AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FORFICN IN I ANCUACF. ONI Y MOVINft AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 18 CLEVELAND, 0., THURSDAY MORNING, JANUARY 22nd, 1931. LETO XXXIII—VOL. XXXIII k življenja naših rojakov Suhači v državni postavo-po širnih naselbinah *| da ji države Ohio so do- Zedinjenih držav bili dve večji zmagi Dva Slovenca sta bila ubita in e Slovenki težko ranjeni v Milwaukee, Wis., pri avtomobilski nesreči, ki se je pripetila na ce-stl med Milwaukee Columbus, Ohio, 21. januarja. Da imajo suhači v državni zbornici v Columbusu pretežno večino, se je očitno pokazalo danes, Sheboy- k0 sta propadla dva predloga F rank GoliČnik in Jos. Gor- mokrih. Senator Herner je pred-; sta bila ubita, Goršekova že- lagal, da se ne dovoli prohibicij-a m Mary Tomše sta pa bili skemu uradu $35,100, kar bi bilo Peljam v bolnico. Avto, ki sta za stroške do 1. julija. Predlog w dobila ponesrečenca pri sreč- je propadel. Nadalje je prepa-<*nju, je skočil s ceste in se pro- del predlog senatorja Acker- V M- P°ljU' mana iz Clevelanda> ki J'e zahte~ r( M'lwaukee, Wis., je umrl Val, da se odpravi nauk o prohi- Jak Frank Blatnik, star 49 let. biciji iz javnih šol. Senator bil ' '!G pljučnici- Doma J'e Ackerman iz Clevelanda je tudi n 5 vasi B"čka pri škocjanu predlagal, da se odpravi prohibitive ;'skom- Zapušča ženo in cijska postava države Ohio, toda m Ceri" je pozneje predlog umaknil, kaj- evarno je bil pobit na glavi ti ko ni bil sprejet prvi predlog, Jos. Ucman v Calumet, Mich. Ko je delal .. v rudniku se 'e vtrgala nad njim plast kame-•la in ga močno poškodovala. Lepo igro slov'; 'Materin blago-Je Priredila 18. januarja . - io. jcmuciijci Gkliska Marijina družba v New °i'ku. Igra je bila tudi v Cleve- '"ndu z velikim uspehom že več- ki je manjšega pomena, je imel še toliko manj upanja, da bi bili sprejeti ostali predlogi. Videti je, da imajo suhači še dobro večino v državni postavodaji. -o- Poslovilni večer Rev. Bombachu v Barbertonu ^rana. Poroča se nam: preteklo ne- ■p. x ui ULti učim . anburry, Conn., je umrl deljo.se je vršil poslovilni večer krat V POZnani r°J'ak Jožef Stele< faranov priljubljenega župnika Umrl •'Z JarŠ pri Domžalah- Rev. A. L. Bombacha v Barber-v Jf^a Pljučnico. tonu. Dvorana "Domovina" je že dnli8? anu' IU" pogrešai° bila natlačeno polna ljudi, ki so , ' časa Mrs. Frances Ser-iprišli, da mu še enkrat sežejo .os* t JJr-~: T? '<•«. ' -,.M—: ke' ' j',11'110, IIabe- doma iz Vrhni- v roke. Marsikomu je bilo hudo, rojaki, ki so z njo zadnjič in je misel, da razdalja ni tako f v.orili, trdi k0 zmedena v tej ,)o, da je bila neka- ,Telika in bomo se lahko obisko-in je mogoče, da je vali, je upljivala tolažilno. V to-zašla v jezero, ,-ek večer so pa priredili naši natančno preiskujejo iovci poslovilni večer svojemu župniku -in članu. Kar "fovš" avtomobila je bil v Jolietu smo Clevelandčanom, ker bodo Krn 10^ak Math Papič' doma iz imeli zopet enega jagra več. G. V M-"6 Pl i Metliki> župnik bo gotovo odnesel s seboj Mr.' wllwaLlkee> Wis., je umrla tudi skico' ki mu je bila poklo-. ». Mary Bauer, rodom Hrva- njena 0b priliki zadnje lovske ca- ki zapušča dve hčerki, " " sta por A, - zmedenosti Oblasti Golico Od ubit Mnenja odličnih Amerikancev o Wickersham reportn. ki M Mala hčerka oceni s Slovenci, in sicer zeio zanimiva rank Kovač in Mrs. John Miksjch. rad-'6tekli petek J'e na WISN dobila radi prevročega mleka sj 10 postaJi v Milwaukee pela Družini iskreno sožalje! . °venske pesmi Miss Mici Tam- _ nimivo je čitati razna mnenja večerje. Le^ vprašajte za njo, je voditeljev suhaške stranke kot tudi Osebna mnenja posameznih članov Hooverjeve preiskovalne komisije Washington, 21. januarja Večina Hooverjeve komisije glede 18. amendmenta je mnenja, da bi se moral slednji odpraviti ali revidirati. Tu so hmenja članov komisije: George Wickersham, bivši generalni zvezni pravdnik: je mnenja, da se prohibicijo še nadalje preizkuša. Roscoe Pound, dekan Harvard univerze misli, da se mora IB. amendment popraviti in dovoliti ljudem, da v svojih krajih odločujejo glede prohibicije. Paul J. McCormick, zvezni sodnik: zahteva spremembe, ki pa naj bi bile jako ostre. Kenneth Macintosh, zvezni sodnik: 18. amendment naj se revidira. Frank J. Loesch, odvetnik v Chicagi: 18. amendment naj se revidira. Monte M. Leman, profesor: prohibicija na.j se odpravi. Wm. S. Kenyon, zvezni sodnik: prohibicija naj se nadalje preskuša, in če ne bo zadovoljstva, naj se narodu da na glasovanje. W. J. Grubb, zvezni sodnik: prohibicija na.j dobi' več prilike za obstoj. Ada Comstock, profesorica: takojšna sprememba, toda revizija raje kot odprava. Newton 1). Baker, vojni tajnik v Wilsonovem kabinetu : o d p r a v i t e prohibicijo. Henry Anderson, odvetnik: je za revizijo in da se da kongresu pravico regulirati izdelovanje in prodajo opojne pijače. --o-- Namesto denarja so kisle kumare St. Joseph, Mo., 21. januarja. Fred Buergel, lastnik neke tu-kajšne grocerije, je prepričan, da so kisle kumare dobro iz poročila se jasno vidi, da obrambno sredstvo proti roparjem. Ko se je vračal sinoči do-repu- mov z V starosti ^heb "i slov, vanik. otrok. Slo lis. Ind Washington, 21. januarja. Za- j Hooverja, ki se je glede prohi- ha. bicije tako odločno izjavil." I je prohibicija fiasko." Senator Tydings, demokrat,1 Kongresman Tinkham, voditeljev anti-prohibicij-1 nasprotnik prohibicije: "Značil- j blikanec, moker, se je izjavil: tekom dneva, jc imel denar za-Mr. Frank Smole-ta iz 14. ceste skega gibanja, glede poročila, ki i no dejstvo v tem poročilu je, da , "Poročijo je nesramen napad na vit v navaden papir, v drugem je umrla vsled opeklin, ki jih jelga je p0Siaia predsednikova ko- po dveh letih študiranja je ko-! razum ameriškega naroda." žepu pa je imel enako zavito ste- misija dognala, da je prohibici- j Senator Walsh iz Montane: klenico kislih kumar. Nasproti ja nepriljubljena pri Amerikan-, "Rad bi vedel, kakšno stališče mu stopi ropar, ki zahteva de-cih." izavzema predsednik Hoover gle- r.ar. Grocerist pokaže na žep, Senator Bulkley, iz države de tega poročila. Noben suhač .kjer je imel zavite kumare, ro-Ohio, se je izjavil: "Potem ko j ne bi smel nasprotovati, da se par potegne in hitro zbeži, sem prečital poročilo Wicker- j vprašanje prohibicije predloži Angleška princa na potu, Kdor želi dosti in dobre spremembe pri slovenskem radio programu, ta jo bo dobil v nedeljo, ko bo Slovenski radio klub priredil svoj XI. radio koncert. Mi posebno opozarjamo na ta koncert, katerega točke so kot sledi: 1. Slovenski radio orkester: polka. 2. Slovenski radio kvartet: "Hladna jesen." 3. Barbič Trio iz Collinwoo-da: "Mladi vojaki," koračnica. 4. Frank švigel, solo: "Ni žvonka, ni cvenka." 5. Slovenski radio orkester: polka, 6. Slovenski radio kvartet: ''Trije kovači." 7. Barbič Trio iz Collimvooda: mazurka. 8. Joe Sod j a, znameniti slovenski artist na banjo. t). Slovenski radio orkester: valček. . 10. Slovenski radio kvartet: "Nocoj, oh, nocoj!" 11. Barbič Trio iz Collimvooda: "štajerski lender." 12. Sod j a, znameniti slovenski artist na banjo. 13. Slovenski radio orkester: polka. 14. Slovenski radio orkester1: valček. misija glede prohibicije. Videti je, da so suhaški voditelji bolj veseli kot njih nasprotniki, toda končno poročilo v celoti nikomur ne ugaja absolutno. Tu prinašamo nekaj izjav znamenitih oseb v javnem življenju, kaj mi-gav slijo glede poročila Hooverjeve 5. do 6. ure, v nedeljo, arja, in sicer prvič v Vejiska fara slavi Na glavni postaji ^ 58 let je umrl v Včeraj je stal policijski po- ^ygan, Wis., splošno pozna- ročnik Snyder na glavni policij-'enski naseljenec Frank sid postaji na koridorju. Pribli-Zapušča ženo' in osem se mu mlado dekle, ki vpraša, koliko je ura. Prijazno komisije • Indianapo- 0dvrne poročnik, nakar se dekle^ F Scott McBride, načelnik Sv°je ustf s 25 letnico zahvali in pripomni, kako močan Anti.saloonske lige: "To je za »tanovitve. in lep mož je poročnik, nakar i nas dobm P0r()čil0( in pravico policist takoj začuti roko v svo- gmo ime]i pričakovati tako porojeni žepu. Ko se ozre, vidi, da je j e-lo_ Nekaj točk je v njem) ki . jbodo pomagale k boljšemu spol- Cleveland Metropolitan . narjem. Seveda, ko je dekle opa-: novanju prohibicije." iz New Yorka, ki žilo, da je policist videl, kaj je Senator Borah; republikanec, leJ prihajala vsako leto storila, je spustila listnico, kate-L eden voditeljev suhačev: ' Cleveland za en te- ro je policist hitro pobral, a "de- «Splošni