoriji 4.9% otrok. V simultanskih šo- lali jo našcil v prvi kategoriji 16%, v dru- gi 30.8%, v tretji 48.5%, a v cetrti kate- goriji 4.7% otrok. V »protcstantskih« šolaii je bilo v prvi kategoriji 16-8%, v drugi 39.4%. v tretji 41.12%. v cetrti 2.6% otrok. (Jahrbuch für Kinderheil- kunde 1906.). Katera družba jo boljše u- pl'ivala na deco? Katero duhovništvo, nčiteljstvo, katori stariši so so bolje In vec brigali za svojo deco? Rezultati go- voro! Kako je danes, po skoro 20 letih, o iom mogoče drugiO. V naslednjem navajam rezultatc noinških preiskovanj o zdravstvenem stanju njihovih otrok. Navajam jih, v nadi, da se bo našel iiiicija>tiveii mož, ki bo ixjrabil pwlano sheirie, za raziska- vanja zdravstvenega stanja naših otrok. 8. Dr. Pfleiderer je izračunal IK) u- radiiih podatkih sledečc: izmed 1751 o- trok v Rhingenu (Oberamt) ie pilo leta 1902. dnevno 34% otrok mJeko tor 64% otrok most ali pivo (pivo 32.1%. mo§t 31.9%). 9; Dr. Heckor yc iiašol ])ri otrocih monakovskih mestnih hi okoliških os- novniJi šo] slodeco in sicer pri dečkih: v mestu ni iiikoli pilo piva 8% otrok, ob priliki je pilo f>0%, a redJno jo Pilo pivo 32 to otrok; na dcždi ni ulkoli pilo piv^i H.%. ob priliki jc plJo 77%, a redno je kaj hiidoga hotel, anipak zadostuje, da jo bil na tilloi. V voiui so streljaii ljudi za- radi ukrad^nega jabolka, kje bi smeli to storili /.lanes? Kako more bhi polici.iski oinovntU dolžou dihtirati kazni zaradi uianiiestaoije nacijonalno misli v Jugo- slaviii nu podlagi naredbe avstrljskega oesarja? 1/. te moke ne more biti kruha. Cj jo viada slepa, no smc molOati za- \ ethia javnost, ki bodo vlado obsodila. Domokratska stranka jo v narodnili \j?-rasanjih bi!a zmiraj jaka tor jo dnigc iooko programa vslod tega more biti colo promalo skrbno gojila. vsled Cesar jo je irc'iiit'i1) i/.podrinil val P(k1Io demagogi- io in reakoijo. Pa bas jakost na polju na- cijoiuilnc ideje bodo domokracijo zopei üvignüa. Zato mora biti stališče deino- kratov jacio nego katerekoli straiike tu- di ob priliki, ko nas v nacijonalnem zna- ca.ii: države iu\ njoni severni moji ogro- /ajo oni. ki so hoteli izbojevati z izrab- !ianj:m Slovencov unicevalno vojno pro- ti Srbiji. Klerikalno statišče je bilo bed- üo takrat in je boduo tudi dancs. Kleri'ka- lec in Nemec nastopata složno zoper nacijoiialisto. To morata oba plačati. Za uas jo tasno, ±\ Nemcc lahko miruo tu živi \ gospodarstvii in kulturi, da pa mora v Avstrijo, Oc hočo ustvar.jati iro- dento, oo lnx'e nemško državnost. Na torn pol.'i". nas ščiti zakon in mediiarod- ni sporazirm, pa tudi sad svotuvno Vo)- no. ki nam jc prinesla vsaj nacijonalno državo, četiuii proti tvdkupnmi, ki jo pla- Oana v Krvi in trptjenju naiboljših. Revolucija v Bol- gariji. Dr/.avni prevrat so organiziruli ak- tivni in rezervni častniki na korist me- sčanskih strank. Znano je, da je vodil zadnji oas bolgarsko politiko Stambolij- ski. ki jo imel za sabo niočno zemljorad- niško siranko, s pomučjo katero je dobil v sobranju veoino. Opozicijrf, ki je bila v manisini. so je hotola na vsak način polastiti vlade, kar so ji je revohicijonar- nim potom tudi posrečilo. Značilno jc. da jo to strcmijonje podpiral krali. Važuo za nas ji\ kako naj so nasa viada