y Uc *k NtJ* >P> L AV\ »4 '-OO 0 .I >8i. ■ S 2 n -■»h ■ne. os °.iilnic 0 v 7 H 4*| T / L,l«l zr koristi delav¬ skega ljudstva. Delav¬ ci so opravičeni do nega kar producirajo. Thls paper is devoted 10 the interesis of the icorking class. Work- •r» are entitled to ali >vhai they produce. $tev. (No.) 422. E *‘ /f* -class D«c. 6, 1907, at the post Office at Chiv (j po svojih potrebah. Je li tako lepo in prijetno biti slepo orodje v mjihrokali, da si dajo delavci rajši ukazovati od r s peščice oblastnežev, kakor da bi vzeli vajeti v svoje roke? Je li tako krasno dati se kakor čreda ovac goniti v klavnico, da slušajo delavske mno¬ žice rajše ukaze silnikov kot sužnji, kakor da bi bili sami gospodarji in po svoje uravnavali svoj'o usodo ? Oj delavec, delavec! Res je, da produciraš - vse, da vzdržuješ s svojim delom družbo in da bi bilo kulturno življenje nemogoče brez tebe. A - li spoštovanja vendar ne moreš pričakovati, dokler so sam ne spoštuješ, temveč se mečeš pod . noge mogotcem — onim mogotcem, ki bi bili reveži brez tvojega dela. Lahko bi bil gospodar, pa se sam ponižuješ za sužnja. Kako da te ne bi tedaj ponižavali tisti, ki imajo korist od tvojega ponižanja? . . . Vojne v Evropi ni zakrivilo delavstvo. Ali pasivne krivde se tudi delavstvo ne more oprostiti. Ce bi bilo poslušalo glas socializma in se organizi¬ ralo v armado za varstvo svojih interesov in za pravično ureditev družbe, ne bi bilo svetovne vojne. Preteklost se ne more popraviti. Ali delav¬ stvo še vedno lahko prepreči, da se ne ponovi kr¬ vava preteklost v bodočnosti. ŽENSKA ENAKOPRAVNOST. Kakor poročajo iz AVashingtona, jc predsed¬ nik Wilson izjavil, da bo glasoval v državi New Jersey za žensko volilno pravico. Dejal je: “Nameravam glasovati v New Jersey za žen¬ sko volilno pravico, ker menim, da je prišel čas, da se prizna ženskam države ta privilegij. Ne glasujem pa kot vodja svoje stranke v Zedinjenih državah, temveč hočem izraziti le svoje lastno pre¬ pričanje kot državljan države New Jersey. Mi¬ slim, da naj bi to vprašanje rešile posamezne drža¬ ve, ne pa nacionalna vlada, in da naj se iz tega ne napravi strankarsko vprašanje.” AVilsonova izjava je tipično amerikanska. Kratka je, in to je po tukajšnjih nazorih največje hvale vredno. Ameriški časopisi objavljajo ne- nrenehoma take “špartanske” izjave posameznih političarjev in drugih ljudi. Kadar pridejo vo¬ litve, bo pa celo vse posejano s takimi aforizmi posameznih kandidatov. Kratkoča v izražanju je lepa reč. Ali take “izjave” so brez vsake vrednosti. Delati besede, kjer jih treba ni, je notrata časa in mučenje po¬ slušalcev ali čitateljev. Toda če se hoče povedati kaj programatičnega za javnost, naj bo utemelje¬ no, ali pa naj ostane med štirimi ušesi. ŽITNA LETINA. Iz AVashingtona poročajo, da znaša po okto¬ brskih cenitvah pšenična letina v Zedinjenih dr¬ žavah 1,002,029.000 bušljev. To je še za 22,700.000 bušljev več nego je bilo cenjeno meseca septem¬ bra. Tudi letina ovsa, koruze in drugega žita presega lansko. To bi bil pravi blagoslov za ljudstvo, če bi družba s svojo organizacijo služila ljudskim inte¬ resom. Ali v okvirju kapitalističnega reda je to blagoslov za posamezne špekulante, ki se morejo, s pomočjo svojega denarnega bogastva polastiti ogromnih pridelkov, potem pa odirati ljudstvo, ki mora za drag denar od njih kupovati “božji dar.” Taka sijajna letina pomeni, da bo v Zedinje¬ nih državah dovolj brane za vse ljudi in nikomur ne bi bilo treba stradati. Ali tistih naivnežev menda vendar ni, ki bi verjeli, da res ne bo lač¬ nih ljudi v tej deželi. Solnce je sicer sijalo za vse in deževalo je za vse. ali kdor ne bo imel do¬ volj denarja, ne bo deležen prirodnih dobrot. Pri¬ roda je dala dobro letino, ali delo, s katerim se more zaslužiti denar, daje in odreka kapitalizem no svoji