zakijučki komisije so Ni dobimo opero? sham komisije, ponovno izjavljam, da sem mnenja, da se mora 18. amendment odpraviti. Z vsemu narodu v rešitev." Senator Copeland, demokrat, nasprotnik prohibicije, se je iz-, Slovenski radio program se bo denarjem, ki ga je iztržil oddaja, potom WJAy radio ()d_ daj ne postaje v Cleveland u od 25. janu-novo urejenih in opremljenih radio oddajnih prostorih, kjer so najnovejši mikrofoni. Glasbeni del programa je pod vodstvom dr. Wm. J. Lausche, oznanjevalec Mr. John J. Grdina. -o- da dobita trgovino Rigo, španska, 21. januarja. Angleški prestolonaslednik in , »e gotovo, če dobimo tudi dekle odvzelo mu listnico z de- 'GtOS \r Oper»o družbo •le . dosl Kostovat v Pridoh^!St° Det,'0it 86 tl'Udi' da kle" je PH b6gU dvig".il0 f'°j0 Prijazni onim, ki podpirajo 18. slei L , °pero' ki Je imela d°" suknj0' pri čemur Je pollC!8t?pa' amendment. Upam, da so izdali la J se vedno velik uspeh v Cleve- zil moške hlače. Ropar je tako najboljše p0r0Žil0) ki je bilo mo- __hitro bežal, da ga policist ni mo- j goče ' Toda poročilo 1 bo kmalu v> * S10' položen med akte, in debata o 18. ^OV direktorii S. N. D. V Knausovi dvorani amendmentu se bo nadalje vrši-J Društvo Kristusa Kralja št. | ja » seji direktorija S. N. Do- 226 K. S. K. J. priredi v nedeljo, prohibicijski direktor Wood- iqt ''e bil izVol.jen odbor za leto 25. januarja prijetno plesno ve- cock ge je izjaVil: "Nisem še do- in sicer uradnike, predsed- selico v Knausovi dvorani. Vab- bro preštudiral poročila, toda Frank Kačar, podpredsed- ljeni so vsi rojaki in prijatelji, I zahteva za 500 nadaljnih mož v nik Frank Oglar, tajnik Joseph' zlasti pa člani KSKJ in igralci prohibicijskem oddelku je pr Korn, blagajnik Frank černeJpasijona, da se udeležijo. Več zmerna. Potrebujemo jih Nadzorni in pritožbeni odbor: Vstopnice "Triglava" več." rank Somrak, John Tavčar, Vstopnice k igri "Nebesa na Andrew J. Volstead, oče pro- t , ----1 uv^im v iv Igu nmucn u. v umi v !n očnik' 0to Tekautz, Jos. zemlji," katero vpilzori društvo;hibicijske postave, se izjavlja: o^dl *. Gospodarski in finančni1 "Triglav" v nedeljo 8. februarja,; "Večino poročil v reportu Wick-Jos°^: J0hn Gornik' Jos- Skuk, so sedaj pripravljene^ in se lah-jershama je za odobravati. Kaj Je • "ik' Frank Mack, Frank j ko dobijo v predprodaji pri Mrs. druzega tudi pričakovati ni bilo. bonnn Š°lski in prosvetni od- Kushlan v S. N. Domu. Ves či- j Prohibicija je tu in ostala bo." p i Dr- James w- Mally, Louis sti dobiček te igre bo, kot znano, • iruger, Primož Kogoj, Chas. za fond nove cerkve sv. Vida. ZoS°oVS Fr^k1Zrich' Louis I Resignacija I I m Knst Stokel- Dr. J. W. Mally nam sporoča, Ameriški Rdeči križ je dal da. je zadnji torek resigniral na za žrtve potresa v Mehi-! redni seji Š. N. Doma kot direk- Itor Doma na St. Clair Ave. $5000 ki. Senator Wesley L. Jones, avtor postave "5 in 10," je izjavil: "Report komisije vsebuje nekaj jako znamenitih točk, ki bodo pomagale precej, da bo prohibicija večji uspeh. Zlasti pa odobravam stališče predsednika bom lahko podrobneje preštudiral poročilo." Senator Fess, iz države Ohio, je mnenja: "Komisija poroča, da je proti odpravi 18. amendmenta, proti vinu in pivu, proti upe-ljavi gostilen. In ravno takega mnenja je ogromna večina ameriškega naroda. Seveda, nihče ni zadovoljen z načinom, kako se prohibicija spolnuje. In po mojem mnenju se v nekaterih mestih nikdar ne bo mogla uveljaviti." Senator Norris, republikanec, suhač, pravi: "Po mojem mnenju je komisija podala poročilo, katerega lahko vsakdo podpiše, toda se nihče s poročilom ne strinja." Senator Wagner, iz New Yorka, demokrat, moker, prijatelja Al Smitha, pravi: "To je tako poročilo kot ga navadno izdajajo komisije, katere Hoover imenuje." Senator Howell, republikanec, suhač,, ima zanimivo mnenje: "Veseli me, ker poročilo ni slabše kot sem pričakoval. Ne, niti zadovoljen, niti vesel nisem bil." Senator Blaine, republikanec, moker, pravi: "škoda je bilo vsake muje. Besede v poročilu sploh nič ne pomenijo. Poročilo je mokro, dasi so izvajanja su- zanimanjem čakam prilike, ko javil, da ga veseli, ker komisija ' njegov~brat princ George sta do- 80ki "kterosti'"73 'let'Terezija Visoka starost sredo zjutraj je umrla v vi- zdravnikom glede predpisa žganja v svrho zdravljenja." Kongresimanda Florence priporoča, da se odpravijo ovi- spela pem> da nadaljujeta pot Kmet, ki je stanovala na 2405 re, katere stavi sedanja postava proti južni Ameriki, kamor sta Scovill Ave. Rojena je bik v fa- namenjena, da na prijateljski r; Ajdovec pri žužemberku in je način obiščeta razne države in prišla v Ameriko pred 39. leti. . „„ ... . skušata znova dobiti trgovino za Zapušča soproga Johna, tri si- ' JTK , PTr J6 P-°" Anft'lij0- katero je v Anfrlija v nove i" eno hčer Frances poro-dobno Mohamedovi krsti, ki visi južni Amerjki mnogo zgubila. _ čeno Fier. Pogreb se vrši V pe- Banditi, ki niso odnesli tek zjutraj iz pogrebnega zavo-bančnega denarja da A- Grdina & Sons, na 1053 Hammond, Ind., 21. januarja. E- 62nd St. Iskreno sožalje vsem med nebom in zemljo. Nima ne repa ne glave. In taki so suhači." Mrs. Ella Boole, predsednica ženske suhaške organizacije: "Hvaležni smo, ker.poročilo pod- En bandit je bil ubit in trije ne- preostalim! pira naše prepričanje, da je pro- varno ranJem' ko so skusah na" hibicja pravična zadeva." Pasti truk> ki -ie vozil {ienar v Senator La Follette, iz Wis- Policiia dobila vest consina, je zelo vesel, ker je ko- o napadu Že naprej in se je pri- misija podala poročilo, ki jasnoj1"™"11^ kaže, da je prohibicija obsojena.' Bcmbe za zelezmske po- Senator Glass, demokrat, iz staje V Argentini Virginije, pravi: "Nikakor ni Buenos Aires, 21. januarja, bil moj namen ob času, ko sem Tri železniške postaje so bile v predlagal, da se ustanovi pre- kratkem v republiki Argentini iskovalna komisija, da slednja j bombardirane. Vsega skupaj je svetuje kongresu, če je naredil bilo pri tem ubitih kakih 15 prav, da je glasoval za 18.;oseb. železniški promet ni bil amendment. Komisija ni imela I prekinjen. nobene pravice lotiti se te nalo- -- ge." i Poceni blago ;--o--A ko pogledate v "oglas, Zabavni večer Prijazen zabavni večer priredi Colinwodski Sokol dne 23. januarja v Slov. Del. Domu. Večerja se bo servirala ob 10. uri zvečer. Vhod je pri stranskih vratih. Odbor vas prav prijazno vabi. Hrvatski program "Hrvatski večer" priredi društvo št. 86 H. B. Zajed nice, v sredo, 28. januarja, ob 8. uri zvečer v javni knjižnici na St. Clair Ave. in 55. cesti. Program ki ga bo pod vodstvom Mr. Stephen J. jpriobčuje slovenska trgovina A. Lučiča. Na programu so govori, v zboru, amaterni plesi, deli, kako poceni lahko dobite harmonike, dueti, solo, kvarteti, te dni vsakovrstno blago v An- V splošnem obeta biti program žlovarjevi trgovini na 6202 St. jako zanimiv. Vstopnina k pri-Clair Ave. Rojakom in rojaki- reditvi je prosta. Otroci lev njam priporočamo to trgovino, j spremstvu staršev. Društvo Slovan Društvo Slovan št. 3. S. D. Z. | Anžlovar, tedaj boste takoj te- petje prijazno vabi na svojo plesno veselico, ki se vrši v soboto, 24. januarja v spodnji dvorani S. N. Doma. Prijetna zabava bo gotovo privabilo mnogo prijateljev. C AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 221), 1931 U AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto ....$5.50 Za Cleveland, po poiti, celo leto »7.00 Za Ameriko in Kanado, pol leta »3.00 Za Cleteland, po poiti, pol leta »3.50 Za Cleveland po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Evropo celo leto $7.00, pol leta $3.50. Posamezna Številka 3 cente._ Vsa pisma, dopise in denarne pošiljatve naslovite: Ameriška Domovina, (1117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderson 0621. JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Torej vsi tisti, ka- večkrat jih slišati- Obenem pa! da bo preskrbljeno za vsakega, Entered as second class matter January 5th, 1809, at the Post Ofllce at Cleveland, Ohio, under the Act ol March 3rd, 1879. No. 18. Thu., Jan. 22nd, 1931. Slovenski radio program Zvezna komisija, ki nadzira poslovanje radio postaj po deželi, naznanja,'da izmed vsakih 100,000 poslušalcev se oglasi eden, ki ali piše, telefonira ali se sicer oglasi pri postaji ali pri vodstvu programa ter izreče svoje priznanje glede programa. Slovenski radio program v Clevelandu se nahaja letos v svoji drugi sezoni. Lansko leto smo se .začeli učiti, kaj je to, voditi slovenski radio program, pa smo kmalu dobili lep uspeh. Letos, v drugi sezoni, imamo že nekaj skušenj, pa te skušnje nas seveda stanejo tudi mnogo več denarja. Zanimanje pa, ,ki je nastalo za slovenski radio program, ni za popisati. Tedensko dobimo približno 75 pisem, angleških,-slovenskih, hrvatskih, čeških, poljskih, nemških in pi sanih v drugih jezikih, v katerih hvalijo slovenski radio program, kar bi glasom izjave zveze radio komisije značilo, da posluša slovenski radio program približno 750,000 oseb vsako nedeljo. Ako ga, tedaj je vodstvo slovenskega radio programa tloseglo svoj največi moralni uspeh. Je že res, da se tekom slovenskega radio kluba oznanja slovenske trgovce, ki so člani Slovenskega radio kluba, kar tudi zaslužijo, ker so prispevali dosti časa, zlasti pa denarja, da se je tak program omogočil. Vsak izmed vas, ki hoče dobiti kako stvar, mora za slednjo plačati, in če trgovci kaj plačajo za program, so popolnoma opravičeni, da se jih tozadevno oglašuje. Samo pomislite na obilno oglaševanje potom drugih radio pos.taj ko velike kompanije, katerih oglase poslušate, žrtvujejo sto tisoče za oglaševanje na radio. Mi Slovenci seveda nismo tako bogati, da bi mogli najeti največje postaje in potom njih ponesti oglaševanje in slovensko pesem in glasbo širom Amerike. Veseli nas pa sijajno, ker posluša slovensko pesem tako silna avdijenca vsako nedeljo. Storili smo tozadevno silno dobrega našemu narodu v dveh ozirih Prvič v moralnem. Dobivamo pisma dnevno, ko nam pišejo Amerikanci, da se čudijo, da ta narod, za katerega prej še vedeli niso, zmore toliko krasnega v pesmi in glas bi. Odkod vse to vzamemo? Vodstvo programa odgovarja na enaka pisma in pojasnuje nadarjenost, bistrost sloven skega naroda, in pri tem pridobimo na splošnem spoštovanju Druga dobrota, ki jo je s seboj prinesel slovenski radio program je pa pri naši mladini. Vi, očetje in matere, sami lahko dobro veste, kako vaši slovenski fantiči in deklici, verno vsako nedeljo poslušajo slovenske radio programe. Slišijo slovenske polke, valčke, slovenske pesmice, slovenske umetnike, in kako se ti otroci čudijo, da je slovenski narod zmožen vsega tega! Na ta način polagoma narašča v srcih mladine spoštovanje do vas staršev, slovenskih očetov in mater, otroci spoznavajo, da so potomci naroda, ki zna nekaj reproduci-rati, ki ima v sebi duševno bogastvo, narod, ki je vreden, da se ga spoštuje. Saj se nam. sporoča od vseh strani, da otroci, ki se prej nikdar niso zmenili za slovensko govorico, da neprestano prepevajo slovenske pesmice ter pravijo, da so res ponosni, da so Slovenci. Vidite, to je moralna stran slovenskega radio programa, in tega uspeha pri naši mladini ne bi nikdar dosegli, "ako ne bi ustvarili slovenskega radio programa. Že v tem oziru moramo biit hvaležni vsem onim trgovcem, ki so prispevali svoje denarje za dosego programa, kot tudi vsem posameznikom, ki so letos s takim požrtvovanjem kupovali in še kupujejo radio tikete, ki pomagajo, da se program nadaljuje. Ako bi vam vsem, ki citate te vrstice, bilo mogoče brati pisma, ki nam jih piše naša slovenska mladina, in katerih | pisem je preveč, da bi mogli vse priobčiti, tedaj bi še bolj so previsoke terim se je lansko leto godila krivica, pridi|e nas pogledat in se boste prepričali, da se želimo bratsko poravnati. Novi odbor ima za rešiti mnogo gospodarskih in drugih problemov, kateri bodo v korist društvom in Domu. " Treba je gledati, da se točka za točko pra-ilno reši. Mi ne maramo ničesar prikrivati in tudi ne prikriti napak, katere prihajajo od članstva k nam in hočemo vse poravnati, kakor že zgoraj omenjeno. Ne smemo pa pozabiti tudi preteklega časa in se zahvalimo vsem tistim, ki so nam priskoči-i na pomoč v preteklosti: v nastopih, pri prireditvah. Tudi v bodoče nam bo vsak dobrodošel in se mu že vnaprej lepo zahva-jujemo v imenu društev in našega Doma, ker vse delo bo v korist slovenskega naroda. Z iskrenim pozdravom Direktorij. sprejmite najiskrenejšo zahvalo za vašo požrtvovalnost. James Prelogar. Euclid. O.—Predpustni čas je tukaj, čas veselja, zabave in predpustnih šem. Toda letos se nekam malo sliši o maškeradah; mogoče je tudi maškare potrla brezposelnost in njene posledice. Toda kljub temu ne bomo žalovali, ako se slabo dela, saj pravi pregovor: jokaj se in jokal boš sam, veseli se in veselili se bomo s teboj vsi. Da pa bomo v resnici lož je po- bodisi za plesaželjne, kakor tudi za lačne in žejne v škofovi kleti. Zabavali se boste sploh, kakor se morete zabavati samo med Adri-janci — pa vsaj jih poznate! Torej na svidenje 24. januarja na Recher Ave. lvouis Somrak. Cleveland, O.—Vsa čast g. Banovcu za tako krasno petje zadnjo nedeljo na radio programu ; z veseljem smo ga poslušali. Posebno se mu zahvalim zato, ker vem, da se je potrudil za nas Slovence, čeravno je šele Cleveland (Collimvood), O.— Poročati imarfi zopet nekaj novega, namreč, da bo imelo društvo Collinwoodske Slovenke, -št. 22 SDZ ples v Slovenskem Domu na Holmes Ave., v soboto večer 24. januarja. Začetek ob 7. uri zvečer. Ker imamo dovolj mladine in v splošnem dobre plesalce in plesalke, bo dobil najboljši plesalec oziroma par krasno nagrado. Da pa ne boste mislili, da bomo mi starejši pozabljeni, je tudi lepa nagrada za starejši par, ki bo najlepše plesal. Torej vsi na to zabavo, vstopnina je samo 35 centov. Preskrbljeno bo tudi v obilni meri za vse dobrote tega sveta. Igrala bo priljubljena godba Jack Zorca. Cenjene sestre, pridite vse in pripeljite svoje družine in prijatelje seboj. Torej pridite vsi Collimvoodčani in iz okolice na to zabavo. Pozdrav! Marv Jerman. zabili slabe čase in da se bomo,dobre tri tedne, odkar se je enkrat pošteno nasmejali in na- vzdignil iz bolniške postelje. Le-plesali med maškarami, zato bo pa hvala, g. Banovec! preskrbelo tukajšnje dramatično Tudi ga. Oswald je bila izvrst-društvo "Adria" dne 24. januar- n.a; ona nam je tako lepe tri ko-ja v Slovenskem društvenem do- ma(ie zaigrala, da bi človek ne mu. verjel, da samo ena oseba igra. Kolikor je meni znano, ima j Zahvaljujem se Vam prav pri-društvo številno krasnih dobit- j srgno! kov za maske in v resnici ne bo pomag.ai je orkester, kateri je nobenemu žal, kdor bo posetil zakijučn prelepi slovenski pro-njih veselico, posebno še, ker je gram. Pozdrave vsem čitateljem to društvo znano kot eno najgo- Ameriške Domovine! stoljubnejših v naši naselbini. •Pripravljalni odbor se trudi,j Frances M. KULTURNE VESTI° IZ WEST PARKA Ko človek pregleduje vesti po časopisih, vidi, da so nekatere naselbino j ako živahne V tem oziru, posebno Cleveland in Chicago. Zaman pa iščem kakšno tako stvar iz naše strani. Zato hočem jaz nekoliko opisati kulturno delovanje te naše naselbine. Tukaj obstoji dramatično dru- terhu gremo svojo pot naprej, čeprav bolj počasi. Za prvo igro letošnje sezone si je društvo izbralo dobro poznano tridejanko "Stari grehi." Igralci se marljivo uče in vsem zagotavljajo, da ko se zastor dvigne 1. februarja zvečer, pa do konca predstave, se boste zabavali kakor že dolgo ne. Dru- Cleveland, O. — Iskrene čestitke ter prisrčna hvala Mrs. Oswald za tako lepo godbo, ki ste nam jo dali z vašimi citrami v nedeljo na radio programu. Vedno sem si želela slišati na radio citre, katere je Mrs. Oswald igrala na radio že lansko leto, toda ravno ko sem začela poslušati, je pa nehala. V nedeljo se je pa tudi na nas Collin-\voodčane spomnila ter nam je zaigrala j ako lep komad. Torej še enkrat prisrčna hvala in upam, da Vas kmalu zopet slišimo. Bil je vse skozi lep, krasen program. G. Banovec nam je zapel tudi več krasnih pesmic in se mu na tem mestu prav lepo zahvalim. Kadar nam pa orkester zaigra, takrat pa plešemo. Prosim, da zaigrate Donavski valovi, in vam bom jako hvaležna. H. H. štvo Danica, odsek Slovenskega j gtvo se prip0roča za obilo ude-Narodnega Doma, že kakšna tri ležbo> da se da igralcem pogum in zavest, da delo, katerega vr-še, ni zaman in vam še naprej nudijo užitek v Slovenski dvorani. Vstopnina bo 50 centov, po igri pa ples. Publicijski odbor Danice. leta. Priredil je že celo vrsto iger, slovenskih in angleških z jako lepim uspehom. Največje težave, s katerimi se mora društvo boriti, je pomanjkanje dobrih igralcev, posebno moških za slovenske igre. No, klj.ub "VALENTSKA SVATBA" Iz Collinwooda. — Nekdo mi , , . ~ - i . , - je dal pikro besedo, češ, da bo zeleh, da se slovenski radio program nadaljuje. V moralnem |prej kača pokazala( predrt0 kot v narodnem oziru je slovenski radio program povzroči )jom . izrekel kako pohvalo. velik preobrat zlasti med naso, slovensko