drži u;ff>ram tomu preokrotu. Zu- nanji minister dr. Ninčič jc podal' ua .seji narodne skupšchie 11. tm. izjavo, v ka- tori izjavlja, da v tern trenutkii nhnamo so nobenih podrobnih podatkov, po ka- tcrili bi si mogli napraviti jasno sliko o pib 12% otrok; v mestu ni nikoli pilo vina 18%, ob priliki je pilo 71%, a red- uo jo pilo 11% otrok; na deželi ni nikolf pilo vina samo 9%, ob priliki je pilo 71 %, a rodno jo pilo celo 20% otrok: na doželi ni nikoli pilo žganja 49%. ob pri- liki je pilo 47%, redno jc pilo 4% otrok. — Pri doklicah jo dr. Heckcr našd slič- ne rozultato kakor pri tlečkih. Le tuJii- tam je ženska deca na boljšem napram dečkom za 1—3%. Mnogo bolj ic zava- rovana ženska deca pri žganjepitju na- pram moški deci in sicer: v mestu 59% deklic ni nikoli pilo žganja, ob priliki je pilo 35%, a redno samo 3% (soveda se vodno grozna stvar!); v okolici je odno- šaj skoro isti. (Jahrbuch f. Kinderheil- kunde 1906.). 10. Naducitelj Walter je raziskavai 1. 1901. v okraju Ulm zdravstvene raz- mere šolskih otrok. V mestu Ulm je našol samo 31 % otrok, ki so dnevno dobivali m-leko, a bib jo na žalost 14.6% otrok, ki nikoli ni pilo mleka. Kako pa je bilo z o]X)jnimi pijacami? 79.8% otrok je red- no vsak dan dobivalo opojne pijačc, a samo 0.4% ni nikoli dobilo opojnih pijač. Množina opojnih pijač se razdeli slede- če: 72.1% otrok dobiva izpod' K> !. a 4-9% atrok dobiva iznad M 1 dneviK). Pivo dobiva vsak dan 34% otrok, a most 45%. — V podcžel.skein ulmskem okro- tom. kar so jo zgodilo na fk)lgarskem y zadnjih dneh.'Ootovo jo, da je liga re- zorvnih castuikov s poinocjo voisko in rovoliicijonarnih niak-cdonskili organiza- cij izvršila proobrat in vrgla sedanjo vlado Stambolijskega. Na čelu novc vla- de stoji uuivorzitotni profesor Cankov. Kuka .ie. nsoda Stambolijskega. tronotno ni znano. Novi bolgarski ministrski predsodnik jo bil pri našemu poslaniku in inn je izjavil, da želi Bolgarska ostati v dobrih odnosajiji z vsemi, posobno s sv.ojimi sosedi tor da hočo izvršitt vse modnarodne obveznosti. Dr. NinČič "Je nadaljcvah da tudi mi» želimo dobre od- nošajo z Bolgarsko. I3olgari pa vedo dobro, kaj moraio storiti. da ustvarijo dobro odnošajo z uami. Kar se tičc nied- narodnih obveznosti Bolgarske, naša.dr- žava no bi ostala ravuodusua. ako bi Bolgari kršili mirovno pogodbo. V tern oziru bi nasla nasa država broz vsakoga dvoma podporo pri svojih priiateljih in zavezuikih. V Beogradu pricakujejo ^ uapetost- jo iunih vosti iz Bolgarsko. Naše javno mnenio je složno v tern, da mora brti na- sa viada v tern slučaju čini najenergič- nejša. kor preti nevarnost. da bolgarska viada no bo spoštovala ii'euillske pogod- be, kar ix>trjujejo brzoiavke, došle iz Bolgarske. Po- najnovejših vestoh Stam- bolijski ni arethan, ampak koraka proti Sofiji s seljaškiini četami, ki so dobro oborožene z orožjem in celo s topovl. Mod Sofijo in Petričem se bije Ijuta bor- ba z rcvohicijonamimi četami, kater€ Dodpiraio makodonstvuiušči in med se- Ijaki Stambolijskega. V beograjskem bolgarskiiMii poslanistvu viada velika /.incšnjava, ker je brez instrukcij za na- dal'jne delo. Akcija seljakov Stambolijskega ima čimdalio Večje uspeho. V Sofiji jc bilo aretiranih nad 100 zemljoradni-ških po- slancc\r, mnogi so zbežali v sumo. Vsi za- pori so polni'. Izpuščeni pa so bivši ml- nistri Radasavljeve vlade. Oled-e infor- macij so bodo druge vlado obračale na jagoslovansko, kor jo ona v svojih inte- resih najbolj prizadeta. ZVEZE 8LOVEMJE Z NAŠIM MORJEM. II. Bližnje proge. (Koiiec.) 