SžAskL
Leto XXII	1983
MAREC	Št. 6
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
ZELEZAR
Informacija o sanaciji poslovanja v TOZD Tovarna traktorjev ŽŠ
1.	Uvodni del
Na osnovi prizadevanj in razčiščevanj glede nadaljnje proizvodnje poslovne usmeritve traktorske proizvodnje v Železarni Štore, tako v železarni kot na nivoju občine, SOZD SŽ in republike, je za startno in nadaljnjo sanacijo, stabilizacijo in razvoj traktorske proizvodnje izoblikovana poslovno-proizvodna orientacija, kije bila izoblikovana in predložena na razširjeni seji družbeno političnih organizacij dne 7. 1. 1983 v TOZD TOVARNA TRAKTORJEV.
Po zakonskih določilih in samoupravnih aktih in postopkih je bil imenovan sanacijski odbor v naslednji sestavi:
-Zakonjšek Niko, dipl. ing., kot koordinator proizvodnje in razvojno dopolnilnih programov, relacije s FIAT-om, istočasno je vodja odbora
-	Tratar Franc, oec., finančno ekonomsko operativno poslovanje in analiza poslovanja
-	Potočnik Albin, iur., komercialno poslovanje - kompleksno
-	Vrečko Anton, ing., proizvodnja, osvajanje, prestrukturiranje, priprava.
Sanacijski odbor je zadolžen za konkretno izvajanje programa ukrepov za sanacijo. V okviru zadolžitev je pooblaščen tudi za predlaganje kadrovskih in organizacijskih sprememb v TOZD tovarna traktorjev ter v strokovnih službah, ki v okviru DSS opravljajo posle za TOZD tovarna traktorjev.
Sanacijski odbor deluje kolektivno in izvaja ukrepe preko organov upravljanja in vodje TOZD. Ti organi so v okviru svojih pravic in obveznosti dolžni obravnavati in uveljaviti ukrepe v najkrajšem možnem času. Sanacijski odbor je dolžan, najmanj kvartalno, poročati o poteku sanacije. Sanacijski odbor se imenuje za dobo najmanj enega leta.
Zaradi zagotovitve širšega družbenega vpliva in organiziranega sodelovanja organov občine Celje in SR Slovenije, družbeno političnih organizacij in drugih zainteresiranih organizacij v pripravah pomembnih odločitev glede sanacije razvoja in delovanja temeljne organizacije združenega dela tovarna traktorjev v Železarni Štore se pri tovarni traktorjev ustanovi posebni družbeni svet, v katerem bodo vključeni sodelavci iz TOZD tovarna traktorjev, DO Železarne Štore, SOZD SŽ, Temeljne banke Celje, Skupščine občine Celje, Občinskega komiteja ZKS, občinskega sveta zveze sindikatov, Medobčinske gospodarske zbornice, Splošnega združenja kovinske industrije, Sklada skupnih rezerv gospodarstva SRS, kupcev - partnerjev in iz Republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo.
V koordinaciji s sanacijskim odborom bodo glavne aktivnosti družbenga sveta:
-	družbena verifikacija akcijskih ukrepov sanacije
-	družbeno politična podpora izpeljave sanacijskih ukrepov v vseh organih in institucijah, ki lahko podprejo in izvedejo sanacijska prizadevanja
*- aktivno vključevanje za pravilno vrednotenje tovrstne proizvodnje na republiških in zveznih nivojih
-	vključevanje članov družbenega sveta V konkretnih akcijah na poslovno dohodkovnih povezavah tako na vstopni, medfazni in izstopni proizvodno poslovni spregi
-	sodelovanje pri konceptu sanacijskih rešitev (programov) in pri realizaciji sanacije
Traktorji 502 in 504 z vgrajenimi kabinami in varnostnimi loki (zadnji varnostni lok tipa Železarne Štore)
-	sodelovanje pri izdelavi dolgoročnega razvoja programa temeljne organizacije
-	spremljanje po izvrševanju programa ukrepov in aktivnosti za sanacijo in prestrukturiranje proizvodnje v temeljni organizaciji
-	analiza učinkovitosti sanacijskega programa in predlogi sprememb in dopolnitev.
2.	Program ukrepov in aktivnosti za sanacijo in prestrukturiranje ter razvoj proizvodnje v tovarni traktorjev.
Na osnovi analize dosedanjega poslovanja in proizvodnje, recesijskega stanja v svetu, obnašanja domačega trga, devizne nelikvidnosti in na osnovi obdelave planskih elementov za leto 1983 je potrebno speljati aktivnosti proizvodno-poslov-nega značaja v naslednjih glavnih fazah oz. etapah:
-	kratkoročni ukrepi in aktivnosti za temeljito proizvodno-poslovno sanacijo
-	razvoj proizvodnje vključno s prestrukturiranjem in tržno poslovnimi in dohodkovnimi povezavami v repro verigi in
-	dolgoročni projekt razvoja proizvodnje.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Objavljen je osnutek republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zvezni zakon je bil že sprejet in stopi v veljavo s 1. 7. 1983
Zakon o pokojninsko-invalidskem zavarovanju je eden najpomembnejših sistemskih zakonov za zagotavljanje socialne varnosti delovnih ljudi in občanov, zato bomo o tem organizirali javno razpravo tudi v Železarni Štore. Namen javne razprave je, da delovni ljudje izrazijo in oblikujejo svoje neposredne interese, mnenja in predloge za sprejem takega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki bo izraz njihovega samoupravnega in ekonomskega položaja iz tekočega in minulega dela in bo omogočal zadostno materialno in socialno varnost za starost, invalidnost ter pravico do družinske pokojnine.
Osnutek zakona bo v javni razpravi do konca meseca aprila 1983.
Za razmišljanje pa naj povzamem le nekaj sprememb iz novega pokojninsko-invalidskega zavarovanja:
-	zakon je potrebno dopolniti, ga uskladiti z ustavo, z zakonom o združenem delu in drugimi samoupravnimi akti;
-	do sedaj je bila pokojnina odvisna le od sprejetega osebnega dohodka. V spremembi pa je minulo delo kot družbeno ekonomska kategorija poleg načel vzajemnosti in solidarnosti opredeljeno kot najpomembnejše temeljno načelo. Tako je v novem zakonu pravica do pokojnine opredeljena kot pravica iz živega in minulega dela. Iz minulega dela so kot temeljne pravice določene:
-	pravica do odmere pokojnine po povprečju delavčevih valoriziranih osebnih dohodkov;
-	pravica do ponovne odmere pokojnine na podlagi osebnega dohodka, ki ga je na podlagi minulega dela pridobil delavec v skladu z zakonom;
-	pravica do usklajevanja pokojnine z gibanjem nominalnih osebnih dohodkov vseh delavcev zaposlenih na območju republike;
-	druge pravice iz zakona in splošnih aktov.
V krogu zavarovancev je sprememba v tem, da je zagotovljeno obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, ki so v delovnem razmerju ne glede na dolžino delovnega časa. Pri določanju kroga zavarovancev so upoštevane tudi določbe zakona o varstvu državljanom SFRJ na začasnem delu v tujini ter obvezno zavarovanje vseh delovnih ljudi, ki opravljajo samostojno dejavnost. Novost je tudi obvezno zavarovanje vrhunskih športnikov ter kmetov in članov njihovih gospodarstev.
Za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni večjih sprememb razen, odpravljen je pogoj tako imenovana gostota zavarovalne dobe.
Novost, kije vzbudila že več razprav je v tem, daje dana republikam ponovna možnost, da uvedejo pravico do predčasne pokojnine. Že z zveznim zakonom so določeni enotni pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec za pridobitev te pravice. Za pridobitev pravice predčasne pokojnine mora delavec izpolnjevati dva pogoja in sicer starost 55 let moški in najmanj 35 let pokojninske dobe oz. 50 let ženske in najmanj 30 let pokojninske dobe.
Informacija o sanaciji poslovanja v TOZD Tovarna traktorjev ŽŠ
(Nadaljevanje s 1. strani)
3.	Kratkoročni ukrepi in aktivnosti za speljavo sanacije poslovanja so naslednji:
3.1.	Reorganizacija poslovanja
Glede na izredno stanje je nujno potrebno organizirati enotno proizvodno-po-slovno telo v celotnem kompleksu proizvodnje, priprave, komerciale in financ.
Poslovno-proizvodno operativno vodenje, ukrepanje in speljavo prevzame v smislu zaključkov z dne 7. 1. 1983 formirani »odbor za sanacijo«, in to kot kolektivni organ na osnovi samoupravno potrjenih pooblastil in zadolžitev za dobo najmanj enega leta.
V kompetenco tega odbora spadajo predvsem naslednje dejavnosti:
-	vodenje osnovne in dopolnilne proizvodnje
-	tekoče osvajanje, prestrukturiranje in razvoj
-	priprava proizvodnje (programska služba)
-	komercialno poslovanje (in-put, out-put, tržišče, izvoz-uvoz, kontrola kakovosti)
-	finančno poslovanje
-	informatika in ekonomika poslovanja.
Na osnovi analize planskih pokazateljev (rebalansirani plan za leto 1983) in potrebne selekcije po tipih traktorjev, dodatni opremi in sestavi se v proizvodni kompleks vključujejo: osnovni tipi traktorjev z variantami, dopolnilna oprema, sestavi, rezervni deli in servisiranje.
Namesto dosedanje organizacijske oblike, to so obrati z obratovodjo, se le-ti spremenijo v tehnološko-proizvodno zaključene enote, katerim načeljuje vodja. Prav tako se ukinja delo in naloge sedanjega tehničnega vodje, ker sedanje naloge prevzema vodja TOZD.
Glede na navedeno ostanejo dosedanja proizvodna področja obdelave, lakirnice, montaže in orodjarne z ustreznimi vodji.