volji. Tako se je kapitalizem postavil nad prirodo in njene zakone' Tn če bodo hoteli ljudio še kdaj živeti prirodno, morajo strmogla¬ viti kapitalizem. LIEBKNECHT RANJEN? Iz Berna v Švici prihaja poročilo, da je so- drug dr. Karl Liebknecht ranjen. Kakor je zna¬ no, je bilo Liebknechtu dne 22. marca ukazano, da mora biti pripravljen za vojno službo. Tri dni potem je bil res vpoklican in dodeljen pio¬ nirjem v Alzaciji. Da bi bila nemška vlada prav malo žalovala, če bi bila ravno njega zadela kakšna slučajna krogla, je skoraj gotovo. Gospod¬ je v Berlinu niso nikdar bolehali za premehkim srcem, sedaj, ko kosi smrt na bojiščih miljone, pa še celo ne. In Liebknecht ni med tistimi, ki bi se bili prikupili kajzerju ali pa Bethmann Holl- wegu. Toda krogla ni prifrčala. in ko se je zadnjic sešel nemški državni zbor, ie bil Liebknecht tam, ter je zopet delal vladi sitnosti. Nato so ga pa menda poslali na vzhodno fronto, kajti socialistič¬ ni list “Berner Tagwacht” javlja, da je bil ra¬ njen na vzhodnem bojišču, kjer ga je padajoče drevo zadelo na glavi 4 Vsi prijatelji neustrašenega socialističnega bojevnika bodo želeli, da rana ne bi bila nevarna in da bi hrabri sodrug kmalu okreval. Na tem ne more nič izpremeniti, da so želje’ prusko-nem- ške vlade najbrže drugačne. Kar je Wilson povedal, ne pomeni nič druze- ga, kakor da dobi ženska volilna pravica v New Jersey njegov glas, en glas. To se nam res ne zdi tako važno, da ie treba raznašati po brzojav¬ ni žici po vsej Ameriki. Pri volitvi bo štel AVilso- nov glas ravno toliko kolikor vsak drugi. Torej ni stvar nič bolj zanimiva kakor glasovanje kate¬ regakoli drugega volilca. Ali ker je njegova izjava raznešena po javno- nosti, ima ta javnost tudi pravico, da sodi o njej, kljub temu, da je tako kratka in neobrazložena. Če bi bil Wilson povedal svoje razloge, bi jih bilo mogoče uvaževati. Ker jih ni povedal, se ne more nihče ozirati nanje in človek se lahko drži le besed, ki so bile objavljene. . Prezident misli, da je prišel čas, ko se prizna ženskam v New Jersey privilegij volilne pravice. Te besede pač kažejo, da po AVilsonovem mnenju doslej še ni bil čas za to. Tedaj pa bi moralo biti zanimivo slišati, zakaj je zdaj čas in zakaj doslej še ni bil. Mislimo namreč, da je bil čas za to že davno in nikakor ne moremo ijganiti, kaj cla se je pravzaprav zgodilo takega, da bi bilo ravno se¬ daj opravičeno, kar včeraj baje še ni bilo. Tudi pravi AVilson, da naj se ženam sedaj da ta privilegij. Ne vemo, kaj mislijo ameriške su- fražetke o teh besedah, zdi se nam pa vendar, da smatrajo vsaj one, ki jim ni boj za volilno pravi¬ co le šport, svojo zahtevo za pravico, ne pa za pri¬ vilegij. Ako bi bil privilegij, bi imeli prav tisti, ki se mu upirajo. Kajti demokratizem ne pre¬ naša predpravic. Po naših nazorih, gre ženskam politična 'enakopravnost enostavno zato, ker ni nobenega vzroka, zakaj da naj se smatrajo v jav¬ nem življenju za manje vredne od moških. Ali morda razumemo AVilsona. Če bi javno izjavil, da je ženska volihia -pravica po njegovem mnenju pravica, tedaj ne bi mogel reči, da to ni strankarsko vprašanje, ampak od svoje stranke bi moral z vso odločnostjo zahtevati, da jo sprejme v svoj program in da se bojuje za njo. če bi jo smatral za pravico, bi se moral odreči stranke, ki ne stori vsega, da jo uveljavi. AVilsonovo stališče je bolj udobno. On bo glasoval za žensko volilno pravico, drugi člani njegove stranke lahko glasujejo drugače. Tako se ne zameri pristašem ne nasprotnikom ženske vo¬ lilne pravice. Toda tista politika, ki še noče nikomur zame¬ rili. je naposled najslabša. Kajti le politika brez načel more biti taka. Kjer so pa načela, tam je boj; tam mora biti človek pripravljen na nasprot- stvo. in če je treba, tudi na zamero. Brez tega ne more nobeno načelo zmagati. Načela, ki osta¬ nejo le na papirju, so pa prazne.fraze. 