1. v Kralievlco, Cirkvenfco, Selce, Novi: a) Iz Bakia vu/i vsak dan parnik žju jo pilo 55.6% otrok vsaki dan mleko, a 6.6% nikoli. Zato je pa dnevno dobi- valo opojne pijače 94.3% otrok, a niko- li samo 0.2%! Mleko se jim je najbrže zdelo predrago!? Izpod lA 1 opojnih pi- jač dnevno, je pilo 25%, iznad ^ I148.4% otrok. Pivo je pilo dnevno 29.4%, a most 67% otrok. 11. Nadzdravnik dr. Scheef je pre- iskava] 1. 1909. v svoiem okrožju (Oter- aint FJottenburg) otroke z ozrrom na u- živanjo alkohola. Našei je, da je 98% že okusilo alkoholne pijače, da je 71% otrok redno vsak dan pilo, a samo 24% otrok Je redko prišlo do alkohola. Pred- vscm so otroci pili most (85%), nato pivo<15%) in vino (2.5%). Nad M 1 o- pojnih pijač je pilo 13%, a izpod H ! 78% otrok. Za zajirtrk je pilo alkoholne pijače 1.8% oirok, za obed 4.8%. a za večerjo 93%. 12. Solski zdravnik v Gera je leta 1904. našel pri 515 (554) dečkih, da 0.8% (1.4%) še nik'dar ni okusilo opojnih Pijač, nadalje, da 21.2% (23.5%) pije redno vsak dan pivo, da 45.7% (46.4%) »ije češčc vino, a 48.6% (48.8%) češče žganje. Reztiltate. ki jih k našel pri de- klicah sem stavil v o-klepaj. Toda pretdrmo k nrteresaintnejšem-u delu naše teme. Bavili se bodemo pred- vsem z uplivotn alkohola na računanje. Stran I. »NOVA DOBAc br?". <<<"' ub 9. zjutrai ter pri.si>c v Kralj-cvico ob 9.K\ v Cirkvenico ob 10.20, v Sdcc ob 10.35 in v Novi ob 11.10. b) Razv-cii te.ua vozi vsak dan iz- vzemši nedelje, parnik v Kraljevico. Cir- kvenico, Selce in Novi ob 14. tor prtspc v Kraljevico ob 14.15. v Cirkvenico ob 15.30, v Seice ob 15.50 in v Novi ob .IÜ35. c) Iz Bakra rcd) vsaki. p-ondcljek. sredo in petefc ob H. z jut raj tcr prispc v Cirkvenico ob 9.10. v Novi 9.4rS. Parnik se ustavi sanio po i)otrebi v Kraljevici in Sölcili. č^ Konečno vozi vsak oetrtek parnik iz Bakra ob 5. z.iutraj tcr prispc v Kraljc- vico ob 5.15, Y Cirkvenico ob ft. 15, v Novi ob ().5(). 2. Bakar - Rab: a) Brza proga (soinn I. razred) od- luki iz Bakra ob 8. vsaki poiideljek, sre- do in petek, priliod na Rab ob 13. b) navadna proga »b nedeljali, ior- kih in četrtkih ter sobotali ob 9. i/ Ba- I'.ra. prihod na Rab ob 15.30. c) vsak pondcliek vozi iz Bakra ob IS. parnik. ki dospc na Rab ob 22. 3. liakar - Baška: a) bi'za proga (sanio I. razred) od- IkkI iz Bakra ob o- skusila sc približatr Jugoslaviji, a vsa- kokrat brcz uspelia. Radičevo zborovaiije. \ nedeljo je iuieia Radičeva stranka svoio skupsei iio, katere se k uddežilo tri tisoč ljudi. Radič o Pašiču ni govoril. Imjskat pa je v obliki parabole proti monarhiji in dajai nasvete, kako naj izigravajo nainovejšo iiaredbo glode zastav. Rekci je. da je na- rodti ireba zdravnikov, profesorjev in advokatov. ki inorajo biti singe narodii, narod i)a njihov gospodar. Rogal se je. kako mora biti p/>p želczniški minister (dr. Korošec), zobozdravnik pa vojui minist'er (dr. Drinkovič). Hvalil >e Angli- jo, kjer določa uarod davke, pri