mladino v Ameriki. In vsakdo ve, kako silno potrebno je, da obdržimo to našo mladino vsaj še za prihodnji rod. Iz Kuclida. — Tem potom naznanjamo Euclid naselbini in j boljše postreženo, kakor do se-bližnji okolici izvolitev odbora daj. Za najemnino in druge po-Slovenskega društvenega doma i trebščine se obrnite na Josephi-za leto 1931. Predsednik je Vin-j no Bajt, 20981 North Vine St. cent Mazich, podpredsednik Ja- i Ona Vam bo šla na roko, kar se kob Strekol, tajnik Valentin I tiče najemnine. Turk, blagajnik Jerry Leskovec, i Gledati moramo, da si prido-zapisnikar Alojz Godec, pred-j bimo veliko naklonjenost in pri-sednik nadzornega odbora Stan jjatelje Doma, da nam greste na ko Turopolac. i roko, kakor vam bomo šli tudi Tem potom se zahvalimo na-j mi. Boste imeli boljšo postrež-šim društvom za zaupanje, ki so!bo kakor do sedaj in odbor be ga stavili v nas za bodoče leto, v j gledal, da bo vse čisto in red, da katerem hočemo delovati za ko ! ne bo zanemarjeno, kot je bilo Res je tako, česar človek ne razume, tega tudi hvaliti ali grajati ne more. Kar razumem ter sem slišal par nedelj po radio ,p* ne morem drugače, da spregovorim tu par bcsedic. Prejšnjo nedeljo, ko sta nam zaigrala nekaj ko-otavljamo vas, da bo dobro in|madov Mr. in Mrs. Knific, je bilo tako krasho, da bi ju bili rist društev in Slovenskega društvenega doma. Vljudno se pri- do sedaj. Vse tiste, ki niso bili zadovoljni lansko leto in poprej, poročamo našim rojakom za ! vabimo, da se pridejo prepričat, obilne prireditve, seje, veselice, j da je vse v resnici boljše in v piknike in druge prireditve. Za- boljšem položaju. Tudi cene. ni- tako krasho, najraje poslušali celo uro. Pretečeno nedeljo je pa nastopila Mrs. Malči Oswald ter nam zaigrala na citre tri komade. Bil sem ves iz sebe, ker sem tudi jaz v stari domovini igral ta inštrument. Vzbudili so se mi spomini na mlada leta. Mrs. Na Banestih, v Romuniji, je' bilo nekega dne zelo veselo. Oče mladega Jonela, ki je baš prišel v domovino iz Nemčije, kjer je dovršil pravne študije, je priredil kosilo, pri katerem je bila zbrana bojarska gospoda, med njimi tudi čuku, državni prav-dnik. Pa pride nepričakovano Žid Gruenpecht, kateri je poso-jeval Jonelovem očetu denar. Bojar je bil silno v zadregi, kajti ni hotel, da bi vedel njegov sin o dolgovih, katere je napravil zadnja leta. Pa da razumeti Čukuju, da mu vso stvar pojasni sam pa gre počivat. V sobi sta ostala s Čukujem sama. Mati je ob odhodu pogledala Jonela, in njen pogled mu je delal silne skrbi. Ko sta bila končno čuku in Jonel sama, se je med njima vnel pogovor o raznih stvareh, in slučaj je nanesel, da je prišel pogovor i na Sando, in da bo jutri njena poroka s starim Nota-ro. Jonel je povedal čukuju svojo otroško zgodbico s Sando in ko je končal je Čuku dejal: "No. in jutri bova plesala na Sandini svatbi. Toda Jonel, povejte mi, ali ne živi v vaši san-jarski duši sj)omin na neko Pijo Bogdanovo?" "Kaj ima to ime opraviti tu? To ime slišim danes že drugič!" "No, nič se ne razburjajte. Povem vam le to, da se oženite z bogato nevesto!" "Vi drugače sodite o ljubezni, kot jaz. . ." "Prosim, jaz nisem govoril o ljubezni, o ženski sem govoril." "Torej pustite mi ta izraz," ga prosi Jonel. "Povem vam, da bi poročil tudi najrevnejše dekle, če bi ga ljubil." "Morda tudi cigansko kraso-tico Sando!" "Ona bo postala žena drugega in . . ." Jonel je bil zelo raz- Oswald je tako perfektno igra la, da se ji mora izreči laskava burjen in mečkal je namizni prt. pohvala. O g. Banovcu rečeni le toliko, du si ga iz srca želim poslušati vsako nedeljo. Tem potom prosim vodstvo radio kluba, da gori imenovane osebe še večkrat pokliče v tej sezoni,_ 'ter nam .da priHko če "Pustite namizni prt pri mi- torja. Jonel je sprevidel, da je vse izgubljeno, kajti vse pohištvo je zastavljeno, grad in posestva. pa zadolžena. "Sedaj vidite. Vi nesmete biti sanjač. Iz vsega tega je le ena pomoč, le en izhod, in to je Pija Bogdanova, ki ima en milijon dote!" Jonela je ta novica silno potrla. Torej sam sebe naj proda, ženski, katere niti videl ni, da reši sramote očeta mater in sestro. Prosil je čukuja. da naj pokliče očeta, in čuku j je to ra-devolje storil. V tem pa pride Notarova služkinja Paraskica, ki prinese čukuju pismo. Ko je šel čuku v sobo, da napiše Notari pismo, pa je vstopila v sobo Sanda, vsa razigrana in vesela. Ko zagleda Jonela, se ji pred očmi stemni, in le s težavo se še vzdrži po koncu. Jonel je gledal Sando, ki je postala tako brhka in krasna žena, odkar jo ni videl. In srce mu je bilo žalostno, ko je spoznal, da bo ta mladost in življenje moralo spremljevati starca Notaro. Prva se je zavedla Sanda in pričela je praviti o njegovih pismih in pesmih, katere je čita-la njegovemu očetu. Vse je znala na pamet. Jonelu je bilo kot da mu leži velika skala na prsih. Kaj naj pomeni vse to? Pravila mu je tudi o sanjah, katere je sanjala vsakokrat, kadar je čitala ta pisma in pesmi. Toda .. . Vstala je, se poslovila in odšla. V tem je zopet stopil v sobo čuku, in ko čuje kragulj-čke in voz, je takoj vedel, da je bila Sanda tu. Porogljivo je vprašal: "No, ali sta dosegla praktičen sporazum?" "Da, rezultat je bil, nič!" mu odgovori Jonel. Med obema se razvije oster besedni spopad, katerega končno preupije hrušč in trušč va-lenkih kmetov pred gradom. Koj STRAŠNA BORBA Z MORSKO POŠASTJO Lepa mada Američanka Mil-sova iz Princetowna, prebivajoča v Carigradu, je doživela pred dnevi v Marmarskem morju zelo grozne in strašne trenotke. Bila je vajena kopati se vsako jutro v morju. Obala je na kraju, ki si ga je izbrala za svoje kopališče, zelo zapuščena in niti v vročem poletju ni tam posebnega kopališkega življenja. V jutranjih urah je bila Američanka vedno sama in nemoteno se je lahko kopala. Ker ni bilo daleč na okrog nikogar, se je kopala vedno popolnoma gola, samo na nogah je imela navedne kopalne čevlje, ker sta obala in morsko dno kamenita. Nekega jutra je mladenka zaplavala daleč od obale in naenkrat zagledala v morju čuden ne-stvor, za katerega se pa ni zmenila,- ker je bila vajena raznih živali. Zato ni bežala in je nevarnost opazila šele, ko jo je morka pošast že držala s svoji mi nad meter dolgimi sesaljka-mi. Bila je ogromna sipa, kakršne se pojavijo bolj redko Sredozemskem morju in ki lahko postanejo človeku nevarne, če so starejše in močne. Z omenjenimi velikimi sesaljkami se žival prisesa na svojo žrtev. Če je sipa razdražena, postane še posebno nevarna in je človek, ki ga je objela, izgubljen. Mladenka se je morske pošasti zelo ustrašila, posebno, ko je opazila, kako se sipa hitro iz-preminja in postaja vedno bolj ostudna. Kopalka je napela vse sile, da bi razjarjeni pošasti pobegnila. Sipa se najbrž ni mogla dovolj naglo prisesati h glad kemu dekliškemu telesu in tako se je Amerikanki posrečilo iz trgati se iz strašnega objema Pač pa se je prisesala sipa njenim kopalnim čevljem in ko je hotelo dekle odplavati, je začutilo na nogah silno težo. Tedaj se je ozrla in zagledala, kako visi strašna žival na njenih nogah. Brž je sezula čevlje. V prevari, da je žrtev že omagala, se je sipa pognala za čevlji v morsko globino. Deklica se je pa pognala na vso moč proti obali in ko je stopila na kopno, je bežala, kar so jo nesle noge. Sipa je kmalu opazila, da se je zmotila in se je pognala za svojo žrtvijo. Blizu obale se je nato ustavila in bežeča Američanka je še videla, kako dviga iz vode svoje strašne sesaljke, na katerih je še vedno imela njene kopalne čevlje. -o- Policija v Euclidu Tudi mesto Euclid, Ohio, je spoznalo potrebo po več policistih. Policijski načelnik pravi, da bi potreboval najmanj 30 na-daljnih mož. Dobro za brezposelne! Tukaj pošilja nekaj šrapne-lov kanonirka iz Collinwooda: Dragi Jaka! Ko bi ti vedel, koliko preglavice je s to tvojo colono! Le kam bo to prišlo! vendar je prišlo do konca mlačev naših mlatičev. I, kaj jomo pa sedaj počeli? Mr. Demshar iz vestsajda nam pred-aga, da bi vzeli planke "u pe-rajt." Pa kaj bomo s plankami. Planke so planke, pa še sedaj, vo so zmrznjene. Pa saj jih ni več, ko jih že John Novak s tru-com podrl; hvala mu. In lepa hvala Demshar ju za lepo pesem. Pri našem oddelku so same čvrste samice in nam ni treba dedcev loviti, kot tista Jakatova ekspedicija v Kanado, kjer sta dva lisico za rep držala, eden jo je pa streljal. In ker je mlačev pri kraju, je dobro, da se vse lepo počisti in da dobimo en mla-tilni stroj od naših farmerjev iz Geneva,, O. Ta bo vse počistil in zdrobil, kar je še