43 PROLE — T A R E C GOSPODIN FRANJO. ROMAN—SPISAL PODLIMBARSKI. Ob večerih, ki so postajali že dolgi in hladni, čepi Danica sama zase pred Drljačkino hišo, stiska roki p-od gunjič ter gleda v mirno nočno globino, vso polno svežosti in dišav. V temnih ob¬ risih stoje pred hišo pritlikave češplje; skozi njih šibke in ogoljene veje se rišejo tršasti hrasti ve¬ likani kakor mrki stražniki planine; za njimi se v nepredirni temi spaja Zeleboj s Kravanjo. Do- čim že gluha noč ziblje zemljo in vleče od nekod tanke meglice, da pokrije z njimi hrib in plan, je na nebu še vse svetlo. Belkaste lise večernega si¬ jaja se razlivajo po vsem nebosklonu, kakor bi zapad podajal vzhodu roko, in v bledi nebesni svetlobi so razstalni višnjevkasti oblaki, kakor o- tcki po dalmatinskem morju. In tam na sever¬ nem kraju leži velik otok, podoben onemu pro¬ stranemu cesarstvu, katero je videla Danica z vsemi njegovimi gorami, rekami in mesti narisa¬ no v svoji šolski knjigi. ‘Bog ve, z katere pokra¬ jine tega silnega cesarstva je prišel oni, ki se ga je tako močno oklenila moja misel,’ — premiš¬ ljuje deklica, vsa zatopljena v svojo srečo. Vse¬ naokrog sama tihota, le sova zdajpazdaj tužno za¬ skovika v planini, kakor bi zajavkala gorska vi¬ la pod udarci gozdnega škrata. Takšno vpitje, hripenje in grgotanje je Danica slišala v Herce¬ govini, ko so Turki morili ujete vstaše. Preteklost in sedanjost sta se zlili v njeni o- brazotvornosti. Kakor je bila prva ob vstaji in po smrti staršev grenka in prazna, tako je druga sladka in bogata. Poprej je lazila po temi, zdaj ji sveti mogočna luč na praznik življenja. Kakor otrok, ki jemlje iz stavbne skrinjice kocke in gra¬ di z njimi veličastne hiše, cerkve in gradove, jih podpira, vse križem razmetava in zopet postav¬ lja, tako je delovala njena domišljija: ustvarjala je čudežne svetove, kjer več 'ne vladajo naravni zakoni, kjer se izpolni vsaka želja in vsako hre¬ penenje, kjer nimata moči ne snov ne sovražnost in se izvrši vse, karkoli je jedva slutila duša, ko je bila še vsa vkovana v bedno telesnost. Prej je mnogo mislila o Joviči, kadar je bil odsoten, a zdaj je skoraj pozabila nanj, tako mogočno je priplaval na površje njenih občutkov gospodin Franjo: polastil se je vsega občutljivega ustroja njene notranjosti. Nekdaj je ljubila brata, obo¬ ževala je njegov nravni heroizem, njegovo moško odločnost, celo njegovo prezirno in asketsko ve¬ denje napram ženstvu, sedaj je njeno srce ohlad- nelo, njeno uho je oglušilo zanj, nekako drobila sc je njegova junaška postava, ker vso njeno do¬ mišljijo je zavzel gospodin Franjo: stopil je pred njo, in zastri oči, da so bile slepe za ves ostali svet. On je neomejeni gospodar njenih misli; ka¬ kor globoko zabirajoči plug po mehkem polju, tako pojde ljubezen do njega z njo do groba. Večkrat je sklenila, da pojde z Bobojcdcem v Tuzlo, ker hoče videti gospodina Franja, toda sramovala se je, razodeti takšno želj-o. In v sa¬ njah se ji je prilaskala druga misel: sama gre pojoč preko hribov in dolin z neizrekljivim hrepe¬ nenjem v srcu; vsa trudna in onemogla od poti in duševne bolesti, zagleda pred seboj mesto s kupolo pravoslavne cerkve; v solncu se blešči zla¬ ti križ nad njo in v njegovi senci stoji mnogo be¬ lih minaretov; pri jalskem mostu zagleda gospo¬ dina Franja; poklekne predenj, oklene se njego¬ vih kolen in doslej neznana blaženost se razlije po njenem bitju. 