nas pa vlada. Oni cinovnik, ki bi vzel narodu zastavo, ne sme dobiti od seliaskcgn naroda niti kaplje vode, niti drobtinc kruha. Rekel je, da ni treba poslušali onih. ki so ognjevitejši, ampak one, ki so pametnejši. Ko bodo v jeseni volitve, bo postavil povsod kanilidate in potem bo pot oik el Beograd z iijegovimi- cen- tralističnimi batinami. Cmdno je. da sc radikalna vlada nič ne ineni za to huj- skanje, s katerim izpodkopava Radic edinost in red v drzavi, na zunaj pa jem- lje ugl'ed naši domovini. VojaŠki zakon. V odboru za prouce- vanje vojaškega zakona je prodrl pred- log vlade, da traia vojaško slu/.bovanje redoV'ito 18 mesecev. SluzbovanX" bo- goslovcev je ostalo obvezno. Celiske novice. Celjska krajeviia organizacija JDS prireja redne politične sestanke vsako sredo ob V-š. uri zvečer v restavraciji Narodncga doma. Pristop imajo vsi or- ganizirani člani JDS iz Celja in okolice. Za člane ožjega in širšega odbora pa je posecanJQ tell političnih scstankov ob- vezno. Ker je na dnevnem rcdu ustano- vitcv podežclskih organizacij, se prosl polnoštevilne udelezbe. Na koncertu Celjskega pevskega društva v soboto, diK- K>. tin. v veliki dvorani Narodnega doiria se bodo prot izvajale sl/cdeče skladbe: Mešani zl>ori: 1. a) I:. AdamiO: Ce ti ne boš moj! b) SI. Ostcrc: Doma. c) C. Pregelj: Uspavan- ka (Bosanski motiv). Moški zbori: 2. a) Ant. Poerster: Povejtc ve planine! b) C. Pregelj: Mlada pesem. c) P. AdamiC: Ljubica vstani, pilini luč! Odmor. — Me- sani zbori: 3. a) Ant. Lajovic: Kiša. b) Ant. Lajovic: Pastirčki. c) R. Adarnic: Ne maram tebe. 4. Ant. Dvorak op. ^>2.\ Rasti, rasti nii travica; ženski zbor s spremljovanjem klavirja. Moški zbori: 5. a) E. Adamic: Cvetica. b) Pdvard (irieg: Nova zemlja; moški zbor z bari- tonskim samospevom (gosp. dr. Ovidon Sernec) in spremljevanjcm klavirja. Kla- virsko spremlievanjc za 4.1n 5. b točko je .prevzela iz prijaznosti gdč. M. Nova>k. iičiteljica (ilasbeiie Malice v Ccliu. Zbor. ki steje okrog 70 pevcev in pevk, vodi društveni pevovodja g. Ciril Pregelj. — Predprodaja vstopnic y knjigarni Cjori- čar & Leskovšek. Naš mestni vrt je zare.s pravi raj, je oni naš biser ob Savinji, na kojega jc ponosen vsak Celjan in k-ojemu se odu- :sevljeno divi vsak tujee, ki .prid'e. k nain. Na tem koti^ku naše zenilje sc druži v harmonienio -enoto krasota narave z uni- nim delom spreinc roke vrtnarjeve. ki goji ta naš vrt z ljubeznijo in okusom, ki zasluži vse livale. Castitamo celjskc- imi olepsevalnemu dnistvu kot gospo- darju vrta in mestnemu vrtnarju na vsem, kar sta iz parka, ki je med vojno nekoliko trpel, z žrtvami in trudom te- kom teh kratkili let napravila. V zadnj občinski seji je oil storjen sklep, da sc napravi na leviem bregu Savinje mec1 kapuciiiskini mostom in brvjo, ki vwli v park obrežna promenadna pot, kakor Je že od brvi dalje proti Savinjskemu dvo- ru. Istotako je bil v obč. seji storien sklep, da se na levem bregu Savinje ob Pallosovem travniku postavi novo, mo- derno mestno kopališče. ker doscdanjc k'Opalisce, ki ga ima mestna občina \ na- jemu. v nobenem oziru ne odgovarja vtM: potrebam in zahtevam prebivalstva vzdrževanje istega pa stane mestna bla- gajno dosti denarja. Pozdravljamo ta dva sklepa