Dosedanja programska služba, ki je v bistvu priprava proizvodnje, organsko povezana tako v proizvodnem, komercialnem in finančno-ekonomskem obsegu in je sestavni, bistveni člen poslovanja, bo morala odigrati zahtevnejše tekoče ter dopolnilne naloge in aktivnosti. V vertikalni in horizontalni povezavi in v koordinaciji z »odborom« bo programska služba funkcionalno vključena v proizvodni proces (operativna priprava), v planiranje proizvodnje, materialno oskrbo (kooperacija) in v dokumentacijsko informacijski sistem poslovanja.
Operativno pripravo v povezavi z vodjem TOZD bo prevzel tov. Camloh s tem, da bo v navedeni sistem tesno vključena planska služba (Tanšek, Zupanc). Programska služba materialne oskrbe bo neposredno horizontalno povezana s področjem kooperacije in nabave (Jančič, Marovt).
Področje nabave in kooperacije prav tako v poslovno-proizvodni verigi predstavlja bistveni člen in se bo moralo v organizacijskem pogledu vertikalno in horizontalno povezovati z »odborom«, proizvodnjo, tekočim osvajanjem in razvojem ter s programsko službo (materialna oskrba). Potrebne bodo določene notranje pregrupacije in ojačitve, predvsem za »kooperacijo« in »nabavo«. Ustrezne detajlne premike in dopolnitve s preciziranimi zadolžitvami in nalogami spelje tov. Fra-nulič kot vodja tega področja.
Prodajno področje, ki se mora čimprej organsko povezati s proizvodno-po-slovno dejavnostjo, je potrebno locirati v Štore, tj. v TOZD tovarno traktorjev oz. v sosednji aneks jeklovleka.
Delitev delovanja za domači trg in za izvoz (vključno FIAT) sicer ostane, vendar je potrebna večja agresivnost, elastičnost, večji obseg povezovanja in prilagajanja tržnim razmeram in dogajanjem.
Tov. Žolnir, ki bo naprej koordiniral in vodil navedena področja, mora izdelati operativni program dela z aktivnostmi in zadolžitvami po posameznih udeležencih ob upoštevanju realnega stanja oskrbe, trga, izvoza, domače prodaje, možnih poslovnih povezav, zakonskih in drugih regulativov, ukrepov in ovir.
Redna, tekoča in elastična povezava bo vzpostavljena na relaciji: »odbor« -komerciala - finance (analiza cen) - p. služba - proizvodnja - prodaja (trg, izvoz itd.).
Pri tem je nujna horizontalna in vertikalna povezava v okviru že prej navedenih relacij in tesna povezava in sodelovanje pri tehnološko-tehnični dokumentaciji proizvodnega programa (traktor, sestavi itd.), pri rezervnih delih in servisni službi in pri oblikovanju in usklajevanju cen ter trgu.
Služba kontrole kakovosti ostane v sedanji sestavi s tem, da se neposredno poveže v svoji funkciji kot kvalitetni činitelj na vstopni in izstopni strani in neposredno sodeluje z »odborom«.
Osnovni princip vodenja, ki mora biti uzakonjen in speljan tako na proizvodnem kot na poslovnem področju, je teamsko delo s točno opredeljenimi zadolžitvami in nalogami posameznih članov s tem, da je vodja neposredno vključen v proizvodni oz. poslovni proces po principu »prvi med enakimi«.
Ojačiti in konkretizirati je potrebno finančno-ekonomsko dejavnost. Pri tem imajo glavno težo člani »odbora«, dosedanjo finančno-ekonomsko operativo pa je potrebno predvsem vključiti v analizo poslovanja (stroški proizvodnje, spremljevalni stroški, stroški osvajanja itd.) in analizo cen za celotno grupacijo proizvodnega programa in to v tesni povezavi s kooperacijo, p. službo in prodajo.
3.2	Informacijski sistem
Vzporedno z reorgranizacijo poslovanja se uredi in posodobi informacijski sistem poslovanja in tekoče proizvodno-poslovne informacije v celotnem ciklusu.
Pri tem je glede na znane izkušnje zunanjih tovrstnih dejavnosti potrebno posodobiti, racionalizirati in uokviriti informacijske tokove z nalogami:
-	redno tekoče spremljanje proizvodnje in prodaje
-	spremljanje in analiziranje planiranih zadolžitev, odstopanj in grl
-	spremljanje, analiziranje in odstranjevanje grl pri materialni oskrbi (domači, uvoz)
-	spremljanje vključevanja osvajanja novih proizvodnih segmentov
-	spremljanje in analiziranje finančno-ekonomskih elementev.
(Obstaja posebni detajlni program.)
3.3	Sanacijski plan proizvodnje za leto 1983 in naloge
Osnovna zahteva v okviru gospodarskega načrta Železarne Štore: 4.000 kom. traktorjev z že določeno strukturo (tipi), dopolnilno opremo, sestavi in rezervnimi deli.
Operativna interna naloga: 5.000 kom. traktorjev Nadaljnje naloge in aktivnosti:
-	Detajlna analiza po tipih traktorjev in variantah z opredelitvijo in analizo količine in cene pri dopolnilni opremi.
-	Detajlna analiza količin in cene za traktorske sestave (sklope).
-	Vključitev povečane količine traktorjev za direktni izvoz (naloga: do 500 kom. traktorjev - analiza možnosti, grla itd.).
-	Analiza in razčiščevanje prodaje traktorjev za FIAT ob upoštevanju konto-korentnega odnosa in speljav.
-	Vključitev traktorja večje moči (1102/1104) v proizvodnjo.
-	Rezervni deli in analiza.
-	Vključevanje priključkov (kmetijska in druga mehanizacija) in analiza možnosti v povezavi s poslovnimi partnerji.
3.4	Nacionalizacija, prestrukturiranje in razvoj proizvodnje
Vzporedno z reorganizacijo poslovanja (3.1.) se v okviru kompleksne poslov-no-proizvodne povezave posebej organizira operativna skupina za nacionalizacijo, prestrukturiranje in razvoj traktorske proizvodnje, in to po principu »projektne organizacije«.
Koordinator in vodja navedene grupe je Pišek Alojz.
Glavne naloge:
-	Pospešitev že začete nacionalizacije sestavov traktorjev in traktorjev večje moči.
-	Razvbj traktorskih sestavov, sestavov za program X6/FIAT (križi) in specialnih traktorjev.
-	Vključevanje obvezne, dopolnilne opreme, drugih sestavov in kmetijskih ter drugih priključkov.
-	Spremljanje in koriščenje tehnološko-tehničnih in poslovnih informacij s področja kmetijske mehanizacije.
-	Pospešeno urejanje atestne in verifikacijske dokumentacije za nove tipe traktorjev, sestave in dopolnilno opremo (v povezavi s teh. pripravo, kooperacijo in proizvodnjo ter zunanjimi institucijami).
-	Spremljanje eksploatacijskih izkušenj iz proizvodnega programa in trga ter vključevanje izboljšav in dopolnitev' v obstoječe in nove programe.
-	Pospešeno urejanje prospektne dokumenfacije in dopolnjevanje ob upoštevanju zahtev trga in razvoja.
-	Sodelovanje pri obdelavi tenderjev (FIAT), tehnološko-ekonomskih projektov v zvezi s postopki usklajevanje cen traktorjev, opreme itd. v povezavi s komercialno in finančno skupino.
-	Delo na tehnološko-tehničnih projektih za dopolnilne in nove programe in sodelovanje pri sanacijsko-razvojnem projektu.
Za konkretno speljavo nalog so imenovane delovne grupe, in sicer:
-	Delovna grupa za nacionalizacijo hidravlike in traktorskih sestavov oz. komponent:
vodja: Pišek Alojz
Člani: Vizjak, Camloh, Manfreda, Tovornik,
-	Delovna grupa za sinhronizacijo menjalnika, predležja in 110 KM traktor:
vodja: Pišek Alojz
člani: Mastnak Ivan, Vizjak Ivan, Šuster (Šumej)
-	Delovna grupa za vključevanje dopolnilne opreme, dopolnilnih programov in priključkov:
vodja: Milanovič Slobodan
člani: Drobne Igor, Camloh Anton, Mastnak Ivan, Vrečko Anton, Močnik Ciril
-	Delovna grupa za X6/FIAT (križ), elemente in sestave
vodja: Pišek Alojz
člani: Krajnc Karel, Tovornik Drago, Camloh Anton, Milanovič Slobodan, Šumej
3.5.	Sodelovanje FIAT - Železarna Štore (TOZD tovarna traktorjev)
V sedanjih sanacijskih prizadevanjih je naloga »odbora« in spremljajočih operativnih služb izboljšati in organizacijsko urediti povezave in sodelovanje s FIAT-om v celotnem proizvodno-poslovnem in razvojnem kompleksu traktorske proizvodnje.
Glede na specifiko in obseg ter kompetence »odbora« in udeležencev v poslovnem procesu bo speljano tekoče - operativno, poslovno in razvojno sodelovanje na naslednji način:
-	Sanacijski odbor je glede na obseg, zadolžitve in delitev dela (glej 1) sestavni del »mešanega odbora« FIAT - Železarna Štore.
-	Glede na značaj in obseg razgovorov bodo pri razgovorih »mešanega odbora« sodelovali predsednik KPO Železarne Štore, Burnik Dušan, podpredsednik KPO, Senčic Srečko in koopisani sodelavci družbenega sveta.
(Nadaljevanje z 2. strani)
-	Operativno tekoče povezave FIAT - Železarna Store pa bodo vodene glede na vsebino in značaj z naslednjimi:
-	koordinacija, dopolnilni programi razvoj itd., Zakonjšek Niko, dipl. ing.
-	komercialne naloge in aktivnosti, Potočnik Albin, iur., z neposrednimi vodji
-	finančno-ekonomski del, Tratar Franc, oec.,
-	proizvodnja, Vrečko Anton, ing.
-	nacionalizacija, prestrukturiranje in razvoj, Pišek Alojz v sodelovanju z vodji del. grup in službo kontrole kakovosti.