'Bedeč je zavrgla to misel: sra¬ mežljivost in strah pred samotno potjo sta jo od¬ vračala -od nje. Treznejši je bil Vilar, ki je bil že precej davno okusil prvo ljubezen in je imel že vse jasno za¬ črtano pred seboj in si zlatih gradov ni več sta¬ vil v oblake. Mislil je o Danici, kolikor se spo¬ dobi, toda njegov organizem ni bil tako uravnan, da bi bilo v njem v gotovih časih prostora samo za žensko. Sicer se ni povzpel na stališče takšnega asketa, kakršen je bil Joviča, ki je s svojo revolu¬ cionarno dušo preziral oba vladarja človeštva: feminizem in materialnost, a toliko se je nagibal na zdržljivo stran, da se je umel zatajevati tudi sredi najhujših ljubezenskih navalov. Toplo se je spominjal Danice, toda v njegovi široki duši je ostalo še mnogo prostora za druge stvari. I- mel je jasen pogled za vse, kar se godi krog nje¬ ga, in voljo, ne zatisniti očesa, ako se godi kri¬ vica. V prejšnjih časih je bil tudi on nekaj cini¬ ka, ki je prisiljeno poslušal umazane pogovore v javnih lokalih in jim ni ugovarjal, ki je molče šel mimo krivice in je z žalostjo v srcu zatisnil oči, da bi je ne videl — ker se je takrat še sra¬ moval svojih boljših občutkov. Bosenske razmere pa so mu -odprle oči in tako gorostasne so se mu zdele, da je javno grajal vse, kar je bilo vredno graje. Mislil, govoril in delal je drugače nego oni na otoku, zato je veljal za neumestnega filantro¬ pa ne samo nadporočniku Buzdugi, ampak malo¬ ne vsem, ki so hpdili v kazino. Kakšn-o onemoglo rahločutnost bi mu bili še odpustili, dasi sami še tste niso bili zmožni, ko pa so zapazili, da se je z njo priljubil nezadovoljnim ljudem, so začeli pi¬ kro gledati nanj ter mu podtikati nevarne zveze, o katerih nikdar mislil ni. Pod Konj-planin-o se je zameril orožnikom, za svojega bivanja v Tuzli pa tudi vojakom. To se je zgodilo zaradi majki- ne krave. S tem stopa novo bitje na pozorišče, mojega romana in jaz mu rade volje odprem vra¬ ta v novo poglavje. 36 . Stara Grgieevka je imela v lesnem hlevu za hišo suho kravo, ki je imela dosti mleka, kadar je dobivala dobro krmo. Zadnje čase jo je zelo skrbelo, kaj bo s to ljubo živaljo. Pod turškim gospodarstvom jo je smela pasti po vseh rebrinah nad mestom, na te razsežne pašnike je takrat go¬ nil živino vsak, kdor jo je imel. Pod avstrijski vlado se je vse izpremenilo. Ta je darovala del teh pašnikov Sestram božjega usmiljenja, na dru¬ gem delu so se vežbali vojaki in nekaj so jih za¬ gradili begi, ker jim je nova uprava naložila na¬ nje davek. Majka ni vedela, kde pasti. Nabirala je s snaho ob potih in njivah zelišč ter nosila do¬ mov. Pozimi je nameravala dati kravo na kmete k bratu v rejo. Bobojedac bi jo bil nagnal v hosto, kjer bi si po zgledu njegova konjeta sama iskala živeža. Morda je umna žival slutila svojo bodoč¬ nost, pa je hotela poizkusiti, kakšno je vlačuga- nje na svobodi, morda se ji je zasmilila majka, pa ji je hotela olajšati skrb za hrano in sama po¬ skrbeti zanjo, verjetnejše je, da jo je spomnil prazni žcl-odec na socialno vprašanje in jo pognal na težko pot s trebuhom za zeliščem; naj bo tako ali drugače, res pa je, da se je neko prekrasno noč izmuznila iz nezaprtega hleva, vohala po uli¬ ci gor-dol, mulila kraj potov in v dobri slutnji pribrkljala naposled pred kazino. Tu je dolgo 'O- pletala, veseleč se zvezd in druge nočne prirode ter gosposkega vonja, ki je prihajal s kazinskega vrta. In ni mogla odoleti vseobčemu hlepenju po čim večjem užitku; fini vonj, lasten vsem kori- tarjem in žlebarjem, ji je pokazal v zelenem plo¬ tu odprta vratca, skozi katera se je potisnila v črni greh. Ko je stala onkraj plota, je kolovratil po uglajeni poti’ sredi vrta poslednji pijani gost iz kazine. Zanj krava ‘haje i nehajo’, ker mikale so jo boljše stvari. O, blagor mu, komur je dano, priti k polnemu koritu! Dotičnik je morda tako skromen in čednosten, da niti ne ve, kje je, no drugi, ki nismo tam, vemo, da je tam dobro, in vedela je tudi krava. Na vso sapo je šavsala in hlastala po sočnih rastlinicah, dokler se ni na vzhodu pokazala prva krpica dneva. Tedaj se je spomnila, da se spodobi, po lastnem telesnem u- živanju zatopiti se v premišljevanja, za kar se ji