obč. sveta v prepričanju, da bo za to v priebivalstvu polno umevania Shod hišnih posestnikov v Celju sc vrsi v soboto, dnc 16. junija 1923 ob 20. (S.) uri zvecer \ liolelu pri Pošti (Re- hev.sek). Razpravljalo se bode o važnili llirija« in »Primorje« v Ljubljani, ki oba intenzivno gojita lahko atletiko v posebnih sekcijah. »Ljubljanski šport- ni klub«, ki goji le plavanje in ves- lanje, pa zahteva od svojega naraščaja smotreno vežbanje v lahki atletiki in mu je v ta namen postavil posebno tekališče. Namen teh vrstic je, opozo- riti naše športne klube na telesno- vzgojevalni pomen lahke atletike. Čim bolj jo bodo gojili, čim intenzivnejSe vežbanje v lahki atletiki bodo zahte- vali od svojega naraSčaja, tem lepSe in večje uspehe bodo dosegali, naj goje katerokoli panogo športa! Narodno gospodarstvo. Na srednji kmetljski šoif v Ma- rlboru se pričr.e drugo šolsko leto 1923/24 l.oktobra 1Q23. Namen sred- Siev. 66 »NOVA DOBA< Stran .1. n?f kmetijske sole je, da se nje učenci izobrazijo praktično in teoretično v kmetijski stroki tako, da morejo z uspehom voditi manjša in srednja pri- vairra in drŽavna posestva ter dobro opravljati državno službo kmetijske stroke. Nauk v srednji krnetijski Soli tra a tri leta, a četrto leto je posve- čer-o izkijučno praktičnemu izpopolnje- var.u in specializovanju. Šolsko leto tra:,a od I.cktobra do konca julija nasiednjega leta. Vsi učenci so eks- ternisti (izven zavoda stanujoči in o- skrbovani). Za Licence ni predvidenih nobenih stipendij. Pogoji za sprejem so: a^ starost najmanj 15, a ne preko 19 'et; najmanj z dobrim uspehom dovržena popolna meščanska sola ali niLjjL realka oz. gimnazija ali dvoletna nižia kmetijska §ola ; poslednji mora- jo rsapraviti sprejemni izpit iz sloven- skega odnosno srbohrvatskega jezika, matematike in geometrijo, fizike in zemijepisa; ako so dotičniki razun prvo navedenih šol absolviraii še kako drugo kmetijsko solo ali kako kmet. prakso ali so predvsem kmetiSki sinovi, ima;o prednost; c) lepo vedenje; č) drSavlianstvo kraljevine SliS ; d) te- iesno in duševno zdravje, kar utanači tudi Solski zdravnik pred sprejemom v Jolo. proSnje za sprejem, pisane lasMoročno na celo polo in kolekova- ne s 13 dinarji, je poslati do 15. juli- ia, *.. I direkciji srednje kmetijske sole v Mariboru. Prošnji je priložiti : 1. kr- stni list, 2. domovnico, 3. zadnje Sol- sko izpričevalo, 4. zdravnižko izpriče- vaic, 5. spričevalo o naravnosti pri o- nih prosilcih, ki ne stopijo v 5olo ne- posredno iz kake druge sole ; 6. od- pus.nico pri onih prosilcih, ki presto- pijc iz drugih sol, 7. kratek opis živ- lienja. Obvestiio o rešitvi prošnje se dostavi po požti vsakemii prosilcn. Industriisko - obrtiia vzorčna iz- ložttt v Mariboru in njen poinen. Za ;\Jur>brirrediti lansko leto razstavo v veliko Y^iem obsejiu pod naslovom »Pokra- >mska obrtna razstava«. Ta razstava je tako sij:-iiii!) uspela. in jc zav/ela tak is-bsetf, ki ,y;a niii prircditclji sami niso l)rioakovali in se jc kljtib slabemu vr,- liienu s popolnim nioraličnitn uspehom zakljncila. To razstavo, na kateri je iz- ložilo 4.