Ob upoštevanju težke poslovne situacije in realnih možnosti sanacije in razvoja proizvodnje je potrebno na relaciji FIAT - Železarna Štore (tovarna traktorjev) bolj intenzivno sodelovati na vseh področji, tj. spremljanju proizvodnje, nacionalizacije, novih programih, razvoju, medsebojnih izmenjavah (konto-korent), skupnih nastopih na tujih trgih itd.
Glede na navedeno predlagamo za večjo aktivnost naslednje:
-	organizacija skupnih teamov za tehnično-komercialne aktivnosti (konto-ko-rentni odnosi, mešana družba Agroindustriale, skupni nastopi na tujih trgih itd.)
-	skupni team za ustrezno finančno-ekonomsko prikazovanje poslovanja tovarne traktorjev in
-	skupni tearni za nacionalizacijo (homologacijo itd.), prestrukturiranje in razvoj proizvodnje.
Za organizirano, urejeno in uspešno izvajanje nalog in aktivnosti glede na stanje in možnosti predlagamo, da skupno izdelamo za leto 1983 konkretni program dela in aktivnosti tako za »mešani odbor« kot tudi za predložene teame.
V prvem planu razgovorov in sodelovanja so predvsem naslednja področja:
-	razčiščevanje in analiza izgube poslovanja za leto 1982
-	sanacijski proizvodni načrt: analiza, realizacija in možnosti za leto 1983
-	razčiščevanje strukture (tipov) proizvodnega programa glede na proizvodne stroške, prodajne možnosti (plasman) in tehnološko-lehnični nivo
-	razčiščevanje konto-korentnega odnosa (vključevanje kooperantov, surovinskih komponent, nacionalizacije, »mešana družba« itd.)
-	sodelovanje pri povečani stopnji nacionalizacije proizvodnje (podsestavi, sestavi in homologacije, namenska obdelovalna oprema in podsestavi in sestavi)
-	pospešeno sodelovanje pri osvajanju novih traktorjev in sestavov (110 KM, sinhroni menjalnik itd.)
-	tehnološko-tehnično sodelovanje pri dopolnilni opremi (varnostni loki, kabine, razna oprema)
-	sodelovanje na področju »križev« (X6) ob upoštevanju realnih možnosti, potreb in povezav (zobniki - TAM/GUSTI; ulitki - Železarna Štore)
-	izmenjava »nacionaliziranih« sestavov v konto-korentnem odnosu in vključevanje novih-dodatnih podsestavov in sestavov Železarne Štore
-	razčiščevanje izvoznih angažiranj in sodelovanje na skupnih tenderjih.
3.6.	Komercialne dejavnosti
Glede na dejstvo, daje komercialni del poslovanja eden od odločilnih in bistvenih v celotnem proizvodno-poslovnem procesu, je potrebno le-lcmu posvetiti vso pozornost. K organizacijskim posegom (3.1.), ki so nujni, dodajamo še naslenje aktivnosti:
Dejavnosti, ki se do sedaj že opravljajo, vendar je njihovo delovanje zanemarjeno, je pa evidentno, da so dohodkovno uspešne (pri nas, pri drugih proizvajalcih in v celotni panogi):
-	povečanje prodaje dodatne opreme z montažo že v proizvodnem procesu
-	povečanje prodaje rezervnih delov
-	lastna proizvodnja dodatne opreme
-	lastna popravljalnica rezervnih delov
-	zastopstvo in konsignacija
-	lastna proizvodnja sestavnih delov traktorjev
-	povečanje direktne prodaje traktorjev
-	racionalizcija transportnih stroškov v sistemu maloprodajnih cen.
Povečanje aktivnosti in primarne dejavnosti za uspešno proizvodnjo:
-	izboljšanje oskrbe s sestavnimi deli (SOZD SŽ, UNIOR, Ž. Štore)
-	selekcija obstoječih kooperantov in izbor novih ter kritičnih pozicij (Slovenija, Srbija, vzhod)
-ureditev odnosa s trgovino ob njihovem sovlaganju sredstev za sanacijo poslovanja in povečanje zmogljivosti
-	povečanje direktnega izvoza za zagotavljanje deviznih sredstev
-	razširitev osnovnih tipov traktorjev na večjo moč in variantne izvedbe
-	optimiranje zalog, zaščita materialov pred poškodbami, itd.
-	fizično povečevanje proizvodnje (serijska proizvodnja).
Splošna področja dela in usmeritev:
-	teamska organizacijska oblika, ki bi delovala na področju razvoja izdelkov, trga in cen
-	poglobitev sodelovanja z ostalimi proizvajalci traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije
-	preselitev služb iz Celja v Štore, kar bo povečalo operativnost, znižalo stroške in povečalo produktivnost dela
-	izboljšati opremljenost skladišč in servisne delavnice
-zagotoviti podporo v naši DO in SOZD pri sanacijskih prizadevanjih, predvsem z večjimi garancijami oskrbovanja kooperantov z jeklom, odlitki in odkovki
-	večja aktivnost pri konto-korentnem načinu poslovanja s FIAT-om.
3.7.	Finančno ekonomski ukrepi
Poleg pregrupacije sedanjega ekonomskega oddelka in že opredeljenih nalog je za celotno poslovanje traktorske proizvodnje nujna finančno-ekonomska sanacija in pomoč v poslovnih sredstvih (obratna, naložbena) in sistematična sprem-
ljava in »čiščenje« vseh vrst proizvodnih, spremljajočih idr. stroškov, »čiščenje« zalog, vrste in obseg kreditov in obresti. Pri navedenih analizah in obdelavah je nujna tekoča in elastična povezava tako v okviru »odbora«, vodstva železarne, SOZD SŽ in s partnerji na vstopni in iztopni strani (nabava - kooperacija - prodaja, izvoz, poslovne sprege).
Glede na izredno slabo finančno-poslovno sliko bo potrebno to službo predvsem kvalitetno ojačiti.
3.8.	Nagrajevanje in stimulacija
Prav tako je potrebno za proizvodnjo, za operativno in za spremljajočo dejavnost uvesti selektivno nagrajevanje in stimulacijo. Pri tem je potrebno upoštevati bistvene činitelje, ki vplivajo na proizvodni in poslovni proces:
-	proizvodna količina po segmentih in kvaliteta
-	materialna oskrba in reševanje grl
-	zniževanje stroškov poslovanja
-	prodaja - aktivnost na domačem trgu in pri izvozu.
Direktni fizični delavci in operativna proizvodna dela bodo vezana in stimulirana na predpisanih individualnih in skupinskih normah oz. akordih, ki so že vpeljani oz. potrjeni v praksi.
Spremljajoče dejavnosti bodo stimulirane predvsem na tistih elementih, ki bistveno vplivajo na proizvodnjo, kvaliteto, razvoj (osvajanje) in poslovni rezultat.
Ustrezni materiali se že obdelujejo in bodo posredovani v razpravo in v sprejem v najkrajšem možnem času.
Sanacijski odbor
Ko skopni sneg (foto D. Simovič)
Z DOBRO VOLJO
V eni prejšnjih številk našega glasila smo bralce seznanili z organiziranostjo in s ponovnim pričetkovm del na projektu tehnične pomoči v Valjarni v Tripolisu.
Današnji namen pa je, da bralce na kratko seznanimo z življenjem in delom naših delavcev in z uspehi, ki jih je ta skupina že dosegla oziroma jih dosega.
Vse od pričetka del, uradni datum je 18. december 1982, skupina presega planske zadolžitve proizvodnje. Skupno je bilo do konca meseca januarja izvaljanih 8.430 ton proizvodov, v mesecu februarju pa je proizvodnja znašala 5.964,8 ton.
Po izjavah proizvodnega inženirja se sodelavci dobro počutijo. Med njimi vlada tekmovalni duh in tovariški odnos - kako bi sicer dosegali tako zavidljive rezultate! Vendar je ob vsem tem, čeprav se pogoji dela in življenja izboljšujejo, potrebna obilna mera dobre volje.
Delavce na tem dislociranem delovišču redno obveščamo o življenju in delu v naših sredinah, pa tudi informacije o njihovem delu in življenju sprejemamo redno. Delavci so zdravi, razen manjših obolenj in dveh lažjih poškodb pri delu. Za informacije, ki so sicer prišle individualno, moramo reči, da so bile rezultat trenutnega psihičnega stanja in da lahko do danes trdimo, da formalna organiziranost tudi na področju zdravstvene preventive ni zatajila.
Delavci TOZD valjarne II, predvsem pa družbeno politične organizacije temeljne organizacije, želimo vsem delavcem, ki so začasno razporejeni na delo v Libiji, veliko delovnih uspehov in dobrega počutja, predvsem pa veliko dobre volje pri nadaljnjem delu.
Vodja TOZD valjarne II Ferdo Haler, ing.
Finančno stanje Železarne Štore po končanem poslovnem letu 1982
(nadaljevanje iz prejšnje št.)
Kadar hočemo vedeti za ekonomsko-finančo moč gospodarskega subjekta, radi to izrazimo s tem, da povemo, kako stojimo. Prav zato v nadaljevanju prispevka o gospodarjenju v 1.1982 prikazujem že dosežke, ki se izkazujejo v bilanci stanja oz. premoženja. Podatke sicer prikazujem v najkrajši možni obliki, kljub temu, da le-ti tudi sami kažejo na velik pozitiven premik in dosežke, podajam tudi osebno oceno in komentar z namenom zaokrožiti sliko poslovanja preteklega leta. Pri ocenjevanju se ne smemo prehitro zadovoljiti z rezultati, temveč moramo tudi poznati metode in poti, ki so do teh rezultatov privedli, stopnjo njihove uresničitve, na tej osnovi pa krepiti in ohranjati akcije, ki krepijo finančno moč podjetja.