ostalo. Sedaj so pa terice na vrsti. Ampak sušilca nam je treba, ker to je moško delo. Kaj praviš, Demshar, če bi ti prevzel to delo. In na koncu te bo prijela ena čvrstih naših punc, da to malo pretere, da se bo dobilo nekaj prediva. Tako bo konec naših mlatičev. Dekleta od fare, zmaga je naša, krajcpataljon. žanjice zapojmo eno za likof: * Čez tri gare, čez tri vade, čez tri rumene njivice. -— Ta' srpič ni ta prav', je skrhan in rujav, al' jaz pa le počas ga brusim in. vihtim. Tudi pesem teric se lepo sliši, pa je bolje, da ostane tajna za enkrat. Mrs. Kic iz Newburga jo zna gotovo zapeti. Hvala "mrs. burji" za povabi' lo na sajder. Pa Jaka ima rajs' ohajčana in klobase. Pravi, da je sajder premehak zanj. Pozdrav vsem našim dekletom in Jakatu. Collinvijoodske kanonirke. ru, ker sicer boste opazili nekaj, nato se pojavijo odposlanci svo- kar vam bo neprijetno," ga opo- zor.i čuku. t da mize in v svoje veliko začudenje zagleda pečat sodnega ekseku- bodnih kmetov valenskih, kateri prosijo Jonela pomoči, ker v Ker ste me opozorili, hočete j druge ne zaupajo več. Jonel jim vidim." In potegnil je prt z i je obljubil da bo prevzel zastopstvo ter jih zastopal pred sodiščem o rt i staremu Natari. Pomisleka vredno Prava, globoka žalost se ne more meriti kakor blago. Tisti, ki so izgubili enega svojih dragih mislijo, da je ni stvari, s katero bi se potolažili. Toda tudi v teh časih je treba misliti na stroške. Družine, ki nas pokličejo v takih slučajih, so lahko prepričane, da bodo dobile točno in prijazno postrežbo, ne glede na to, ali je pogreb drag ali poceni. Mi imamo na razpolago stvari v različnih cenah in cena pogreba se ravna po ceni predmetov in kaj vse se zahteva. Toda kakovost postrežbe je vedno enaka. Louis L. Ferfolia SI.OVEMSK1 POG»EBN«S 3515 East Slst St. Tel. Michigan 7420 WW Tukaj bi pa rada ena, da bi pri-občeval kuharske recepte v tej koloni: "Dragi Jaka! Prav zadovolji na sem, ker si malo odnehal o i mlatičih. Pa samo zato, ker j^ moj mož strašno rad bral tisto stvar, ker njemu sTe zelo dopa-de, če kdo po ženskah udriha-! Prosila bi te, da bi kaj pisal o slovenski kuharici v tej koloni-kako naj ženske kuhamo, da bi j možički rajši jedli. Posebno taki, ki so že dolgo doma. Kal" skuhani, ni dobro, potem gre pa |doli k furnezu, kjer se pritoži ohajčanu, ta ga pa našunta, da jc ves križ božji skupaj potem Pozdrav — ena iz 60. ceste. A Fantje marjašarji, mlatiči i" drugi, ki ne veste ne ure ne dne-' va, kdaj se gre domov, pazite se-ženske so sklenile, da bodo znani i kar na kratko napravile, ke* pravijo, da beseda nič več ne za* leže. Sedaj delajo tako: Potožil mi je prijatelj, da je zadnji enkrat, ko je prišel malo kasi^ do hišnih vrat, dobil pred vrat' svoj kufer in v njem eno kr»' vato in overalls (ta pametne lil»' če). Niti enega štritkartikca bilo notri. In tako se je vse lepo razšlo brez vsakega jezikanja> brez prepira in hude ure. A "Ježeš, gospod dohtar, nikaf ne povejte mojemu staremu, da bo moral kmalu umreti. Reve? tega ne bi preživel!"' k AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 22D, 1931 ČRNA ŽENA ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javora« Pa je imel tudi ženo, ki mu je bila v vsem svojem obnašanju Popolnoma enaka. Tudi Zalka je Mla namreč vedno vesela, hitra kot srna, s svetlomodrimi očmi, glavi je nosila dvoje zlato-svetlikastih debelih kit; njen obraz je bil tako bel in rdeč in zraven tega pa tako otroško mil, da je z njega odseval vedno izraz nedolžnosti.. Njen milodoneč jn .iasen glas je prepevajoč oživljal vsak dan celo hišo: skratka, ^alka je prinesla novi hiši zares »rečno in veselo življenje. Nocoj je pripovedovala Zal- ka svojemu možu neko evange- Kisko zgodbo, katero je znala že jz otročjih let. Ko sta dokončala t0 pobožno tvarino, vpraša naenkrat Bregar: Zalka, ali se še bojiš bele žene?" si ti pri meni, France, se lle bojim ničesar," se mu sladko nasmehne žena. ... In vendar si ti moj angel va-' . me varuješ kot otroka in 1 niti za trenotek ne odtegneš svojega nadzorstva," jo veselo zavrne mož. Ali pa nimaš tudi dobro in ^•ijetno Pn meni?" ga vpraša , ' željno pričakujoč odgo-\ ora. ,Seye^. seveda, ljuba žen- . ' :u utrjuje France, "predo ro m preprijetno! Odkar si ti _ 'neni' sem šele začel živeti. Vse prejšnje se mi zdi kot sanje." <*T , 11 nič kaj prijetne sanje ni- žena? « v111'" «a hitro Prekine se n ' ^rance> preden sva zbo Čila' si begal okrotr vef? gan in kak0r napol neumen. ce bi te jaz tudi ne bila imela ti y r\da' h} te bil* morala vze-zakon že zaraditega, ker si ' • ni tako smilil;. . . toda o svo-pra;^ljenjskih sanjah mi pa j ved^fa-PraV nisi še prav nič po~ oči r m Vendar mora mož raz-vse svoje skrivnosti." i vj ežkih in neprijetnih sanj •p Vek lle Pove rad," je odgovoril ,.rance nekoliko bolj mračno, '•»kaj zopet bi se spomnil vse-^ » bi moral postati žalosten. žal°stnega me pa ravno ne m-araš videti." ) No- P^v gotovo ne! In če I . m Jaz imela kdaj kake nepri-ii^1'1 težke sanje, pa ti jih tu-s. bom povedala, le zapomni i 1 nezaupnež! Seveda, obljubi da teŽkih in hudih sanj Pri 1 ^aram imeti, če si ti )0 j,"ieni:" -'e nadaljevala vese-PojtI, in niu dobrovoljno hvaležn!a V pa ji je °vil svojo roko okrog vratu. • m »e je zbudil otrok in K . Joka.ti. Zalka ga je dvigni- zibelke in ga ujčkala na snežnobelo čelo. Zalka pa mu je očitala prisiljeno-jezno, ko je vendar njeno oko kar žarelo sreče: "Ti mi otroka popolnoma odtujiš; zdaj hoče biti le pri tebi. Podoben ti je pa tudi tako, kakor bi se ti gledal v zrcalu." "Otrok ni nikomur tako podoben, kakor tebi, Zalka." "Njegov obraz je popolnoma tvoj obraz." "Toda usta in oči so tvoje, Zalka, in lasje tudi." "O seveda, tile beli lasje bodo sčasoma postali temni." "In modre oči bodo postale črne, kaj ne?" je smeje odgovoril France. Medtem pa je že otrok zaspal v njegovem naročju. Zalka ga je skrbno in ljubeznivo dvignila z njegovih rok in ga rahlo položila v zibelko. Nato je šla pred hišo pogledat, so li vrata, ki vodijo na vrt, zaprta, da ne bi ponoči vdrla kaka žival na vrt. Jedva je prestopila prag hišnih vrat, kar zasliši France njen grozen, strahu poln krik: "Jezus, Marija, Jožef!" Bliskoma je zagrabil na ta pretresljiv ženin krik Bregar sekiro, ki je ležala pri peči pod klopjo, in ves zasopljen tekel pred vrata. Tu je stala Zalka, tresoč se strahu po vsem životu, in s trepetajočo roko kazala tja proti desnemu oglu vrtne ograje, odkoder je ravno izginila v napoltemi neka čudna bela postava. "Za. božjo voljo, Zalka, kaj pa ti je, kaj imaš vendar tukaj?" jo je vprašal nagloma mož. "Ah, France . . . moj France . . . bela žena! Ali je ne vidiš? — Tam-le stopa . . . tam-le se odmika . . Tukaj je bila, ravno pred vrati," je jecljala komaj slišno Zalka "Enkrat za vselej moram storiti konec tem strahovom in jih beli ženi izbiti iz glave!" se odločno odreže mož. "Za božjo voljo, France, kaj vendar nameravaš?" ga boječe vprašuje žena. "Bolo ženo hočem zasledovati in strah prijeti za vrat ter ga ukrotiti." "O sveti križ božji! ne, France, tega ne! Ne pustim te odtod . . . Gotovo bi te zadela nesreča! — Duhov ne smemo preganjati." "Mirno vest imam; in če je to duh, mi tudi ne more nič škoditi . . . Toda nikakor ni duh, prisegel bi lahko, Zalka." že je napravil mož en korak pred vrata, kar se mu vrže žena na rame, ga prime za vrat in začne tarnati: "France, moj ljubi France, ostani! — Ne pustim te odtod, ne smem te pustiti, za ves svet te ne pustim odtod — sicer bi strahu umrla." "Beži, beži, bodi pametna, Zalka — bela žena ni nič drugega kakor neko prazno strašilo, neka zvita glava, ki hoče ljudi strašiti; zato ji pa moram na vsak način preprečiti to zlobno nakano. Jaz ji že pokažem strah." "Nikar, France! To bi bila prevelika drznost." "Kaj še, drznost! ženske se pa vendar ne bom bal, — saj sem premagal že stokrat hujše nevarnosti. Tako strahopeten in bojazljiv nisem, da bi si ne upal v boj z belo ženo." Med tem razgovorom se je vzbudila v mladem možu vsa njegova hrabra vojaška narava in ga takorekoč vlekla z neodoljivo silo ven, na prosto zasledovat strah. — A ni se mogel znebiti žene, ki mu je z vso silo ovila roke okrog vratu in ga trdo držala. — Medtem je pa bela žena že odšla njegovim bistrim očem. Zoper svojo voljo je šel France nazaj v sobo, kamor ga je vlekla Zalka. Tu se je ozrl na njen bledi obraz in ko je videl v vsem njegovem izrazu zelo velik strah, se mu je zasmilila in zato se je potolažil ih pomiril tudi sam svo jo junaško naravo. (Dalje prihodnjič.) Slabotne Društva Napredni Slovenci št. 5 S. D. Z. Ker je bila na zadnji redni seji 18. januarja tako mala udeležba, da je komaj četrtina članov plačala svoj mesečni ases-ment, vam naznanjam, da bom pobiral še dne 24. januarja zvečer asesment za društvo, in sicer v S. N. Domu. Vsak izmed članov, ki ne bo imel plačanega asesment do 26. januarja, bo suspendiran za tekoči mesec. Vpoštevajte, da suspendirani člani niso upravičeni do bolniške podpore od 25. tekočega do 25. dne druzega meseca, tudi v tem slučaju ne, ako bi dotični medtem poravnal svoj dolg. Plačilo med tem časom pride v po-štev šele po preteku 25. dne prihodnjega meseca, in torej vi lahko zgubite podporo za ves mesec, in to po vaši lastni krivdi. Vsem je znano, da tajnik nima nobene posebne blagajne, iz katere bi zakladal za člana. Prosim, da upoštevate ta opomin, in glejte, da bo vaš asesment pravočasno plačan. S tem boste tajnikom veliko pripomogli k rednemu poslovanju in vam bo v veliko ko rist. — Geo. Turek, tajnik. Stanovanje pet sob se da v najem, 5 sob, kopališče, furnez, spodaj. Oglasite se na 1106 E. 64th St. (Jan. 22. 