^2 tvrdk svojc predmete in si- ccr satno lastne izdolkc (no pa tujiii, kakor na raznili sejmih, kjer se izlaffa j)oveči]ii samo tuje izdelke), je posctilo nad 86.000 posetnikov iz vseh krajev naše državo in inozcnistva. Tj izdclki so pokazali kako dovrseno jo že domače do'lo, kar jo tfotovo tinli na zimaj vpll- valo. RaditoKa ui bila razstava samo za razstavljalco 17 Slovenije velike važno- sti, temveč je prinesla tii-di na u.sfledu naši i;;I;idi državi. Da jc prinesla razstava tudi našiin razslavljalceni mnogo tfinot- iiih koristi je pa žo iz toga razvidno. da sc je na razstavi skienilo skupno za Ootrt mMijardc dinarjev kupčij, kar ixHiicni za razstavljalcc popolni uspcli. (Koiicc prihodnjič.) Dnevna kronika. Zasebno »čilišče Legat v Maribom zopet otvor.ieno! De/.elna vlada jo dovo- !ila otvorrlcv zasebnega učilišča Lo:^at v Mariboru in sicer z.a strojepisje in ste-, notfraiijo. Otvoritcv sc vrši dnc 2. julija. Vpisovanje in pojasnila za tečajc, dnev- ni) v trgoviui s pisalnijni stroii LfiOAT. Maribor, Slovenska ulica 7. Iz žalosti se jie obesil. 50-letni mesar Voice v I^ratnu so jc obesil vslod žalosti. ker jo bila njc^ova prošnja za podelitev obrtnc koncesije za Pragcrsko odbita. Železniškn nesreča. Med postajama RajUcnbiiru' in Videm s(a trčila v noči od nodolic 11a, poudcliok osebni vlak iz Zagreba in tovorni vlak iz Zidanega mosta. l^oskodov^n ic stroj in dva voza. Razim nialo straliu se \\\ prijcodilo nobc- ncitni i)otiiiku ničesar. StiiJšnn železniška nesreča. V poii- doljok doi>oldno jc pejja! 11-letni sin tr- .wovea Juri ja Marenčcta \- Ljubljanl. Vladko. južiiio za d'davcc n:i Uarjc. Ko so jo vračal, jcjmdrvel brzovlak, / dru- ^e strani pa jc priliajjjl z vozom tr^ovet: Josip .lcbačiu, ki ic opazil novarno-st. Dal jo Marcnčotu zuamenjc, tudi vlako- vodia je zavrl vlak /. vso silo, da bi pri- sel čez tir. a bilo ic prepozno. Vlak le zadcl v voz in ^a razklal na dvoje, Vlad- ko Da je priscl pod voz in oblcžal nirtov. line! je popolnoma strto lo'ba;ni,o In no.u'o. Koni pa jc zdirjal proti doinu. Pierre Loti t. One 10. tin. jc umrl v Hcnda\c znaui francoski pisatclj Pierre Loti, katoresa pravo imc jc .lulicii Vi- ¦uid. Rojen jc bil leta 1850 v Rocheforlu. Stariši so gm določili, da post an e mor- nar. Ko-t oficir je veliko pot oval po mor- ju. Nie.irovi romaiii; ikwoIc in potopisj so pisani v orientalsk'^m didiu in jili preve- va ucžna melanlioüja. Nevihta v Pečuhu. Iz Pečnha pri- hajajo vesti, da je divjal lam grozen vihar. 80 °A. žetev je uničenih. Škoda se ceni na 100 miJijonov dinarjev. »Pekatete«, to je jed! Rad jih je ji'ospod in kmet! So najccnejše, kcr sc ze!o nakuhaio. \)'d, ko jc ii'!;:"!, jc zaiuisül d\a zeta, nii- liove zone in fte tri male heerke, od ka- tcrih je cna umrla, ena pa je prisia v iiabiloii. Če je bil Mchnatonov zet. ki jc zavladal za njim res pritlikavec, sc ho iiatančnoje sole laliko dognalo, ko sc bo izkopala njegova mumija in pregle- dalo njegovo tolo. Značilno pa ic, da se ic v ffrobu našla majlina rokavica. Ki bi bila dovoli velika za otroško roko In zelo majh.on stolcek. Njegov kip y mu- zejii v Kairi jc le pet čevljev visok. Razuntosa pomonja boseda »Tut« pun- eiko, katcri priimek bi se mogol dati pač možii zelo mailmc postavo. Jutfoslovanska zveza za tiijski pro- met v Sloveniji (Tourist - Office) Ljub- ljana se jo iz dosodanjih prostorov na Dimajski cesti St. IS prcselil v nove ])ro- store na Alcksandrovi costi št. 8 v po- slopjo 'Prve lirvat. stodione tcr ondi 11- radujc od 8.