Bilanca sredstev Železarne Štore 31. 12. 1982.	nnn ••
Zap.	Stanje		
št. Opis	1. L 1982	31. 12. 1982	Indeks
AKTIVA			
L osnovna sredstva	2,006.255	2,660.251	133
2. dolgoročne finančne naložbe	677.523	936.341	138
3. zaloge	891.559	1,054.518	118
4. poslovne terjatve	1,283.355	1,327.001	103
5. ostala poslovna sredstva	390.744	743.606	190
6. Skupaj aktiva	5,249.436	6,721.717	128
PASIVA			
7. poslovni sklad	2,613.513	3.704.046	142
8. dolgoročne obveznosti	818.860	1,017.992	124
9. kratkoročni krediti	401.059	327.998	82
10. poslovne obveznosti	1,164.538	1,282.132	110
11. ostali viri	251.466	389.549	155
12. skupaj pasiva	5,249.436	6.721.717	128
Objavljen je osnutek republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zvezni zakon je bil že sprejet in stopi v veljavo s 1. 7. 1983
Po določilih zakona o pokojninsko-invalidskem zavarovanju se zavarovancu, ki se mu po tem zakonu zavarovalna doba šteje s povečanjem, starostna meja za pridobitev pravice do pokojnine zniža le v primeru, če uveljavi pravico do starostne pokojnine, ne pa tudi če uveljavi predčasno pokojnino. V primeru predčasne pokojnine je predvideno tudi obvezno zmanjšanje pokojnine. Ko dopolni moški 60, ženska pa 55 let se jim od tedaj dalje izplačuje pokojnina v znesku, ki jim pripada glede na pokojninsko dobo.
Naslednja predvidena sprememba bi zahtevala precej večja finančna sredstva, kar pa glede na sedanji čas ni izvedljivo, zato se začasno odloži. V mislih imamo odmero oz. izpeljavo valorizacije osebnih dohodkov priračunanih na vrednost osebnih dohodkov iz zadnjega leta dela. Zaenkrat se bo osebni dohodek iz prejšnjih let valoriziral na povprečju osebnih dohodkov iz leta pred zadnjim letom dela.
V zakonu so uvedene pravice do zajamčene najnižje ter predčasne pokojnine.
Zakon prinaša spremembo tudi v sistemu usklajevanja pokojnin. Obvezno tekoče usklajevanje pokojnin med letom zahteva velika dodatna sredstva, zato zakon predvideva končni rok za uveljavitev 31. 12. 1986. V republiškem zakonu je predvideno postopno prenehanje na tekoče usklajevanje.
Predvidena je tudi možnost usklajevanja po rasti družbene produktivnosti, če je ta višja od rasti nominalnih osebnih dohodkov in s tem možnost večje odvisnosti pokojnine od minulega dela.
Vsebinska sprememba je tudi na področju invalidnosti.
Temeljni cilj nove zakonske ureditve je vzpostaviti tak sistem zavarovanja delavcev, ki bo z vsemi oblikami varstva delavcev odvračal in preprečeval nastajanje invalidnosti, v primerih, ko v zavarovančevi delovni zmožnosti že nastanejo spremembe, pa uspešneje in popolnejše vključevanje delovnih invalidov v normalno življenjsko in delovno okolje. Po novem se ne ocenjuje invalidnost kot do sedaj, samo glede na dela in naloge, ki jih je delavec opravljal pred nastankom invalidnosti, temveč glede na vsa tista dela v TOZD, kijih tudi naprej lahko opravlja glede na svojo strokovno izobrazbo in z delom pridobljene delovne zmožnosti. To pomeni, da ne bo imela status invalida oseba, ki sicer ne more več opravljati »svojih del«, lahko pa še vnaprej v celoti in uspešno opravlja druga dela, ki ustrezajo njeni strokovni izobrazbi.
Druga pomembna sistemska novost na tem področju je ureditev prenosa varstva invalidnosti v organizacijo združenega dela. Nova ureditev temelji na izhodišču, daje treba zagotoviti pravice delovnih invalidov v združenem delu, torej tam kjer je invalidizacija nastala. Bolj natančno pa bodo vse pravice določene v samoupravnih splošnih aktih.
Nekaj manjših sprememb je še, s katerimi pa se bomo seznanili v javni razpravi.
Osnutek zakona je na nekaterih področjih še nedorečen (predlagane so variante) sedaj je čas, da se aktivne vključimo v razpravo zakona od katerega vsi veliko pričakujemo.
Iz podatkov razberemo, da se je skupna vrednost premoženja, s katerim smo gospodarili, povečala od začetka leta pa do konca leta za 28 %. To je sicer samo za toliko, kot j znašala tudi rast cen (inflacija), kar bi lahko nekdo ocenil tudi tako, da nismo napredovali, saj smo samo ohranili začetno stanje premoženja. Da temu ni tako, lahko ugotovimo na posameznih elementih:
1.	Osnovna sredstva po sedanji (neodpisani) vrednosti so se povečala v skupnem rahlo nadpovprečno za 33 %. Pri tem aktivirana sredstva za 35%, investicije v teku pa podpovprečno za 16 °/o, skupni odpisi (popravki vrednosti oz. amortizacija) pa celo za 48 %. To pomeni, da smo kljub izredno povečani amortizaciji, izkazani v bilanci uspeha, uspeli vložiti v naš razvoj zelo velika sredstva. Tudi hitrost izvedbe investicije je zadovoljiva, saj so neaktivirane ostale relativno nižje vrednosti kot na začetku leta.
2.	Dolgoročno naložena denarna sredstva so porasla nadpovprečno z 38 % rastjo. Med te naložbe štejemo obvezna posojila in združevanja (za nerazvite, za investicije v elektrogospodarstvo, ceste, železnica, luke v sklade temeljne banke IB SOZD SŽ itd.), ki se morajo naložiti dostikrat celo neodvisno od finančnega stanja TOZD in njegove dohodkovne uspešnosti. Področje dolgoročnih naložb (plasmajev), je ventil, skozi katerega odtekajo pomembna finančna sredstva. To so naložbe, pri katerih že vrsto let ni razčiščen rok njihovega vročila, obresti, pri nekaterih dobivamo predloge za odpis (SIS materialne proizvodnje), ali ki bodo vrnjeni čez daljši čas ob nizki obrestni meri (srestva za nerazvite). Za v temeljno banko (LB, SB Celje) po sporazumu vložena sredstva (skladi) se pričakuje, da na osnovi zakona že za 1. 1982 in vnaprej ne bomo več udeleženi v skupnem dohodku, ki se bo namesto tega namenil za kritje negativnih tečajnih razlik iz delovnega poslovanja banke. Na osnovi teh nekaj primerov je prikazana nujnost usmerjanja posebne pozornosti vsem tem naložbam.
3.	Zaloga drobnega inventarja, repromaterialov in vložkov, nedokončane proizvodnje in gotovih izdelkov je porastla podpovprečno za 18 %, v tem samo rep-romateriala za 16 %. Kakor ima tako nizek porast zalog pozitiven vpliv na tekočo likvidnost, vsebuje po drugi strani zaskrbljenost, ker opozarja, da je v nevarnosti nemoteno odvijanje naše proizvodnje. To še posebej velja za TOZD osnovne proizvodne dejavnosti, saj je iz zalog po TOZD razvidno, da je od skupnih zalog več kot tretjina zalog v Tovarni traktorjev, ki pa mu sledijo rezervni deli v Vzdrževanju; oba TOZD angažirata 50 % vseh zalog DO.
4.	Med poslovnimi terjatvami, ki so skupno porastle daleč podpovprečno s 3 %, zavzemajo največjo mesto terjatve do kupcev. Le-te so v upadanju (indeks 92), kar kaže na zelo dobro vzdrževanje finančne discipline do kupcev (izterjava). Porastle pa so terjatve predvsem za predujme in kratkoročne plasmaje z indeksom 180. Vzrok je v tem, da zaradi pogojev naših dobaviteljev in njihovih finančnih težav rešujemo našo oskrbljenost tudi s predplačili. Ob splošnem pomanjkanju repromaterialov ter likvidnostnih težavah gospodarstva bo finančna zmožnost plačevanja vnaprej eden od bistvenih pogojev poslovanja, zato velja ohranjati aktivnosti, ki krepijo finančno samostojnost.
5.	Med viri poslovnih sredstev velja v prvi vrsti poudariti nadpovprečni porast z 42 °/o. Poslovni sklad pove tudi, kolikšen del celotnega premoženja je last DO, lahko pa dolgujemo drugim. Iz tega stališča ugotavljamo, da smo okrepili svojo finančno samostojnost in stabilnost. Porast poslovnega sklada je sicer posledica revalorizacije osnovnih sredstev, uspešnega poslovanja v 1. 1982 (glej rezultate poslovanja) izvajanje dogovora, da inflacijskega dohodka, (ki ni rezultat dela, ampak cen) ne bomo vgrajevali v rezultat poslovanja in še drugih podobnih akcij.
6.	Porast dolgoročnih obveznosti (kreditov) je s 24 % podpovprečna. Ob nižjih investicijskih programih, zakonskih omejitvah pri investicijah, manjših možnostih bank pri financiranju investicij ipd. tudi dolgoročni krediti niso rastli. To je v trenutni situaciji izredne rasti obrestnih mer sicer likvidnostno in cenovno ugodno, vendar dolgoročnejše opozarja na potrebno pozornost financiranja razvoja, ki bo vendarle moral dobiti nov zagon.
7.	Posledično naštetim gibanjem smo uspeli odplačati tudi dele kratkoročnih kreditov, ki so od začetka leta upadli na 82 %. Odplačali smo kredite, ki so imeli najvišje obresti, vendar pa je znižanje višine kratkoročnih kreditov samo začasno, saj ob večjih investicijskih vlaganjih, ki jih predvidevamo predvsem v jeklarstvo, boljši oskrbljenosti z repromateriali in stopnji dohodkovne uspešnosti ne bomo zmogli celotnega financiranja poslovanja samo z lastnimi viri sredstev.