je jutranje razpoloženje narave zdelo zelo pri¬ merno. Legla je na pot, kjer se čez dan in do poz¬ ne večerile ure šetajo tuzlanska gospoda. Spokoj¬ no prežvekujoč, je dolgo zrla na solnčni vzhod ter se' čudila, kako iz malega zraste veliko. Pre¬ šerna radost ise ji je razlila iz polnega želodca na gobčne poteze. Nagledavši se naravnih navlak, se je poglobila v socialno vprašanje, ker nekaj mr¬ vic tega velikega vprašanja se je bilo i njej, ka¬ kor vsem drugim stvarem, ki so obtežene z želod¬ cem, zadolblo v. možgane. Zakaj ni vedno tako, kakor je bilo nocoj! Toliko je dobrot na svetu in poštenemu bitju so zaprte! Zakaj ni svet tako u- stvarjen, tla bi nežno rastlinje samo frčalo v od¬ prte gobce! Po tem pametnem vzdihu je začutila žejo, kakor j-o začuti človek, kadar se je do site¬ ga najedel in namislil. In glej — v ta dobri„čas se je zgodilo kakor v pravljici: jedva je poželela, že je stalo pred njo. Kraj poti so se šopirili kras¬ ni šopi pisane trave kimajoči pod srebrno roso. Šavsnila je po travi ter polizala z nje biserno vla¬ go. Tedaj pa jo je dohitela usoda maščevalka, ki stoji vedno v službi samopašnikov in okrutnikov. S ceste je stopil na vrt brkast vojak, za katerim je tovorilo pet Bošnjakov drva za kazinsko ku¬ hinjo. Ko je brkič naletel na kravo, ovirajočo promet, se ni malo začudil; ko pa je zagledal vse polno svetločrnih mlincev na uglajeni poti, ko¬ der se šetajo gospoda in njegov gospodar stotnik Ilvalibogovski, se je silno zgrozil in razsrdil. Iz¬ drl je iz prvega tovora debel sklesek ter začel z njim udrihati po živali, kakor bi ji hotel zmleti kosti. Ko ji je odbil desni rog, je bolestno zamu- kala in vstala. Zdajci jo je spoznal prvi tovor¬ nik, naš znanec Ante Bobojedac. Zamahal je z ro¬ kama ter rahlo prijel vojaka za ramo, rekoč: “Oj brate mi po Bogu, gospodar ti naš, ne tolci, kakor se bije s tolkaeem po kamenju na cesti! To je krava moje sestre Mare Grgičeve, bedne katoli¬ čanke. Vrt ima vrata zato, da se zapirajo. Da jih je snoči zaprl eden tvojih služabnikov, krava bi ne bila mogla grešiti,” na kar je pritajeno in vščipljivo pripomnil drugi tovornik: “Gospoda in psi ne zapirajo vrat za seboj.” To je vojaka še bolj razkačilo in zavpil je: “Zakaj imajo pa čuži vrata pri hlevu — a? Ušivci, cigani, puntar¬ ji! Vse postreliti!” Bobojedac je preplašen sko¬ čil za dva koraka nazaj in vojak je iznova začel mlatiti po kravi. Prenehal je, ko je videl, da ji je prebil zadnjo nogo, ki jo je žival iztegnila otrplo in nerabno. Ta rabuka je privabila še dva voja¬ ka, ki sta skočila iz kazine tovarišu na pomoč. Vsi trije so se uprli v žival ter jo zarinili na ka¬ zinsko kegljišče, kjer so jo privezali k ograji. Potem so stopili v krog na vojno posvetovanje. “Za slano vodo drve ovce, za vodo gre mlin, za travo krava”, je izpregovoril Bobojedac ter ponižno naklonil glavo. “Krava je nedolžna ka¬ kor pšenično zrno”. Čez hip je zaprosil, naklo- nivši glavo na desno ramo: “Dajte jo nazaj, kaj naj počne moja sestra brez nje!” In zopet čez hip je vzdihnil ter se zlagal : “Bedna katoličanka bo molila za vas, gospodarji vi naši”. Vojno posvetovanje je bilo končano in prvi vojak je razglasil: “Hajdite, čuži, in poližite ne¬ snago na poti, pa bo krava vaša”. Tedaj je zakipelo v drugem tovorniku in za¬ drl se je: “Kaj — mi naj poližemo! Nismo lizali niti pod sultanom ... Nismo vaši psi, tudi psi bi ne lizali!” Ta moška beseda je prestrašila Bobo- jedca. “Dolg je tvoj jezik, prekleti Vlah, in zanj boš visel gotovo še na drevesu”, si je mislil. Tovorniki so zmetali drva, pobrali borni izku¬ piček in odšli. Bobojedac je hitel k Grgičevim, da naznani nesrečo. Sestre ni dobil doma, ker pol ure je bila že z doma in je iskala kravo. Sporočil je Vilarju, ki se je pokazal na oknu, Daničin pozdrav, dasi tistikrat ni bil nič v