24. 26.) Soba se da v najem za enega fanta. 15005 Westropp Ave. (19) Proda se grocerijska trgovina radi odhoda iz mesta. Lepa prilika za Slovenca in Hrvata. Za naslov se pozve v uradu tega lista. (19) Stanovanje se da v najem. Pet sob, vse po novem narejeno. Tudi garaža. 18213 East Park Drive. Pokličite HEnderson 4731. (19) Pozor, rojaki! Pod ceno se proda dva lota, skupno ali posamezno, ali se zamenjata za hišo ali malo farmo. Loti so v Euclid, O. Za podrobnosti se obrnite pismeno ali ust-meno na Frank Tekavec, 818 E. 155th Sa. Cleveland, O. (19) <;:: I'vAVstiyKJ WJtViSiSiAiSilS i^ywjyMy V najem se da troje stanovanj, poleg nove cerkve sv. Vida, vsako ima štiri sobe. Vse novo predelano. Kopalne sobe in gorka votla za vsako družino posebej. Najemnina je majhna za poštene družine. Za ogled dobite ključe pri Mrs. Hočevar, 6028 St. Clair Ave., v hiši zadaj, za sestanek pa pokličite po telefonu EDly 8438 ali pa se zglasite pri John Bruss, 544 E. 152nd St. (19) Takoj se sprejmeta dva izučena mesarska pomočnika. Vprašajte na 1132 E. 71st St. HEnderson 3924. (20) V najem se da trgovina, štiri sobe spodaj, garaža, klet, podstrešje, samo $45.00 na mesec. Vprašajte na 15925 Saranac Rd. (Jan. 20. 22. 26). SE NI TREBA nič ženirati. Le pridite veseli v našo trgovino. Je ravno taka postrežb« kot pri tujcih, cene so pa zelo zmerne. Se vam priporočam M. VRANEŽA 17105 Grovewood Ave. (Thu.) P Kje "Jaka, kje si kupil tako fino obleko?" —"Se ti dopade?"—"Menda ja, saj zgfedaš kot milijonar."—"Torej pojdi k Brazis Bros. 404 E. 156th Street (Collinwood) tam .je Joe Perme poslovodja. Ta bo dobro postregel z oblekami, suknjami, površniki—po meri $23.50. Že izdelane po $20.00." GLAVNA TUGOVINA: Ii9t)5 Superior Avenue rODIlUŽNlCli: 2290 15. 551U St., 5121 Woodland Ave. 331 Gratiot Ave., Detroit, Mich. Josip Grdina: SPOMINI NA OSVOBOJENJE KOROŠKE Najrajši bi bili namerili topo-: nik' Juvanc, in poročnik Zaje. iz se°n-ih belih rokah" Toda otrok n»kakor »i dal pomiriti. daj Te- })r :,e iztegnil oče svoje roke °]\ njemu in rekel: "Francek, k menit" to?1-'"01* Se je tak°J umiril, raz-^ krml svoji ročici očetu in se smejal z vsem obrazkom. Oče ■>« Posadil ves srečen na svo-t,, """ — bil je zares lepo de-' z voščenobelimi laski in svet-•modrinti, velikimi je ujčkal •la kolena te l^'inxirinii, velikimi očmi. čim t? 5a jti "jekal in ljubkoval, živahnejši je postajal otrok I tembolj se je smehljal njegov •lngelski obraz velikega veselja sreče. Francek, pojdi zopet k me- II • ae mu dobrika Zalka. Otrok se hitro obrne od nje in ht> krčevito Vtatu oprime očetovega j.. "Fr«»cek, zdaj te pa ne ma->Uatj VeČ'" otro6-'e"-iuznt> zatrjuj« ^ož je medtem naslonil svo-• ° glavo na otrokove prsi in ko d« S svojima ročicama gla-kal •njeg0Ve lase' semu je dobri- "Francek, kaj ne, da si moj! ;.,<:iyc1da si moj — ti ljubeznivi '" ! — Nato ga je poljubi! na ve na tisti avtomobil in jim poslali par granat. Pa kaj, ko so prišli v imenu antante, ki sama ni bila nič boljša od Laha in ki je Slovence opeharila, kjer je pač mogla. Z nevoljo v srcu nad laške predrznostjo in avstrijsko pohlepnostjo sem stal drugi dan 8. junija (na binkoštno nedeljo) na straži pri topovih. Nasloni) sem se na top, v desnico pa sti-snil nabito karabinko, ter se za mislil v našo slovansko usodo. Zakaj smo vendar Slovani vedno potisnjeni v kot in da morame vedno biti orodje drugih, da nas izkoriščajo in potem izkoriščene vržejo, kot to dela z nami nikdar Slovanom naklonjena antanta. Pač, samo takrat se je upoštevalo Slovane, ko je antanti trda predla. Sedaj nas pa zopet ne potrebujejo in se nas lahko okrca in okrade, saj ne bomo nič rekli. Režejo in žagajo od slovanskega telesa zdaj to, zdaj ono, v proti uslugo se nas pa zadovolji s "prisrčnimi simpatijami." Dobro je bilo, da ni tedaj prišel mimo kak Lah, ker bi mu gotovo pri tisti priliki pognal kroglo v glavo. Sicer to ne bi bilo prav, toda kaj pa vraga Lah tukaj išče, kjer ni nič njegovega! Ko tako slonim in premišljam, pride za menoj topniški nadpo-ročnik Tavčar, sin bivšega ljubljanskega župana in pisatelja, dr. Ivan Tavčarja. Urno stopim v pozor ter oddam nad poročniku čast. Pa me nadporočnik prehiti in videč mojo zadrego, mahne z roko v pozdrav, se nasmehne in zakliče: "Zdravo, rojak!" ter odhiti naprej. Bil sem spričlo gentlemanskega nastopa nadporočnika Tavčarja naravnost iznenaden. Se vidi, da nismo več v Avstriji, ampak v domači Jugoslaviji, kjer sta si častnik in vojak v prijaznih medsebojnih odnošajih. Kmalu nato pridejo mimo: major Logar, poveljnik ljub! junake baterije, nadporoč- Ko se pozdravimo, odkorakajo častniki svojo pot, moja ura straže je potekla in zamenjal me je drug vojak. Par ur pozneje me vpraša nadporočnik Mravljak, če bi hotel priti k njemu za slugo, ker njegov dosedanji gre na dopust. Seveda sem bil takoj pri volji sprejeti ta posel in drugi dan sem že bil pri nadporočniku, s katerim sva prav dobro shajala in svojega novega posla sem bil jako vesel. Nekaj dni zatem smo šli nazaj v Bučinjo ves pri Pokr-čah. Kar neradi smo *šli nazaj iz slovenskega kraja, katerega smo posedli s pogojem, da ostane naš. Pa so nas potolažili, češ, da bo tukaj še prebiscit odločil in da bo to ozemlje odslej itak naše, ker ga bo prisodilo splošno glasovanje. V spomin pokojnim staršem! 1. Ko v duhu tja pniromam k rodni hišici, ne najdem staršev dragih, spe v črni jamici. 2. In duh naprej mi roma, na cerkniški pokoja vrt, kjer mnogo meni je poznanih, s starši vred pobrala smrt. 3. Solze teko — čemu te solze, saj kraj ne loči nas od vas. Saj smo v molitvi združeni, vi prosite Boga za nas! 4. Kar mamico nam zemlja krije minulo že je dvajset let, in kmalu let bo pet preteklo, ko očeta smo zgubili spet. 5. Trupla vaša pod gomilo, v črni prsti vam troline, duše upam, da pri Bogu, v večnosti se vesele! 6. Daleč tu od domovine, hčerke vaše tri zTve, in blag spomin na ljube starše, privabi grenke jim solze! F. B. VABILO NA PLESNO VESEU ki jo priredi Društvo Kristusa Kralja št. 226 K. S. K. J. DNE 25. JANUARJA V KNALSOVI DVORANI Vabimo vse rojake in prijatelje, posebno pa člane K. S. K. J. in vse igralce Pasijona, da se udeleže naše veselice. Zabava in postrežba bo prvovrstna. | DOBER PREMOG! Točna postrežba! ^ The Hill Coal Co. 1261 MAKQUEXTE RD. s HEnderson 5708 VABILO NA ?? i Frank V. Opaskar O D V ETNIK 1119 HIPPODROME BLDG. MAin 3785 » Ol> torkih, četrtkih i" sobotah zvcecr od (i. ilo 8. ure na E. »3rd St. in Union Ave. OB SREDAH IN PETKIH 1100 E. 04th St. Res. Tel. YEUowstoiic 0705-W (Dalje prihodnjič.) --0- V mestu New York je tudi velika potreba New York, 21. januarja. V mestni zbornici je bil stavljen predlog, da so dovoli $10,000,000 kot v prvo pomoč brezposelnim v mestu New Yorku. 