8.	Ob tej sicer ugodni sliki ekonomsko-finančnega položaja DO pa moram omeniti tudi zaključujoče stanje naše delovne zadolženosti pri IB SOZD SŽ, kjer bomo morali vložiti veliko naporov, tudi na račun manjše dohodkovne uspešnosti in manjše likvidnosti, da bomo devizni dolg vrnili. Drugo področje posebnih aktivnosti je saniranje poslovanja in stanja Tovarne traktorjev, ki bi s svojim izboljšanjem bistveno pripomoglo k ugodnejši sliki stanja DO. Poleg teh ostaja še vedno tudi vrsta drugih nalog, ki lahko ob pozitivnem izvrševanju dodajajo svoj delež k še boljšemu stanju. Tako bomo lahko na uvodno zastavljeno vprašanje še kdaj odgovorili, da dobro stojimo.
Tratar Franc, eoc.
Končani so letni sestanki osnovnih organizacij sindikata
V	statutu Zveze sindikatov Slovenije je opredeljeno, da organizacije in organi Zveze sindikatov in druga stalna telesa enkrat letno obravnavajo in ocenijo svoje delo, delo izvršno-političnih organov in njihovih članov ter drugih organov v minulem obdobju ter sprejmejo letno programsko usmeritev.
V	Železarni Štore smo se zavedali, da priprave na članske sestanke osnovnih organizacij zahtevajo veliko dela, osebnega prizadevanja ter odgovornosti nosilcev funkcij v posameznih sredinah, zato je izvršni odbor pri konferenci 00 ZS Železarne Štore pravočasno opravil posvet s predstavniki osnovnih organizacij sindikata TOZD in delovnih skupnosti, kjer smo se dogovorili o vsebinskih, organizacijskih in tehničnih pripravah na letne članske sestanke. Letni članski sestanki so bili v vseh 21. osnovnih organizacijah sindikata opravljeni do 28. 2. 1983, torej lahko ugotovimo, da smo le-te uspeli izvesti v zastavljenem roku, ki gaje opredelil Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije.
OBRAVNAVANE INOVACIJE
Komisija za gospodarjenje TOZD mehanska obdelava je na 5. redni seji dne 14.1. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog tov. Ramšaka Antona in Groska Rajka iz DS priprava proizvodnje št. 751, »Protivpenjalniki«, se sprejme. Avtorjema pripada več posebnih plačil s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 3 a.
2.	Za inovacijo tov. Judeža Ivana iz TOZD livarna II št. 371, »Ločevanje bru-
sa od temeljne plošče«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 58.496,27 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 c.
3. Predlog tov. Logarja Franca, ing., Mackovška Marjana, dipl. ing., in Groska Rajka iz DS priprava proizvodnje št. 756, »Trokraki križ 0 740 po načrtu 6082024«, se sprejme. Avtorjem pripadajo tri posebna plačila. Prvo je bilo izračunano na osnovi prihrankov
rastjnilB
JUGOSLAVENSKA IZLOŽBA IZUMA,TEHNIČNIH UNAPREOENJA I NOVITETA
MJESTO RAZMJENE IDEJA I
STVARALAŠTVA
RkJEKA
10.-17 JUN11983.
(Nadaljevanje s 4. strani)
Na osnovi zapisnikov in poročil zadolženih članov izvršnega odbora pri konferenci 00 ZS Železarne Štore je mogoče ugotoviti, da so bili članski sestanki dokaj kvalitetno opravljeni, da to niso bili neformalni sestanki, temveč sestanki sindikalnega članstva posameznih sredin, kjer je bilo temeljito analizirano in ocenjeno delovanje v preteklem letu ter sprejete delovene usmeritve za nadaljnje delovanje osnovnih organizacij sindikata.
Izredno pomembna je ugotovitev, da so se gradiva za članske sestanke skoraj v vseh sredinah predhodno obravnavala na sindikalnih skupinah, s čemer je bila doseženega množična in demokratična obravnava in dana možnost slehernemu članu sindikata, da se z gradivom seznani in poda eventualne predloge in pripombe. Udeležba na članskih sestankih je bila, kljub večizmenskemu delu in oddaljenosti naših delavcev od Železarne Štore, dokaj dobra.
Sprejete programske usmeritve kažejo, da so Osnovne organizacije sindikata svojo aktivnost v veliki meri usmerile v uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije in poseben poudarek v svojih programih usmerile naslednjim nalogam: produktivnosti dela, zmanjševanju stroškov na vseh nivojih, zmanjševanju uvoza in povečanju izvoza, delitvi po delu in rezultatih dela, inventivni dejavnosti itd.
Delavci se zavedajo, daje prav od rezultatov na teh področjih odvisna večja socialna varnost slehernega delavca. Ob tem je bila posebna pozornost namenjena letnemu oddihu, družbeni prehrani med delom, stanovanjski problematiki, zdravstvenemu varstvu, varstvu pri delu, rekreaciji, kulturni dejavnosti itd.
Osnova za še kvalitetnejše delovanje sindikalnih organizacij je v dobrem delovanju sindikalnih skupin, zato bodo sindikalne organizacije v naslednjem obdobju usmerile aktivnosti še v večji meri v to smer.
Iz razprav na članskih sestankih je bilo mogoče ugotoviti, da z delom delegacij SIS ne moremo biti povsem zadovoljni. Skoraj v vseh sredinah ugotavljajo, da je delo delegacij za ZZD dokaj dobro, da pa to ne velja za delegacije interesnih skupnosti. Še vedno je čutiti premajhno povezavo med delegatom in bazo, iz katere delegat izhaja. V veliki meri je prisotna tudi slaba udeležba delegatov na sestankih. Sindikalna organizacija je politično odgovorna za delovanje delegacij, zato bo potrebno na tem področju storiti še kaj več.
To je le nekaj področij ož. vprašanj, katera so delaci na letnih članskih sestankih poudarili; seveda ph se je obravnavala še vrsta problemov in težav, ki so prisotne. Za nekatere od teh, ki so skupnega pomena in skupni interes delavcev združenih v delovno organizacijo Železarna Štore, bo potrebno pri usklajevanju in razreševanju angažiranje vseh struktur Železarne Štore, tako političnih, samoupravnih in poslovodnih.
Motoh Anton
132.577,72 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
4.	Za inovacijo tov. Kristana Mihaela in Ocvirka Jožeta iz DS priprava proizvodnje št. 732, »Merilo cilindričnosti«, se odobri izplačilo pavšalnega plačila.
5.	Predlog tov. Romiha Draga in Ocvirka Jožeta iz DS priprava proizvodnje št. 753, »Ogrodje za gredi in pesta«, še sprejme. Avtorjem pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD vzdrževanje je na 3. redni seji dne 3.
2.1983	pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1.	Za inovacijo tov. Oblaka Vlada iz TOZD vzdrževanje št. 320, »Naprava za brušenje izvrtin na stružnici«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 488.769,74 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
2.	Predlog tov. Zupanca Stanka iz TOZD vzdrževanje št. 771, »Naprava za sekanje ometa in opeke,« se sprejme.
Komisija za gospodaijenje TOZD valjarna II je na 7. redni seji dne 28.
1.1983	pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog tov. Krempuša Stanka iz TOZD valjarna II št. 787, »Razširitev podesta za vezanje kolobarjev«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
2.	Predlog tov. Krempuša Stanka iz TOZD valjarna II št. 782, »Izboljšava od-
vodnega žleba«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
3.	Za inovacijo tov. Žavskega Štefana iz TOZD valjarna II št. 530, »Fiksiranje krožnih vodil«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 464.355,99 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
4.	Predlog tov. Šmigovca Milana in Zupanca Bojana iz TOZD mehanska obdelava št. 739, »Vpenjalna priprava rekuperatorskih elementov«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b.
5.	Predlog tov. Djugatoviča Živojina iz TOZD valjarna II št. 786, »Stikalo za nastavek«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
Komisija za gospodarjenje TOZD valjarna I je na 4. seji dne 26. 1. 1983 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1.	Predlog skupine HPM - delovanja tov. Gradič Leopold iz TOZD vzdrževanje št. 772, »Dodatni hidravlični agregat za pogon koračne peči CER Čačak v Valjarni I«, se sprejme. Skupini avtorjev pripadajo tri posebna plačila. Prvo je bilo izračunano na osnovi prihrankov
372.249,00	diri in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
Služba za inovacije
PROSLAVA ZENA
Ob dnevu žena 8. marcu smo tudi delavke Železarne Štore počastile ta mednarodni praznik z že tradicionalnim skupnim srečanjem, ki ga je organizirala Komisija za vprašanje žena, mladine in invalidov pri konferenci osnovnih organizacij sindikata Železarne Štore.
V kulturnem domu smo se zbrale ob pol treh, sprejete s pesmimi, ki jih je igral naš Štorski pihalni orkester. Kulturni program, ki je sledil po pozdravu predsednika konference OO ZS tov. Potrate, je bil skrbno pripravljen in prisrčno izveden. Svoj delež k temu so prispevali najmlajši iz VVZ Štore, učenci osnovne šole Štore, mešani pevski zbor »Železar«, član amaterskega gledališča »Železar« ter drugi, ki jih na odru seveda nismo videli. Vsem velja iskrena zahvala.
Po proslavi smo se odpravile na ogled tovarne EMO, nato pa na skupno kosilo v Samopostrežno restavracijo Gaberje. Tam nas je zabaval ansambel Nočna izmena in vzdušje vseh je bilo veselo in prijetno.
Ta oblika srečanj ob tem dnevu je edina, kjer se snide večina žensk zaposlenih v našem kolektivu skupaj z upokojenkami, zato je prav, da ostanejo še vnaprej, seveda v kolikor bodo za to dane možnosti.