mlinu, potem mu je povedal dogodek na kazinskem vrtu in ga prosil, naj on posreduje, da pride krava nazaj, > ki itak ne bo za drugo nego za mesai’ja. Inženir je obljubil svojo pomoč, zaprl okno in se začel napravljati. V tčm je skrbna majka pretekla že celo me¬ sto. Vse je preiskala. Naposled je zapazila sledove kravje poti, ki so kazali na kazinski vrt. Nič do¬ brega sluteč, je stopila vanj. Ostrmela je, ko je našla žival privezano s konopcem in tako razmrc¬ varjeno. Skočila je k njej in jo stokajoč hitela odvezavati. Tisti trenotek je stopil k njej brkasti vojak ter jo neprijazno prijel za rokav. “Premila majka, ta krava je zdaj naša, ker smo jo zaplenili na našem ozemlju. Plačala boš vojno odškodnino, ako jo hočeš vzeti nazaj. Razumela?” Tako je v slabi srbohrvaščini govoril brkič in da bi- majka bolje razbrala položaj, ji je pokazal deset prstov ter ji pred nosom posvaljkal s palcem in kazalcem češ: Plačala boš! Kadar je trebalo plačati, majka niti najči- štejše srbohrvaščine ni razumela, kaj še takšno žlobudranje. Ker ni mogla hitro razplesti vozla, je segla v nedrje po pipec, da kakor veliki Alek¬ sander v škripcih prereže vozel. Pa vojak ni pustil. Prijel je od zadaj za krilo in jo s takšno močjo odtegnil od krave, da se je starka opotekla in povalila na grmiče odcvitajočih bigonij, pela- gonij in fuksij, ki so se šopirili pod kegljiščem. “Zulumčare švabski!” jo zakričala, pobirajoč svoje kosti in ko je bila prišla do sape. Vojak se je iznova razsrdil, ker besedo švab¬ ski je smatral za razžaljenje časti, vrhutega mu je bilo žal pomandranih cvetic. “Marš vun, marš, marš!” je zakričal, prijel starko za suhi tilnik, jo tiral k plotu, ki je tudi za kegljiščem ograjal vrt, in jo pahnil skozi vratca na pot. “Tukaj ča¬ kaj, kolovrat stari! Buta! Krava pride še le pre¬ ko protokola in konaka v tvoj hlev — kadar pla¬ čaš globo”. In je z zapahom zaprl vratca. Majka ni vedela, kaj je protokol, a globa in konak sta ji bila znana. Vedoč, da je med njo in mučiteljem plot, preko katerega je ni mogel do¬ seči, je zdajci vsa razkačena odprla zatvornico svojim psovkam. “Kaj, še globo naj plačam zato, da si mi ubil kravo? Čakaj, jastreb švabski, lopov, prašič mastni — zatožim te v konaku, pri carju častitem te bom tožila, da mi plačaš žival! S to desetorico nohtov se preživim jaz — dvig¬ nila je roki •— a ti živiš s tujimi žulji, ciganče smrdljivo, gavran črni Vojak psovk ni ostal dolžan. “Molči, brez¬ zoba kuzla! Da znaš tako delati s, svojimi nohti, kakor umeš z gobcem, sedem debelih krav bi ti stalo v zaprtem hlevu.” Še 'drugih cvetk ji je nasul, vzraslih na vojaškem polju. Ona za plotom je nadaljevala: “Ječa naj ti postane domača hiša, če jo še kdaj uvidiš, ti steklina švabska! Zena tvoja naj vso deco tvojo zapored poljublja na mrzle, posinjele ustnice, za kugo naj počepa tvoja živina in sam crkni za plotom! Kolne naj te majka na tvoji smrtni po- steli, očrni naj tvoj obraz liki gruda ledu, kosti naj ti gnijejo pri živem teiesu in' po smrti riaj Te' izmeče zemlja volkovom v žretje!” Žugala je majka s pestjo preko plota, iztegovala je vrat, da bi bolje videla nasilnika, iz oči ji je sršela strašna jeza. Vojak ni dosti premišljeval o logiki njenih psovk. “Na tvojem jeziku bo še vrag brusil kremplje — koklja pijana!” je zavpil in še več neslanosti ji je nametal. Končno se je spomnil, da z besedami ne pride na konec. Pobral je sklesek, s katerim je bil prej obdelava! kravo. Da hi dal duška svoji jezi in bi se pomirila Bosna, ga je vrgel proti starki. “Idi k vragu, rilec babji!” Majka se je okretno ognila sklesku. Tedaj se je podrobneje zazrla v vojakov obraz: ves je bil črn in višnjev, živalske oči so se svetile, kakor bi vrag prežal iz najtemnejšega peklenskega kota. Šinila ji je v glavo misel, da se že vrši njeno pre¬ kletstvo. Zbežala je