—12. tcr od 3—5. Razne vesti. Za kratek Čas. »Gospod- kaj vedno jecljate? N—N—Ne ! Sa—mo ka—ka—dar go—go—vorim«. Aü je bil Tutankamen pritlikovec? Znameniti faraon Ttitankamen, cegar grob je odkril Lord Carnawon, je bil po mncr.ju KgiptoloKa Arturja WeigaUa pritlikavec. V neketri članku, ki ga je jiriobčil v »Kmpirc Review« izvaja: -Talmud pripovodujc, da je imol faraon pred katerim je Mozes s sinovi Isra- ela božal, dva sinova in dve hčeri in da je bil sin, kr mn je sledil na prcstolu pri- tükavoc. fchnaton »odpadniški kral]« Listnica uredništva. (i. R. V. v /-.: Poročamo, da je bila notica objavljciia pod »dopisi« v štov. 62. sir. 3. našega lista. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simiiic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Poslano>. Rcs je. da jc bil ob priliki' shoda v gostilni Jar.žck plaOan bori eden šteian vlna, nikakor pa ecle stefanc, kakor Je Vaš dopisnik članka konstatiral. Iz te- ga je torcj sklvpatk da dotienik ali nc zna, šteti, ali pa da sploli dobro nc vkli, kar nas Pa prav nialo zanima, tako- tudi njega ne, kaj da sc pri drugi dnižbi po- ]/ijc. Pijaucc sc nas radi tega šc no mo- re imonovati. ako si v drtižbi za jirihol.i- sek i)rivoscimo kozarcok vina. Da mo iimenuje '/a »goslilničarjaomagam ženi, da se je nania mogoce proživeti v tem casu draginje. Navada je že stara, da se miiügo govori o plačah. no premisü pa pri tem. kaj lahko doleti ieuuega aii uritgcgu pri i/\ 1 sr\ aniu iui- šoga poklica. Kar se tičo očitanja. da sein postal brez profesiona dektrieni uadmontor, dajem v vednost sledečc: Ta stroka n.T iično obvt'zna, ampak so zbirajo in 11a.- stavljajo kot taksni k« dotični ki imaio zadostuo zmožuost jn so bili praktieno nastavljeni v tem poklicu. Ja/ imam I.I lot praktionc službo in sem bi] tudi kot nadmonter nastavljcn, kar lahko doka- žcm potom mojili ¦predpostavljenih. kei- le kol taki laliko sodijo, ako sem 7.1110- zcii izvrscvati tak iK)klic. nikakor pa ne- kvalificirani. Plačo imam v resnici 8 dinarjev na uro, kar pa §e vedno ni pre- voc pri današiijih razmerah k'cr imam skrbeti za številuo družino. Onicnim sa- mo so to, da radevoljo prepustim moj za- služck pisateljn članka. ako mi'sli da Je mojo dolo laliko. kor vprasanjc je veliko, da li je sploh zinožen to opravljati. Razdirači uismo nobeni, da pa bo- dcino v bodoče našc intercse in zahtevc so nadalje zastopali sami brcz z.anpni- kov, dokler bodemo 'nidi take Vain pa tudi dajomo \ vednost. S torn, da ne tro- bimo vsi v on rog pa upani') ?. Telefon štev. 75 in 76 g-'» —.....'¦^IJ2"~~ ^|^OCll*UŽllJlC21. SS^S5=^-"J >""¦'" PoStni ček. rač. 10,598 LJiiblJansKe Kreditne banke v Celjii, centrala y Ljubljanl 142 j Delniška qiavnica Din 20,000.000— aaso Rczerve cca Din 17,500,000— | -62 Podr»užnice y Br*ežicahf Go/oi, Strasiju, NfariboBui* Metkowicu; Nov. Sad«, SP^uju, Sarajevo, Sgsgitsi, Trstu. Sprejema Vloge na Illl}ižice In feKOČi SE8E Kupu-ie in Prodaia vse vrste vrednostnih paplrjev, račtt» proll iigoönemu obresjovanju. 