AT
Delovno in ustvarjalno
Osmi marec - dan žena tudi letos v naši državi proslavljamo delovno, ustvarjalno in dostojno v boju za večjo stabilizacijo, produktivnost in za nadaljnjo uveljavitev samoupravnih dohodkovnih odnosov ter delegatskega sistema. Delovno in ustvarjalno vključevanje žensk v samoupravne procese, sistem splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite predstavlja nadaljevanje vsega tistega, kar so si žene priborile. Prevzele so skrb za nadaljnjo izgradnjo socializma, samoupravnih socialističnih odnosov in se obvezale, da bodo branile domovino in njen socialistični samoupravni sistem.
Vsebinske in socialno-ekonomske transformacije so v naši družbi imele za posledico še popolnejše vključevanje žena v razvojne tokove naše socialistične samoupravne družbe. Samoupravljanje in samoupravni socialistični odnosi so ženam omogočili še večjo afirmacijo in vključevanje v vse družbene tokove oblikovanja svojega življenja. Izkušnje iz prakse kažejo, da imajo naše žene zelo ugoden status, ki jim ga je dalo večje udejstvovanje v skupnem
Tudi med pripadniki enot JLA -ženske (S. Nikolič)
LETNA KONFERENCA AKTIVA INVALIDOV
V petek, 18. februarja 1983, smo se zbrali delovni invalidi v Kulturnem domu v Štorah, da bi predlagali, kaj se je naredilo med mandatno enoletno dobo, in kaj je ostalo še neizvršenega. Kar precej se nas je nagnetlo v veliko dvorano, več kot sto in invalidi so v tem pogledu lahko za vzgled prenekateri drugi organizaciji. Seveda je bilo med vsemi tudi precej povabljencev, tako od občinskega odbora invalidov iz Celja, potem iz Slovenskih železarn, tekstilne tovarne Metka in predstavniki družbeno političnih organizacij Železarne Štore. Med povabljenci ni bilo delegata iz ravenske železarne; zakaj ga ni bilo, o tem ni bilo nobenega pojasnila.
Nekaj po šestnajsti uri je tov. Lamutova navzoče in goste prisrčno pozdravila. Predlagano in izvoljeno delovno predsedstvo pod vodstvom tov. Janžekoviča je pričelo z delom in potrdili smo dnevni red. Nato sta sledili poročili, izvirno in tehnično, ki sta jih podali tov. Šuster Milka in Lamut Marija. Prvo poročilo je bilo kratko, jedrnato in brez vsakega fraziranja. Bilo je napisano domače in povsem razumljivo, da je bilo vsakomur jasno - skoraj tako popolno, da ni bilo kaj povedati potem, ko se je razvila razprava na poročilo.
Obširnejše je bilo drugo poročilo, ta-koimenovano tehnično poročilo, v katerem je bilo zajeto predvsem delo društva v preteklem mandatnem letu, dobre in senčne stvari, ki jih tudi ni manjkalo. Tuje bilo poudarjeno, da so dobro uspeli izleti v zgodovinske kraje, kot na primer v Kotlje na Koroško k domačiji Prežihovega Voranca, in v druge pomembne partizanske kraje. Za udeležbo ni bilo problemov, ker je bila organizacija izletov vedno na visoki ravni in organizatorje poskrbel za dobro, cenejšo, domačo hrano in žlahtno domačo kapljico pri kmečkem turizmu. Predvsem naj omenim kmečki turizem v Šentanelu na ..Koroškem in v Podčetrtku, kjer so se o postrežbi in dobri pripravi jedi, kakor tudi o vinu, zelo pohvalno izražali in zatrjevali, da ne bodo tega turizma nikoli pozabili. Tudi letos bomo obiskali podobne kraje, zatrjujejo delovni invalidi, ki jim je takšno razvedrilo še kako potrebno, kot je povedala tov. Lamutova.
Nadvse pohvalno je govornica omenila tudi invalide športnike, ki so se v preteklem letu 1982 zelo dobro odrezali. Tu mislim na 5. srečanje invalidov
Delovno in ustvarjalno
(Nadaljevanje s 5. strani)
razvoju naše družbe. Zato sije v današnji stopnji družbenega razvoja težko zamisliti uresničevanje nalog brez vloge žensk. Mnoge med njimi opravljajo delo nadvse vestno in vzorno.
V naši republiki imamo danes zaposlenih čez 43 % žensk, ki so zastopane v raznih samoupravnih telesih. Žene so vključene v različne strukture teritorialne obrambe, ustanove JLA in civilne zaščite. Vsak peti borec v NOB je bila žena. Zato naj bo praznik - 8. marec delovni dan, dan prijetnih srečanj, prisrčnih čestitk za še večje izboljšanje njihovega družbeno-ekonomskega odnosa in uresničevanja življenjskih in delovnih razmer.
S.	Nikolič
Slovenskih železarn, kije bilo 10. julija 1982 v Štorah. Na tem tekmovanju je kegljaška ekipa bila prva in tako prejela pokal. Tudi v drugih panogah, v šahu, balinanju in streljanju z zračno puško, so posamezniki zasedli mesta od drugega do četrtega, kar tudi ne gre podcenjevati, temveč »je treba to pozdraviti.« Čim več takšnih tekmovanj si želimo invalidi, je dejala govornica in pozvala tudi druge invalide, naj se s športom kar največ ukvarjajo, ker si bodo le s tem krepili svoje zdravje.
Kar se tiče invalidnosti nastale pri delu v železarni, res ne moremo biti zadovoljni, saj je kar 8 % od vseh zaposlenih delovnih invalidov in to že povzroča resno zaskrbljenost. Treba bo nekaj ukreniti, da se invalidnost zmanjša v naših težkih in zdravju škodljivih obratih, kot so plavž, jeklarna, valjarne in livarne. Obolelih za to ali ono boleznijo ni kam premeščati na ustreznješa mesta, ker jih nihče rad ne vzame in prav vsi TOZD se jih branijo; sicer pa takih mest v železarni tudi ni. Izjema je bila v lanskem letu valjarna II, ki je sprejela in zaposlila iz drugih TOZD štiri invalide, kar lahko samo pozdravimo.
Poseben problem pri premeščanju na druga, ustreznejša delovna mesta večkrat povzročajo tudi neopravičeno lastniki zemlje, ki izsiljujejo predčasno upokojitev in če tega ne dosežejo z zdravnikom po mirni poti, povzročajo konflikte. Zahtevajo premestitev na boljše delovno mesto, ki ustreza samo njim in za vse drugo jim ni mar. Ne ozirajo se na težave, ki jih s tem delajo predvsem socialni službi, je poudarila tov. Lamutova, kije hkrati tudi socialna delavka in soji ti problemi dobro znani.
Sledilo je poročilo blagajnika, saj denar vsakega najbolj zanima; nato se je razvila živahna diskusija na podana poročila. Prvi se je oglasil predsednik invalid. občine Celje, tov. Pregl Ludvig, ki je najprej toplo pozdravil skupščino in njen odbor, ki je po njegovem mnenju dobro delal. Zlasti je pohvalil kadrovsko službo in samoupravne organe železarne; imajo razumevanje do svojih invalidov in jim dajejo izdatno finančno pomoč; malo je takih v Sloveniji, še manj pa v Jugoslaviji.
V nadaljevanju govora je tov. Pregl ostro nastopil proti samovoljnemu delovanju občinskih organov občine Celje, ki so ukinili brezplačne zdravstvene usluge za starejše občane in s tem hudo prizadeli prav delovne invalide. »To se mora razveljaviti in za morebitne primanjkljaje naj zdravstvene službe uvedejo boljšo organizacijo dela, ki je zdaj na nizki ravni,« je poudaril tov. predsednik in pozval navzoče, naj proti tej ukinitvi protestirajo.
Predsednik KPO, tov. Dušan Burnik, dipl. ing., je tudi prisrčno pozdravil konferenco in invalidom obljubil vsestransko pomoč. Izredno nazorno je prikazal gospodarski položaj in svetovno krizo, ki je še najbolj prisotna v našem gospodarstvu. Orisal je nezaposlenost in težave pri izvozu, kot tudi pri uvozu, saj tu primanjkuje deviz, kar povzroča pomanjkanje materialov, s tem pa seveda padec proizvodnje, včasih pa kar celoten izpad, in to v mnogih delovnih organizacijah širom Slovenije. Toda trenutno je tako in stabilizacijo moramo izbojevati. Tov. Burnik je še povedal, kako zaostreni časi se nam obetajo prav v letošnjem letu.
Skupščino so pozdravili tudi tov. Potrata Florjan, predsednik sindikata, potem tov. Leskovšek Zlatko, predsed-
nik SZDL Krajevne skupnosti, delegata iz Jesenic in delegatka iz celjske Metke. Vsi so invalidom zaželeli zdravje in kar največ uspehov v nadaljnjem delu.
Zatem seje velika dvorana predramila in ploskanja ni hotelo biti konec. Namreč, društvo invalidov je podelilo svoji tajnici skromno darilo, stensko uro. Skromno pravim zato, ker si ga je tov. Marija Lamutova zares zaslužila, saj je vsa leta najbolj agilna in nepogrešljiva v odboru, podobno kakor mati v družini.
S tem je bil delovni del konference pri koncu in začela se je prosta zabava.
NEKAJ ZANIMIVOSTI
Prvo železnico so zgradili v Angliji leta 1825, vendar so ljudje takrat raje potovali s poštnimi kočijami. Šele 16 let potem, leta 1841, so začeli železnico uporabljati bolj na široko, in sicer po zaslugi Thomasa Cooka, ki je prvi na svetu vpeljal družabna potovanja in skupinske izlete. S tem si je tudi železnica utrla pot v življenje. Izumitelj lokomotive »Locomotion« je bil George Stephenson, angleški inženir in izumitelj. Njegova lokomotiva, ki jo je sam upravljal, je vlekla 27. novembra 1825 prvi potniški vlak na svetu, na progi Stockton-Darlington. Na tekmovanju za najboljšo lokomotivo na progi Liverpool-Manchester je zmagala 6. oktobra 1829 njegova »Rocket«, ki je dosegla hitrost 30 km/h. Kot svetovalec je sodeloval pri graditvi mnogih železniških prog v Angliji in Evropi. Odbil je vse počastitve in ponudbe za javne funkcije.