in kolikor so jo nesle noge, je tekla k Hrenu, ki je velik gospod in ji pomore do krave. Hren si je z vodo izgrgraval usta in s ščetico snažil zobe, ko je starka planila predenj. Njene sicer tako mile oči so divje švigale, lične kosti so ji še bolj izstopile, na njeno znojno čelo se je tu in tam usul trdi češuljek sivih las, roki sta se ji vdrli v suhe prsi kakor kremplji v živi plen, njeno telo je drgetalo. Hren se je prestrašil te nenavadne prikazni. “Kaj se je zgodilo, majka?” V naglici je pravila, zadihajoč se in s treso¬ čim glasom. “Pomozi mi, gospodar ti moj milo- stivi! Ako Boga poznaš, pomozi! Ti hodiš v ko¬ nak, tvoja beseda mi privede kravo nazaj.” Tako je končala vsa v solzah. Hren se je razsrdil. Držeč v eni roki kozarec, v drugi štetico, je zavpil: “Kam pa misliš, majka! Jaz naj se vtikam v vojaške stvari? To hi se mi utepalo! Ako so namlatili tvojo kravo, ki se je povsem neupravičeno zarila ponoči na kazinski vrt — dobro, a mene ne bodo mlatili, ker jim nočem po nepotrebnem nastaviti svojih kosti Sicer pa —• kultura, kultura! Kolikokrat sem te že učil, da ne smeš kar tako na vrat na nos vdirati v moje stanovanje. Treba lepo potrkati na vrata in čakati, da kdo roče: Heroin ali pa noter! Takšna ie pri nas olika in navada.” “Pozabila sem, oprosti, gospodine!” je za¬ ihtela majka. Vse drugačnih besed je pričako¬ vala. • “Takšna prideš in oh tako zgodnji uri, ko te nihče ni zval. Da te vidijo moji otroci, uroke hi dobili od tebe.” Začel je zopet grgrati. To glasno govoricnje je privabilo gospo Minko iz kuhinje. Tudi ona se je prestrašila starke. Obžalovala je njeno nesrečo, celo preble- d - 1 a je. “Kako je to grdo, trpinčiti ubogo žival !” jr mehko rekla. “Toliko so nagnali sem nemških vojakov, ki se ne marajo naučiti deželnega je¬ zika —’ Tu je Hren zabrusil polna usta vode v kablie kraj umivalnika in z zlobno ironijo na obrazu je rekel nemški: “Prosim te, Minkee, ne čvekljaj takšnih budalosti v navzočnosti teh ljudi. I ka pa ima opraviti deželni jezik s kravo? Tvoje bese' | dičenje bi nama lahko škodovalo. Majki m: pra ffjika. puNC #?! N , # # SV \'K £ iTU a godi. Že večkrat sem videl njeno kravo .samo izprehodu po mestu. Pomisli, kako bi bilo, ko bi se smele vse krave tako svobodno šetati p u ulicah. Zapira naj jo, zato je tesar naredil vrata, Stari red mora izginiti in novi se mora uvelja¬ viti, zlepa ali zgrda.” “Kravi je zlomil nogo — ” “Ima še tri zdrave. Jaz hodim samo pr dveh.” “Rog ji je odbil — ” “Mleko ne teče iz roga.” “Ali se ne spominjaš, 'Vinko, kako sva pre leti skupno čitala Stritarjeve pesmi, tiste lepe < Raji? Mati, Turek je li_sko ukral, Ko sem jo v rebri pasla. Kdo nam bo zdaj, ko jo je odgnal, Mleka dajal in masla? Takrat te je ganila tista mati, a danes si trd neizprosen, mož jeklen Hren je vrgel ščetico na umivalnik, pograbi brisalko in jezno je odgovoril, otirajoč si usta “Pa naj Stritar danes napiše pesem o tej a« srečni majkini kravi, ,ako si upa. Avšica, vsafa reč ob svojem času! Zdaj veje drug veter, z njiu moram frčati jaz, pa me zafrkavaj, kolikor; drago.” Osato je pogledal na majko, bacil bri salko na posteljo, stopil bliže k soprogi in nomšl je nadaljeval : “Spravi mi starko za danes iz hiše jutri pa zopet lahko preide, ko se pomiri ne več toliko neplodnega jadikovanja. Zaradi eni krave naj bi imel sitnosti ! Minkee, bodi m oprezna ženica, saj poznaš tukajšnje razmt-rt Majki dovoli, da si na našem vrtu napuli pet al šest rjuh trave — jesen je tukaj — nij ne ugo varjam. Vse naj poruje ali požanje. Druge ne morem storiti za kravo. Naj se zateče k svo jemu gospodinu Franju, on se rad ukvarja dobrotljivostjo. Pa se tudi lahko, ker je sam ii naposled neodvisen od bosenskega kruha, Ko je majka zaslišala imenovati gospodin:! Franja, jc dvignila glavo. “Da, gospodin Fra njo je naša