3*S#€ valut in dovoljuje VSaRoVTStae Kredite. *9* W~ W i^p- ^j^odL&jst sx>€LČlLe cir^žasi^riiLo pazpedne lotex»ije. -Pl -JPl -v* -^ Stavbeniki, pozor! V nedeljo, dne 17. t. m. ob 2. uri poDoldne se vrSi dražba sfavbe župniakega ma- rofa v Mariftni ^Reki. Refiektanti naj se zglase ob dolo- čenem časn v občftis.ki pisarni v Ma~ rijini Reki pri Vrbanu. ObčlnsKi urad 2-1 Marijlna Reka. ali slično želi takoj ali pozneje PFÖ» menffi 8lUŽbOpo]jede'ec s krnc- rijsko šolo in 30-lctno prakso. Tudi v hmeljarstvu in vinogradniStvu iz- vežban. Cenjene ponudbe pod A. K. 23—50 na upravo tcga lista. 802 I Viničar oženjen, srednje starosti, priden, po- šten, zanesljiv, 8C SprefltlG z boljSo mesečno plačo v trajno službo na večje vinogradno posestvo na Dolenjskem. Prednost imajo, kateri so obiskovali vinarsko in sadj-arsko Solo. Ponudbe na upravo. 3—1 Učenec iz dobrc rodbine in samo z dobrimi šolskimi spričevali, kateri bi stanovai pri stariSih a!i sorodnikih, se sprejme "takoj ali koncem Šolske:4irana« na upravo. Ant. Lečnik O W5*ap in juveRir O Celje, Elavni trg M. V (prej Pacchiaffo). oo fleüki cebeinjQk lep, s 40. modernimi panji, dunajskega sistema, poini s čebelami in medom, se proda. Odda so tudi posamezno brez čebeinjaka. Nasiov v upravi. 2—-,2 Ogiejte s\ manufakturno trgovino J. KUDIŠ 6abGriB$U (g:ostilna PlevČak) nasproti Mestnega mlina NA DR0BN0I 55 5O~23 _____, NA DEBELO! r _____________I PRIPOROČA I________________ fsvojim cenjenim odjemaloem veltko množino Irto- 1 lernukega blaga kakor sukno xa moške in iert- [ I ske oblcket ceftr, nifon, vse krojaike pOtrebLLi- j I ne ter raznovrstno manufakturno blago po xelo l m—^—mmmmmmm———' nlzkih cenah. I Oblastv. koncesijonirana posredovalnica za promet z realitetami A. P. ARZENŠEK IN DRUGOVI li. Z 0. Z. CELJE :: Kralja Petra cesta 22 :: CELJE Pcisretiujepri prodajt ozir. nakupu semljiS^, hiš, vü, gradcv, veiikili in niaiili poscsiev, industrijskili podjetij Ltd., itd. vestno in tos no. 50—6 RSflLMIGCELdE (NflRODNI DOM) Ogpomna zaloga usakourstnih ur, zlatnine, sre- brnine, briljantov, opfike, očalitd. Najnižje koc- kurenčne cene. Poprauila točno in zanesljivo, Kupujem slaro zlafo in srebro. Ü8tanov. leta 1899. Oajfaoljši uspeh imajo oglasi ,lloue Dobe4 Ha ilebelo! Na drobno! Manufobturno blap po ugodnih cenoti pri tvrdki IVAN KOS, CELJE Prešernova ulica 17. 3_3 «r Pi»vovi*sini gornješlezijski -^ premogouni briketi ,Lfko najboljäe kurilno sredstvo v industrijske svrhe za kovačnice in domačo kurjavo. 2elo Stedljiva uporaba. Oddaja v vsaki iniiožini iovarna Ce!je m .Cinal' ^ [elje „LÄSTNI DOM" V CELJU regislrovana Kredifna in sfavbena zadruga^omeieno zavezo, Prešernova nl. 15- Sprejema hran. vloge In Jlh obreatutjo po 6°/0 to Je 6 Dln od nto, proli odpovedi 6' 3% Din od slo. Prl večjlli naložbati po dogovoru %r i % i ^^ frc i i \j w f ^% i V iiifiiii si v,ÜJJi\U IL \J*J\Jdl EUIIELU Slon:chranilnlhvloo slaFOClni ClOITl (üfl OsllU l) DritliClll) Stan|ehf«nün»hvloo Ceat K 70,000.000- %______~^ r J ' čez K 70,000.000-- Sprejcma Irranilne vloge na turc&niliie knjizlee In tekoči račun ier Jili olbresluje odl.jan.1923 na^prej po 5%**re^ odpovedli, V^9;9 cio 6% ss o^Ig>o- vedjo, večjc sfalne naložbeInnaložbe denarnlh zavcdov po dogovoru. Otoövijö vse deaarne, RredLltne In posojllne trensakcije n^fKoBanifneje.