Francoski državnik Thiers je o železnici rekel takole: »Morali jo bomo dati Parižanom kot igračko. Prepričan pa sem, da ne bo prepeljala niti enega potnika niti kosa blaga.«
Urni gasilci z Janezom na čelu so prinesli na mize tradicionalno klobasico s kislim zeljem in dobro rdečo kapljico, ki je kaj kmalu razvnela vse prisotne. Za poskočnost je poskrbel domači ansambel Interval, kije tako kvalitetno igral, da je dvignil na noge vse, mlado in staro. Nihče ni več mislil na svoja visoka leta (80 in več) in tudi ne na odvečne kile, temveč vse se je vrtelo, prepevalo in veselilo, kakor to znajo samo štorski invalidi.
Tajnikar J.
Francoski fizik in astronom Dominique François Arago je trdil, da se bodo vsi potniki zadušili, če se bodo peljali z vlakom skozi predor, pa naj bo dolg le nekaj metrov.
Georg M. Pullman je izumil spalni voz. Pullman je mnogo potoval in ponoči prebil v vlaku. Premišljeval je, kako bi se dalo potovati bolj udobno in leta 1858 je izdelal načrt za prvi spalni voz. Toda niti železniška uprava niti potniki niso hoteli sprejeti te novotarije. Tako je moral Pullman s svojim spalnim vozom čakati tako dolgo, dokler ga niso uporabili za prevoz posmrtnih ostankov ameriškega predsednika Lincolna po atentatu. Šele potem seje začela javnost zanimati za njegov spalni voz in od takrat so v prometu njegovi vozovi, skupaj s še enim izumom - z jedilnim vozom.
Dopisujte v Štorski železar
USPOSOBLJENI ZA NAJZAHTEVNEJŠE NALOGE
Pripadniki inženirskih enot naših oboroženih sil so pričakali letošnji praznik 7. marec - DAN INŽENIRCEV - v znamenju novih ciljev pri planu obvladovanja borbenega duha in znanja, krepitvi moralno-politične enotnosti, a njihova pripravljenost in velika borbena usposobljenost sta potrjeni pri mnogih nalogah. Pri tekmovanju, ki se letos odvija pod naslovom »Izbirajmo najboljšo enoto« v čast 40-letnice inženirskih enot, so pripadniki tega rodu dosegli uspehe, kijih uvrščajo na raven najboljših rodov naše armade. To potrjujejo številne ocene pri preverjanju borbene sigurnosti in moralno-političnega stanja, priznanje družbeno-političnih struktur za opravljena dela pri izgradnji in rekonstrukciji infrastrukturne mreže in komunikacij po vsej državi.
Med pripadniki inženirskih enot vlada v vseh vojaških kolektivih tekmovalni elan in visoka motiviranost pri boju za čim boljše rezultate znanja in borbene pripravljenosti. Naše inženirske enote so danes opremljene z najsodobnejšimi materialno tehničnimi borbenimi sredstvi, kabineti in modernimi učilnicami, ki jim omogočajo, da pouk obvladujejo s pomočjo najsodobnejših elektronskih pripomočkov in metod. Vrhunska borbena sigurnost in usposobljenost enot ter komand, pripravljenost za izvršitev nalog v najtežjih vremenskih in terenskih pogojih, trdna moralno-politična enotnost in socialistična zavest - to so motivi za nadaljnjo nadgradnjo borbenega pouka in znanja, osnova za nadaljnje napore in osvajanje novih ciljev borbene usposobljenosti.
S. Nikolič
Prehod preko reke (S. Nikolič)
šport; šport, šport
Zimske športne igre Slovenskih železarn
V zelo dobri organizaciji Verige iz Lesc so se v soboto, dne 12.2. 1983, odvijale zimske športne igre SŽ. Na programu so bile tri panoge, katerih so se udeležili tudi naši športniki v vseh panogah, razen smučarskem teku za ženske.
Naši športniki kljub letošnji muhasti zimi niso razočarali ter dosegli zadovoljive rezultate. Posebno je potrebno pohvaliti Čanžek Marjano, ki je prismučala prvo zlato kolajno v veleslalomu odkar se udeležujemo teh iger.
Rezultati:
Smučarski teki Moški do 35 let
L Kopač Srečko	18:40,83	Veriga Lesce
2. Lebar Mirko	19:02,91	Žel. Jesenice
3. Duričič Tone	19:35,93	Žel. Jesenice
12. Majoranc Ladi	25:26,39	Žel. Štore
17. Zupanc Rafko	32:39,34	Žel. Štore
18. Vrtovec Branko	34:18,61	Žel. Štore
Moški od 35 do 45 let		
1. Sitar Janez	23:47,17	Plamen Kropa
2. Krajnčar Miro	24:11,91	Žel. Ravne
3. Kovič Alojz	24:18,56	Veriga Lesce
16. Kavka Marjan	34:06,73	Žel. Štore
Moški nad 45 let		
1. Horvat Franc	22:39,50	Žel. Jesenice
2. Lakota Franc	26:37,09	Žel. Jesenice
3. Porlar Martin	26:47,40	Žel. Jesenice
6. Kavka Franc	30:17,20	Žel. Štore
Ekipno je naša ekipa zasedla 5. mesto.
Rezultati v veleslalomu
Moški do 25 let
1. Herman Robert	0:37,52 sek.	Met. Inštitut
2. Golobranc Zlatko	0:37,57 sek.	Žel. Ravne
3. Babič Janez	0:37,84 sek.	Žel. Jesenice
11. Kavka Ali	0:39,75 sek.	Žel. Štore
14. Šeruga Mitja	0:42,18 selk.	Žel. Štore
16. Jelen Aleksander	0:43,25 sek.	Žel. Štore
.Moški od 25 do 35 let		
L Vovk Marjan	0:36,16 sek.	Žel. Jesenice
2. Kovač Marjan	0:36,32 sek.	Žel. Jesenice
3. Večko Franjo	0:37,62 sek.	Žel. Ravne
4. Lorger Edo	0:39,14 sek.	Žel. Štore
12. Renčelj Miran	0:40,74 sek.	Žel. Štore
15. Zavšek Franc	0:41,72 sek.	Žel. Štore
Moški od 35 do 45 let		
1. Mekuš Klavdi	0:33,65 sek.	Žel. Jesenice
2. Svetina Branko	0:34.65 sek.	Žel. Ravne
3. Čater Stane	0:34,75 sek.	Žel. Štore
10. Vrečar Franc	0:36, 18 sek.	Žel. Štore
13. Mastnak Maks	0:37,05 sek.	Žel. Štore
Žel. Jesenice Žel. Jesenice Plamen Kropa Žel. Štore Zel. Štore
(Nadaljevanje na 8. strani)
Tekma v »Žlajfi«
V lepem zimskem jutru na pustno nedeljo se je v Laški vasi ob brunarici zbralo mnoštvo tekmovalcev vseh starosti iz vseh območij štorske krajevne skupnosti in Železarne na 3. »Jožijevem memorialu«, ki ga športni aktiv, organiziran v štorski TVD Partizan-Kovinar, prireja ob ugodnih snežnih razmerah vsako leto. 13. februarja so take razmere bile v »Žlajfi«, kot kraj imenujemo domačini, kjer je, kot je že v navadi, nastalo pravo ljudsko slavje. Tovarišice iz »intendantske službe« aktiva (seveda so jim tovariši pomagali) so pridno kuhale čaj in vino, a tudi za pod zob je bilo moč marsikaj dobiti. Še posebej smo veseli, ker se v »Žlajfi« na medsebojni »obračun« zberejo, razen nekaj izjem, vsi najboljši smučarji v KS. Tu imajo svojo številno publiko. Letos je bil najstarejši gledalec Doberšek Jakob s Pečovja, star 77 let (naključje - tudi tekmovalcev je bilo točno 77!)...
Domači člani aktiva so teden poprej pridno teptali progo vsak dan. To je bilo še kako potrebno, saj je cel teden snežilo. Sodnika tekme, tovariša Jože Pipinič in Ladi Žohar, ter kontrolor Franc Rozman iz smučarske sekcije Partizana so bili s progo zadovoljni in nam tekmovalcem na gosto »napikali prekle« (vratca). In potem je šlo, kot je pač šlo, začeli so cicibani, a končali veterani. Pipiničeva proga je bila na nekaj mestih »zapoprana« - predvsem za tiste tekmovalce, ki so vozili preveč napadalno. Precej jih je tako končalo tekmo pred ciljem.
Najboljši trije, z desne proti levi: Kranjc, Grajžl, Kavka Aleš. Ob njih starša pokojnega Jožija Holcingerja (foto Kragelj)
Popoldne se je mnogo ljudi odpravilo gledat na televizijo drugi tek Križaja v veleslalomu. Po kosilu so se vrnili v »Žlajfo«, kjer je že brnela vlečnica. Predvsem otroci so hoteli nadomestiti dolge počitnice brez snega. Bilo je prav živo. Tudi pri starejši skupini ob brunarici, brez smuči na nogah. In prav je tako!
Najuspešnejši tekmovalci:
PIONIRJI DO 9 LET	PIONIRKE NAD 9 LET
1.	Štor Peter	1. Štor Branica
2. Čanžek Matej	2. Sivka Bojana
3. Renčelj Gorazd	Ostale izločene
PIONIRJI NAD 9 LET	MLADINKE NAD 15 LET
1. Kresnik Rudi	L Sivka Bredica
2. Kelenc Peter	(nastopila edina)
3.	Marki Darko
MLADINCI NAD 15 LET	ČLANI NAD 18 LET
1.	Majoranc Franc	L Grajžl Dani
2.	Verhovšek Slavko	2. Kranjc Vinko
3.	Vodovnik Marcel	3. Kavka Aleš * 1
ČLANICE NAD 18 LET
1.	Čanžek Marjana
2.	Krajnc Nada
3.	Šuhel Verica
Objavili smo seveda spisek najboljših treh v vsaki starostni vrsti, saj bi bil spisek 77 tekmovalcev predolg. Matičnemu društvu Partizan se zahvaljujemo za tehnične usluge in podarjene kolajne.