4 V Detroitu so zopet prijeli 6 zveznih agentov radi podkupovanja. MALI OGLASI Delniška seja Delničarji Slov. Nar. Doma na BO. cesti imajo svojo letno delniško sejo, v nedeljo 25. januarja ob 1:30 popoldne. Vabljeni so vsi delničarji in delničarke, da pridejo in slišijo poročilo o delovanju V pretečenem letu, in da podajo koristne nasvete za prihodnje leto, da bo mogoče deliti dividende v letu 1981. — Frank Cesar, tajnik. Sporočilo Sporočam vsem članicam, da sedaj ne bom več imela sobe v S. N. Domu v najemu. Odslej naprej bom pobirala društveni; asesment na dan društvene seje j od 6. ure naprej in vsakega 25.i dne v mesecu, in če bo nedelja na 25., bom pobirala v soboto na I 24. Katera pa ob določenih dnevih ne bo prinesla plačati ases-menta, bom pa upoštevala še 26. dan v mesecu, tako da ima vsa- j ka dosti priložnosti. Katera pa ne bo plačala, bo suspendirana. Jaz ne bom za nobeno založila, kajti vedeti morate, da nisem milijonarka. Prosim vas, da se nikar ne jezite, ako ste suspendirani. Zvedela sem, du se jezite, katere ste suspendirane, toda jaz vas ne morem zakladati. Bolno ali zdravo se lahko pismeno j ali telefonično javite, da se vam : čas prikrajša. Pri pismenem | j avl jen ju se upošteva dan pošt-; nega pečata, telefon je pa KEn- j more 1771-W. Toliko vam v za-' dostno naznanje. Sestrski po-i zdrav — Mary Bradač, tajnica. 115S E. 107th St. GRDINA'S SHOPPE PapoUa »»lot« la vaa a»rama aa »»tilt« la irailc* Beauty Parlor plesno ve selico I DRUŠTVA SLOVAN ŠT. 3. S. D. Z. v spodnji dvorani SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA na St. Clair Ave. DNE 24. JANUARJA 1931 Začetek ob 7:30 zvečer Vabimo članstvo in občinstvo, da se udeleži fee naše prireditve. Vabi ODBOR 1 ** I: g i I »» ♦» s I Vadaa iaaaki ■ajaodaraalil klokakl. Tritvla* »»»rta T»»k» irrfl w •kni lat«. «111 ST. CLAIR AH. tmt;mmmmwuummttumuuummmmmmu:ummmmm:m*mum!u:mt;:i HEndcrso« ,711« (V. Thn. B.) Ml SMO MED VAMI! Naznanjamo ccnjcnemu slovenskemu občinstvu, du smo se PRESELILI v naše nove prostore na 6228 ST. CLAIR AVENIJE kjer vam ob vsakem (tasu lahko prodamo tovrstne DODGE IN PLYMOUTH AVTOMOBILE Najboljši mehaniki so pri nas aaposljcni, ki vam popravijo vaš avtomobil brez ozira izdelka. Vse naše delo je garantirano. In se vam prav vljudno priporočam«. J. H. MILLER & SONS 6225 St. Clair Ave. HEnderson 6118 DEliELI 1'RUŠlCl NARAVNOST V. DE&ELE Vseh velikosti, živi zeni, pregledani • od pripeljani kamorkoli, izberite si jih. ali otuta-mesta in l'ridUc in H. F. HEINZ Wiiloughby, O. Tel. 110-J-2 | M M 3 l'oslu'/ile se domačega podjetju, ki je v resnici tudi pripoznano kot NAJVEČJI. NAJBOLJ MODEIINI t'UIUUUA riC'Nl ATELIJE V MtttfVI OHIO ^oTTo* Ob Odprto vsaki dan. nedeljah odprto od 10. zjutraj do i. popoldne BUKOVNIK STUDIO 6105 ST. CLAIR AVENUE Telefon: HEnderson 5013 VABILO VABILO katerega priredi 'ilAtMlttllllllilltMlIHIIlItlltll I IIIIIIIIIIIIIIIIMtIMIIIIIHIIIIlllllllllllllMtMlllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIMtUlltItlllltllllllllllMIlItllllllllllltllllllllllllll ■ItlllllHIlllllll llllf II lili III llllllf Mlf Jil||||||klllHW | .»Itltlllllltl Mil llllllll IMMII lllltl IIIIIIIHIIIIIM ••••••••••••"tI "tllltltm Itllllll Mlltltlllllllllllltllltlllllttllltlt 1111*111 lllllll I'llllll tlll(l(llllllllllllllllllllllll(lllll III III i III lliii lil || 11| in n || i limiti mi tint | n illilH* v Slovenskim Delavskem Domu na Waterloo Rd Pridite gotovo, ker bo zabave za vse. Večerja servirala ob 10. uri. Vhod pri stranskih vratih. Vas vabi ODBOR ENdicott 2252 ENdicott 2252 RREMZAR FURNITURE 6108 St. Clair Ave. IMAMO ZASTOPSTVO SAMO ZA VICTOR RADIO IN VICTOR PLOŠČE AjVt$ktŠJCA DOMOVtNA, JANtJAKY Z2D. 1931 Piratje na reki Mississippi SPI.SAL FRIEDRICH GfeRSTAECKER Za "Ameriško Domovino" prevel A. šahec 'Semkaj, ljudje, semkaj! Tukaj so, lopovi!' Istočasno je skočil na noge, jaz pa sem naglo segel po svojem nožu, katerega pa nisem mogel v naglici najti. — Dickson pa se je najbrž zamotal z nogami v mrežo. Takrat sem zaslišal skok na '.krovu, in ko sem pogledal v tisto smer, sem ugledal dvoje postav, ki sta so kakor senci plazili preko lad j i-nega krova ter se vrgli na; Dickson a. — V tistem trenotku mi je prišel pod roko kol, katerega smo prejšnji večer rabili, in tega sem takoj zavihtel. Zaklical sem svojim tovarišem — na krovu so bili še trije mornarji in mornarski vajenec — naj presekajo vrv, ki je držala jadrnico, istočasno pa sem udaril z vso silo po glavah obeh lopovov, ki sta v naslednjem trenotku skočila ali bržkone padla preko ograje v reko, kajti naslednje jutro sem videl, da so se kola držali možgani in kri. — K sreči je imel mornarski vajenec v tem trenotku toliko prisotnosti duha, da je presekal vrv, s katero je bila ladja privezana k palmi, nakar je tok reke takoj zanesel barko dalje. Med mornarji ni bilo nobenih izgub, toda naš ubogi kapetan pa je bil mrtev. Sulica mu je predrla prsi in dobil je tudi strašen udarec s kijem po glavi. —- In kaj je bilo s tovorom? — Tega sem še isti teder. prodal, nakar sem natovoril "šar-loto" — tako se je imenovala naša ladja — s predmeti, ki se lahko pri nas spravijo v denar, in štiri mesece zatem sem že pristal v Charlestownu, kjer je živela Dicksonova vdova. Uboga žena se je seveda žalostila zaradi smrti svojega moža, toda denar, ki sem ji ga izročil, jo je nekoliko potolažil. Osem tednov pozneje se je že poročila z nekim plantažnikom v bližini. Vidite, to je usoda! — Ona vsaj ve, kje je njen mož ostal, — je zašepetal stari i mož kakor sam sebi, — ona vsaj ve, da je mrtev in kako je umrl, toda mnogo ljudi je, ki niti ne vedo, kakšna usoda je zadela njihove drage. — Da, tako je, — je pritrdil Tom ter vrgel novega dračja na ogenj, da je plamen visoko za-plapolal. — Toda čemu ne ležite na odeji? Noč je sicer topla, ampak na golih tleh ležati, vendar ni posebno zdravo. — O, jaz sem navajen tega, — je rekel stari lovec, ki je bil zatopl jen v svoje misli, — čeprav ste vajeni, vendar odeja je tu, torej čemu je ne bi rabili? — Na kraju, kjer sem ležal, morajo biti korenine ali pa kamenje; to me je tiščalo- v život, zato sem se nekoliko odmaknil. — Nu, to prav lahko dožene-va, — je rekel Toni dobrodušno. — Vstanite malo, nakar bova takoj videla, kaj je. Edgeworth je vstal ter stopil k ognju, Tom pa je potegnil odejo proč ter pričel tipati z roko po skritih koreninah. — Vraga, rad vam verjamem, da niste mogli ležati tukaj. Poglejte, cel kup jelenjih kosti! — S temi besedami je vrgel kosti proti ognju, nato pa je nagrabil z rokami skupaj listja, da je bilo udobno in mehko ležišče, preko katerega je razprostrl vol-neo odejo. Zatem je vrgel na ogenj še nekaj vej, slekel bluzo in sezul mokasine ter se stegnil po svoji odeji, da se nekoliko odpočije in naspi do jutra, ko ima prispeti čoln. Edgeworth pa je med tem pobral bližnjo kost ter jo pričel ogledovati. — To ni nobena je-lenja kost, Tom, — je rekel starec ter se sklonil s kostjo k ognju, kjer jo je mogel bolje videti. — I, nu, če ni jelenja, je pa kost medveda, ali volka, —: je za-mrmral Tom, ki se ga .je že loteval spanec. — Medvedja kost? — je zamišljeno ponovil starec, — nu, to je mogoče--ampak meni še bolj dozdeva, kakor da je to človeška kost. — Sunite vendar psa pod rebra, da preneha že kopati, — je rekel Tom razdraženo. — Sicer pa', kako naj pridejo človeške kosti--tedaj je nenadoma skočil pokonci ter začel ogledovati vrhove dreves, ki so tam astla. —Kaj pa< je? — je vprašal FJdgtworth prestrašen, — kaj vam je naenkrat? — Vrag me vzemi, -— je rekel Tom, — če nisem mislil-- — Kaj ste mislili? —Ali je to res človeška kost? — Meni se tako dozdeva. Po vsej priliki je to bočna kost nekega moža. Tom si je medtem naglo obul mokasine ter skočil na noge. — če je to res človeška kost, leda i poznam onega, čigar je, zakaj sam sem ga pomagal zakriti z vejami, ko smo ga našli. Da, res, prav to je tisto mesto in tukaj je isti hrast, pod katerim smo ga zakopali. In križ na hrastu, vidite tale izrastek? — tega sem takrat vsekal v drevo s svojim tomahavkorn- Ubogi — ubogi vrag — — — Na kakšen, način pa jo ta človek umrl? In kdo je bil? — Kdo je bil, to ve samo ljubi Bog, ne jaz; toda umrl je na sramoten način. Neki čolnar, čigar čoln je ležal tu spodaj, kjer pričakujeva midva jutri naš čoln, ga je pobil kakor steklega psa, in to samo zaradi borih par dolarjev. — Strašno, — je rekel stari, položil kost na stran ter zopet legel na odejo. — Tak ne vešr kako mu je bilo ime? — Njegovo krstno ime je bilo Rili, priimka pa ni nikoli povedal. Sicer pa smo bili samo nekaj dni skupaj, kajti on je bil iz države Ohio. Bill je torej pokazal čolnarju par dolarjev, ta ga .je pa hotel nekega večera, ko smo taborili, pripraviti k igri. Ker pa Bili ni hotel igrati, je že to razjezilo onega ničvrednega. Nekaj noči zatem je čolnar to stvar ta^co uredil, da je izvabil ubogega mladeniča proč od nas ter je sam nekod prenočil ž njim. Onega večera smo taborili v bližini soteske, kjer sva danes ubila medveda. Drugega dne nismo videli nikogar izmed njiju, in ko smo prišli k reki, ni bilo čolna več nikjer. — Prenočili smo tik ob bregu. Tam, kjer smo zakurili ogenj, mora še ležati ogromno hrastovo