Moški nad 45 let	
1. Noč Jože	0:34,91 sek.
2. Legant Franc	0:35,4? sek.
3. Resman Andrej	0:35,82 sek.
6. Rozman Franc	0:37,54 sek.
9. Perpar Božo	0:39,35 sek.
Priprave pred štartom
Jok
(Nadaljevanje s 7. strani,	Kadl*OVSke VCStj
Ekipno so naši tekmovalci dosegu 4. mesto.
Ženske do 25 let
1. Mikel Erna	0:40,07 sek.	Žel. Ravne
2. Koblar Metka	0:43,85 sek.	Zel. Jesenice
3. Kafler Saša	0:44,78 sek.	Žel. Jesenice
6. Obrez Nada	0:55,80 sek.	Žel. Štore
Zenske od 25 do 35 let		
L Kodrun Irena	0:38,57 sek.	Žel. Ravne
2. Manfreda Zdenka	0:42,73 sek.	Zel. Jesenice
3. Šega Milica	0:46,75 sek.	Žel. Jesenice
6. Sivka Minca	1:02,20 sek.	Žel. Štore
Ženske od 35 do 45 let		
1. Čanžek Marjana	0:42,18 sek.	Žel. Štore
2. Gros Ida	0:43,55 sek.	Veriga Lesce
3. Kavka Lidija	0:43,75 sek.	Žel. Štore
Ekipno so naša dekleta zasedla 4. mesto. SANKANJE		
Moški		
1. Peternel Miha	0:50,54 sek.	Žel. Jesenice
2. Zdovc Marjan	0:53,89 sek.	Žel. Ravne
3. Korinšek Evgen	0:54,99 sek.	Žel. Ravne
18. Pungeršek Jani	1:03,49 sek.	Žel. Štore
19. Šepetave Marjan	1:04,38 sek.	Žel. Štore
22. Šprajcer Hinko	1:06,85 sek.	Žel. Štore
23. Romih Zdravko	1:06,89 sek.	Žel. Štore
27. Lubej Zdravko	1:12,58 sek.	Žel. Štore
Ženske		
1. Laznik Jožica	1:01,37 sek.	Žel. Ravne
2. Lahovnik Marija	1:02,25 sek.	Žel. Ravne
3. Zagernik Marija	1:04,19 sek.	Žel. Ravne
13. Drobne Zdenka	1:13,57 sek.	Žel. Štore
15. Mirnik Slava	1:14,62 sek.	Žel. Štore
16. Pirman Edita	1:15,38 sek.	Žel. Štore
18. Mirnik Draga	1:20,14 sek.	Zel. Štore
19. Mulej Nevenka	1:31,01 sek.	Žel. Štore
Ekipno je Železarna Štore zasedla 3. mesto.
MEDOBRATNO TEKMOVANJE V VELESLALOMU
V sredo, 16. 2. 1983, je bilo na Celjski koči prvenstvo ŽŠ v veleslalomu. Tega tekmovanja se je udeležilo 79 tekmovalcev, ki so se v zanimivih bojih potegovali za prvake v posameznih kategorijah, kakor tudi za ekipnega prvaka ŽŠ. Po pričakovanju je prvo mesto v ekipnem plasmanu osvojila Komerciala, ki je imela najbolj izenačeno ekipo.
Rezultati
Moški do 25 let
1. Kavka Aleš	0:25,76 sek.	Komerciala
2. Renčelj Miran	0:26,32 sek.	Sk. službe
3. Šeruga Mitja	0:27,11 sek.	Elektroener.
4. Jelen Aleksander	0:27,39 sek.	Livarna
5. Oblak Roman	0:27,89 sek.	TT
Od 25 do 35 let		
1. Skale Ivan	0:25,63 sek.	Elektroenerg.
2. Krajnc Vinko	0:25,80 sek.	Komerciala
3. Lorger Edo	0:26,40 sek.	Komerciala
4. Čater Stane	0:26,41 sek.	Jeklovlek
5. Drobne Bine	0:26,50 sek.	Livarna
Od 35 do 45 let		
L Mastnak Maks	0:28,21 sek.	Mehanična
2. Pipinič Jože	0:29,21 sek.	Livarna
3. Marolt Boris	0:29,25 sek.	Jeklovlek
4. Čanžek Vlado	0:29,85 sek.	Jeklarna
5. Dečman Milan	0:30,45 sek.	Komerciala
Nâd 45 let		
L Perpar Božo	0:30,80 sek.	Livarna
2. Rozmarič Ivo	0:31,09 sek.	Valjarna
3. Moglenicki Niko	0:37,90 sek.	KKO
4. Šturbej Alojz	0:42,45 sek.	KKO
ŽENSKE		
1. Kavka Lidija	0:32,65 sek.	Elektroenerg.
2. Čanžek Marjana	0:34,00 sek.	MO
3. Kumperger Marjeta	0:38,55 sek.	Komerciala
Stan te Rudi
V mesecu februarju so bile v naši organizaciji združenega dela naslednje kadrovske spremembe:
Novi člani naše delovne organizacije:
Vidmar Janko, NK delavec - valjarna I; Babič Stevo, NK delavec - jeklarna; Obrez Martin, NK delavec - jeklovlek; Vodušek Janez, NK delavec - elektro-plavž; Fajt Ivica, KV strojni ključavničar - TT obdelava; Sergej Darko, VS dipl. strojni ing. - DS za investicije in razvoj; Arsenovič Miladin, NK delavec -jeklarna; Zečiri Adem, KV avtomehanik - jeklarna; Kodela Milan, NK delavec - livarna II; Bah Franc, NK delavec
-	mehanična delavnica; Kolar Branko, NK delavec - valjarna II; Cinac Jasmin, NK delavec - valjarna II; Kocman Ivan, NK delavec - valjarna II; Jager Erik, VŠ ing. strojništva - TT vodstvo in priprava; Štrbuljevič Neša, KV kuhar - valjarna II; Stevanovič Dragiša, NK delavec -valjarna II; Štefanec Stanislav, KV strojni ključavničar - jeklarna; Gologranc Franc, NK delavec - livarna II; Moško-tevc Ivan, NK delavec - jeklarna; Vučič Nedjeljko, NK delavec - valjarna II; Grobelšek Daniel, KV natakar - DPG; Krizmanič Zdravko, NK delavec - livarna II; Štefanec Milan, KV avtomehanik
-	jeklovlek; Zeqiri Ismer, NK delavec -TT obdelava; Cerovski Zdravko, NK delavec - valjarna II; Cerovski Franjo, NK delavec - valjarna II; Živkovič Vidosav, NK delavec - livarna II; Klinar Zlatko, NK delavec - livarna II; Zrimšek Marjan, NK delavec - valjarna II; Bajrič Me-sud, KV strugar - MO litina; Miholič Ladislav, NK delavec - TT obdelava; Čoh Zvonko, NK delavec - valjarna II; Boja-nič Jožo, NK delavec - livarna II; Stanič Ljubica, NK delavka - komunala.
Iz JLA so se vrnili:
Šuc Drago, KV strojni ključavničar -VTS; Novak Albin, KV obratni elektrikar - elektroobrat; Paščinski Karel, KV strugar - MO litina; Celec Josip, NK delavec - livarna II; Štih Zdravko, KV elektromehanik - elektroobrat; Gorjup Fili, VŠ varnostni ing. - DS za kadre.
Zaradi kršitve delovnih obveznosti so odšli:
Jošt Daniel, NK delavec - mehanična delavnica; Kahrimanovič Mehmed, PK monter vodovodnih naprav - livarna I; Lukič Boško, PK jadrar - livarna II; Mraz Silvo, NK delavec - komunala; Vlahovič Zlatko, NK delavec - mehanična delavnica; Stiplošek Zvonko, NK delavec - livarna I.
Z negativno oceno v poizkusni dobi je odšel Markovič Radislav, NK delavec - livarna II.
V JLA sta odšla:
Vidakovič Radenko, upravljalne plinskih naprav - livarna I; Antolinc Zvonko, KV strojni ključavničar-elektroobrat.
UPOKOJENI
KOLŠEK Ivan, rojen 29. 8. 1927, stanujoč Kanjuce 25, p. Štore. Skupne delovne dobe v naši delovni organizaciji je imel preko 24 let. Najprej je opravljal dela in naloge zabijača v livarni. V istem obratuje opravljal še dela jedrarja, topilca in livarja. Zaradi invalidnosti je bil v letu 1975 premeščen v nadzorno službo na dela in naloge vratarja glavne vratarnice, katera je opravljal vse do upokojitve.
Dne 15. 12. 1982 je bil invalidsko upokojen.
SMOLE Ivan, rojen 15.1.1923, stanujoč Kameno 35, p. Šentjur. Skupne delovne dobe v Železarni Štore je imel nad 25 let. Najprej je delal v ekspeditu kot transportni delavec. V letu 1958 je bil premeščen v valjarno I na dela in naloge posluževalca peči. V istem obratu je opravljal dela na različnih delovnih mestih, nazadnje kot ogrevalec.
Dne 28. 2. 1983 je bil redno upokojen.
VREŽE Albin, rojen 15. 2. 1923, stanujoč Vodenovo 3, p. Šmarje. V železarni je bil zaposlen preko 21 let. Skozi vso delovno dobo je delal v TOZD transport. Opravljal je dela in naloge na različnih delovnih mestih, kot so dela teh-talca, transportnega odpremnika in nazadnje dispečerja.
Redno je bil upokojen 28. 2. 1983.
ŠTORSKI ŽELEZAR - Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA ŠTORE - Izhaja dvakrat mesečno - Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing. Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Stane - odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20. 2. 1974) - Tisk: AERO Celje - TOZD grafika - Rokopisov ne vračamo.