deblo. Ko smo se naslednjega jutra zbudili, smo opazili več jastrebov, ki so leteli v neko gotovo smer. — Zapomnite si, — je rekel moj spremljevalec, neki lovec iz Kentucky,ja, — zapomnite si, kaj vam pravim, da je oni pro-kleti čolnar ubil šepca. — šepca? — je zaklical starec prestrašen. — Zakaj ga je imenoval šepca? — Njegova desna noga je bila nekoliko kraj'ša od leve, vsled česar je nekoliko šepal, a komaj za spoznanje. In res, ko sva prišla z griča, sva nedaleč od tam opazila njegovo truplo, poleg njega pa nekaj jastrebov. Toda, kaj vam je, Edgeworth? — Ali je imel---šepec — ali Bili, kakor pravite, morda brazgotino preko čela? — Da, veliko, rdečo brazgotino. Ali ste ga poznali? Stari mož si je pritisnil roko na čelo in v nemi boli sedel na odejo. — Kaj vam je, Edgeworth? Za božjo voljo, človek, kaj vam je? Zdramite se vendar! Kdo — Moj Bog, — je vzkliknil,ie izrnr-d njiju ni vso noč zati Tom, — to je strašno! Ubogi, snil očesa. Ivo se je pričelo dati bogi oče! niti, je stari mož vstal ter po- — In vi ga niste pokopali? —j bral nekaj vej, da jih vrže na že je vprašal čez čas starec. skoro ugasli ogenj, nakar je ob —O, pač; naredili smo mu svitu plapolajočega plamena za-iovski grob, — ja odvrnil mla-j Čel zbirati okoli raztresene kosti di mož. — Pri sebi nismo imeli Takrai je vstal tudi Tom ter mu ničesar, razen naših malih indi- začel pomagati pri njegovem ža~ janskih tomahavkov (sekiric), lost nem opravilu, pri čemer se t la so bila trda, in zato — toda je oddaljil približno trideset čev-jaz vas samo mučim s svojim ljev od ognja ter dospel na mo-pripovedovanjem. sto, kjer jo ležal pes Volk. Toda — Kar pripoveduj, prosim, čim se je psu približal, je začel — je rekel stari mož, — naj vse j ta neprijazno renčati, dasi sta izvem. bila prej vedno dobra prijatelja. — Zato smo položili truplo __ Volk, kaj se ne sramuješ! semkaj pod hrast, nanosih sku- _. je rekel mladi mož ter stopil paj močnih vej ter jih položili proti psu. — Kaj sanjaš? čemu okoli trupla,, tako da ni mogla mj kažeš zobe? nobena žival do njega, jaz pa Toda pes se kljub prijaznemu sem nato s svojim tomahavkorn ogovoru ni hotel pomiriti, tem-vsekal križ v ta hrast, več je dalje jezno renčal, pri Edgeworth je smrtnobled str- tem pa tudi z repom migal, kamel predse v tla. čez nekaj časa kor bi hotel reči: Vem, da si pri- pa je žalostno zašepetal: — Midva leživa torej tukaj na njegovem, grobu, v njegovem grobu, in moj ubogi Viljem je moral na tako žalosten način umreti. Toda njegove kosti ne toda preblizu mi vseeno ne smeš! Tom je obstal na mestu ter rekel starcu, ki je medtem že tudi prišel tja: — Glejte, pes ima tam pod smejo ležati tako razmetane tu- Hstjem nekaj in me ne pusti bli-kaj okoli. Saj mi boš pomagal. /u Kaj more neki imeti? Tom, kajne? Edgeworth je stopil k psu, po- — Iz srca rad; toda midva ni- tisni, mu glavo na stran ter za_ mava nikakega orodja. glodal med njegovima šapama — V čolnu je dvoje lopat in j človeško lobanjo. Ko jo je Ed-več motik. . . ljudje nama bodo; geworth vzdihujoč pobral s tal, morali pomagati. . . Svojemu si- se je vzpel pes po njem ter ža-nu hočem, četudi čez več let, iz-1 lostno zacvilil. kazati zadnjo čast. Saj to je itak vse, kar morem še storiti zanj. Moža sta nato spet legla na odeje ter zaprla oči. Toda nih- — Pametna žival ve, da so to človeške kosti, — je rekel, mladi mož. (Dalje prihodnjič.) je bil oni nesrečnež? — Moj otrok — moj je zaihtel starec. sin! — V SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE PRE-LJUBLJENE HČERKE IN SESTRE JOSIPINE OGRINC ki je preminula 22. januarja 1930. Ljuba hčerka, draga sestra, več ne čuje Tvoj se glas; v rakev so Te položili in odnesli proč od nas. Hitro čas nam v večnost gine, dan za dnevom proč hiti, zbuja razne nam spomine, ali tuge ne uteši. Spavaj mirno v zemlji rodni, draga sestra, hčerka Ti, v raju svetem duši Tvoji Bog plačilo podeli. Predraga naša ljubljenka, preteklo je že leto dni, odkar si se za vedno poslovila od nas, toda spomin na Tebe je nevenljiv med nami. Ostala nam boš za vedno v trajnem spominu, dokler se zopet ne snidemo s Teboj v večnosti! Žalujoči ostali: * Starši, brat in sestre. Cleveland, O., 2 I. januarja 1931. VABILO NA VELIRO MAŠKERADNO VESELICO DNE 25. JANUARJA 1931 v Slovenskem Delavskem Domu na Waterloo Rd. katero priredi društvo Združene Slovenke št. 23 S. D. Z. darila za pomembne, lepe in grde maske. Izvrsten orkester Collinwood Trio, ki bo igral za stare in mlade. Vabi se cenjeno občinstvo in vse članstvo Slovenske Dobrodelne Zveze, da se udeleži v velikem Številu. Vas vabi ODBOR § ll*rilirillllMlllMI1«IIIM:l>HI1llllllillllllllltllllllIltlllliallJllllllllMJllllMIMIMIIIillllialIllll>>f!|l« «4it I |lllllltt1ll|IIIHHIIIIIII'llllllltHl.llltllll*lllllttlltlltlkllllllllllllllMIIIMIIIIIlllllltllllMlltlllllllllllllll)lll^illMIIIOItlMllllllllllllltll1ll^ Krasni slovenski radio program prihodnjo nedeljo! TTTTTTTTXgTTXXXXXXXXXXXXXXXXXXXlIXXXXXXXXXXXXTXTXirXTTTTXXXTXX*Ž Januarska razprodaja KI SE PRIČNE V PETEK 23. JANUARJA Torej žene in dekleta, sedaj je čas, da si prihranite denar. Katera potrebuje suknjo, naj ne zamudi te prilike, ker je zares cena tako nizka, da se vam res ne izplača v slabi suknji hoditi. Spodaj smo naznačili nekaj cen, toda je še veliko drugega blaga na razprodaji, pa ni prostora, da bi vse omenili. Torej sedaj začnimo kupovat in prodajati. Tista, ki ima denar, naj pride po suknjo ali .obleko. Če boste samo na banko nosili, kateri delate, potem bo še slabše kol je. Kupite suknje ali obleke, da bodo imeli krojači in šivilje delo, drugače bodo vse givanke zarjavele. Torej pridite. Blago je sedaj poceni in če hočemo, da bodo boljši časi. Oglejte si našo razprodajo prej ko greste v mesto. Primerjajte cene, pa boste videli, da boste kupili napol Zastonj. DEKLIŠKE IN ŽENSKE SUKNJE Prej $18.95, sedaj. Prej $31.95, sedaj. Prej $18.95, sedaj Prej $29,95, sedaj Prej $32.95, sedaj Prej $36.95, sedaj. Prej $55.95, sedaj .$ 6.98 $1200 .$ 9 98 $1900 $22 00 $2695 $39.95 OTROČJE SUKNJE mere od 14 do 18 $16.95, $19,95, $22.50, sedaj. . $4-98 $8.95, $9.95, sedaj ... $2-98 $10.95, sedaj. $7.95 $14.95, sedaj $9.98 $16.95, $19.98, sedaj $12.00 in $12.95 OTROŠKE SUKNJE mere od 3 do 6 $3.50, sedaj -.....................-.............$2.50 $5.95 do $8.95, sedaj......... $3.50 do $3.95 $5.95, sedaj.......................................$1.95 $7.95, sedaj ...............................................$5.95 OTROČJE ŽAMETASTE OBLEKE .$5.95 do $11.95, sedaj ............$3-95 ŽENSKE SVILENE OBLEKE $5.95 do $8.95, sedaj.....................—.................$2.50 $5.95 do $10.95, sedaj ........... ,.....................$398 .$10.95, sedaj....................................- $7.95 ŽENSKE PRALNE OBLEKE $1.00 in $1.25, sedaj..........................-........... 69<* $1.98, sedaj.....................-............$1.19 do $1.39 $1.98 do $2.98, sedaj.................................................$1.69 OTROČJE PRALNE OBLEKE $1.00 in $1.25, sedaj....._...........................-.........69^ $.1.39 in $1.50, sedaj..............................-..............95f> $1.98, sedaj..................................-.................$1.35 FLEISHER VOLNA V ŠTRENAH $1.00 štrena, sedaj.......................—-------'-----------75o FLEISHER VOLNA V KLOPKAH 58c, sedaj .....................................45<> ŽENSKE MODERNE SVILENE NOGAVICE Berkshire $1.00, sedaj....... ........79<> Hunning Bird $1.50, sedaj $1.29 ŽENSKE SVILENE IN VOLNENE NOGAVICE En lot nogavic, par po.. 32 Za rjuhe, 65c jard, sedaj .. ;45c Posebno znižane cene na flanelastih in volnenih moških srajcah. MOŠKI TEŽKI SWEATRI $6.50 in $6.95, sedaj............................ $4.95 $7.50, sedaj...........................-........................ $5.95 MOŠKI ŠPORTNI SWEATRI $3.95, sedaj.......................$2.98 $4.95, sedaj...................................................$3.95 $5.95, sedaj—,.................L .'........... ................—.$4.50 $7.50, sedaj................-.................... $6.25 Posebno znižane cene na ženskih sweatrih. Se vam priporočam za obilen obisk. Pridite in prepričajte se sami. ANTON ANŽLOVAR 6202 St. Clair Ave. ^-^r^r-TT^rTTTT^r * * E x I iixmiiYlHi XXXTTXXXXXXXXXX XXXX XX XX X1 X~XXX XXXXXXXXXX21X XX X XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX X'XXXXXXX X XX X XXIX^ 0200010200010000051001000202000002230002230202000101020202010002000002020200020001040300050102000101000202015300020101230100010100020002010202000002