skala. On se jih ne hoji,” je viknih navdušeno in pikro obenem. “Da, on jim pokaže,” je patetično odgovori Hren, ljubosumen na Vilarjevo svobodo. Majka je vsa zasopla hitela domov. Vilarji bil že pripravljen na odhod. Majki je obljubil da stori vse, kar je v njegovi moči. Tudi on & jc spomnil Stritarjevih verzov in posmejal se j nečemu. Toda sklenil je pomagati, da ne porečeji Bošnjaki: Nova kultura je prišla in z njo nov; nasilstva, pa ga ni bilo človeka, ki hi jih izkuša ublažiti. Gredoč po ozkem dvorišču, ni zapazi Bobojedca, ki je pred hlevom zajtrkoval Čebulj in kruh, čepeč kraj svojega konjiča. Še le pri vratih je zaslišal Bobojedčevo vzdi ho vanje : “Boga mi — mrzla zima stoji prod pra¬ gom — kaj bo, kaj ho? Gola je moja bosotinji — u-u!” Okrenil se je in šel k siromaku “Otroci mi jokajo doma,” je javknil bedni trgovec s carskim lesom ‘jNaj jokajo, saj ti jih nisi učil,” je malo¬ marno odvrnil Vilar še vedno zamišljen v Stri¬ tarjevo lisko. “ Sami so se naučili, istinabog! 0, velika j« tvoja pamet, gospodine Franjo! Srečna je majka, ki te je nosila, in srečna je ženska, ki bo rodila od tebe. U-u!” Vilar je natresel nekaj srebra predenj in m naročil pozdrav za Danico. Bobojedac je z živah¬ no kretnjo pobiral in mrmral nekaj o bednik katolih in učenih ljudeh. Majka je drobnela za Vilarjem, ki se je na' potil na kazinski vrt. Ona je ostala ua poti, bo- ječ se razkačenega vojaka, on je šel naravnosti st - kegljišču. Ogledujoč pohabljeno žival, je zma¬ jeval z glavo. Pristopil je brkasti vojak. “Zakaj ste tako razmrcvarili žival? Ali se vam nič ni smilila?” je vprašal Vilar v tonu do¬ brega in mirnega človekaj ki pričakuje dobroto od sobrata Zgodilo se je mrhi po njenih zaslugah,” je moško odgovoril brkič “Dajte kravo nazaj! Lepo napitnino dobite cd meno in tudi škodo povrnem.” Vojak je pogledal v višek, kakor bi bila tam napisana lepa beseda napitnina. Pomislil je nekaj, ker močno mu je ugajala ponudba, toda kaj, ko Mi je bilo prepozno. Potresel je z glavo kakor lisica pod nedosežnim grozdjem. “Ne morem, gospodi Krava stoji že v jutranjem raportu prijavljena kot plen. In kar je priplenjeno, denejo naš po - veljnik gospod stotnik Ilvalibogovski vse na pro¬ tokol. Ob osmih bodo vstali, ob devetih pridejo 3 dr. št. i dr. št. 1 Ocepek, 1 i dr. št. I Joe Modi bi dr. št st, Aid. J in Ivan: j dr. št. 1 ir, Vinc. rtsec: Čiri' % Jamnik * dr. št. i i dr. št. ftidr. št. 2' Izoli dr. št. 3 d dr. št. 9. '1 dr. št. 1 'i dr. št. ir. št. 1 ir. št. 2 llesik. Pies t št, 5. ir. št. Močnil dr, št, ] av JO sem pogledat. Kar zaukažejo gospod stotnik, toj se mora zgoditi, pa je amen besedi.” Zasukal sc je na peti in je odšel v kazino. (Nadaljevanje! Narod ni svoboden, če je Njegov vladar ne¬ odvisen. - - V Avstriji razpisujejo po 25 kron nagrad« če vjame kdo ubeglega vojnega vjetnika. Judež je dobil 30 srebrnikov. Neka dama, po imenu Laimbeer, rojena Na¬ talija Sohenje, je izgubila vsled železniške nesrel če svojega moža. Zato zahteva od železnic* Long Island 250 dolarjev odškodnine. Dvestopetdeset dolarjev je ženi vreden moz Marsikateri pes se draže plačuje. Vojna je najboljši dokaz, da je človeštvo s* zelo zaostalo. Če ne morem s pestjo dokazati, d»1 imam prav, ne morem tega niti z armado. Ce zmaga kakšna država, je to lahko dokaz, da im* boljše kanone, pa ne. da ima bolj prav kakor ti¬ sta, ki je premagana. Zato je kratkovidno, verjamejo ljudje, da se vodi vojna, za pravico. an: |28. avf ^ivišj ^ raz; linije ' l Dru Rjavile ' !! h ki I 50 ^ živ 1 krivdi Ne Šh >t k l f ^otnj >! kilog ; je' P: £ v k Su h? ^ S At *■ m” ijet ŠH m h ■> Sk . •' a t . ■ . r ■ . PROLETAREC ADVERTISEMENT im s aiita : ako sv a tiste m' odgnal, danes« lnik, listi, Slovensko [Jgtanovljeno 16. januvarja 189 i. Inkorporirano 24. februva 19u3 v državi Kansas- POgfal. • a J°c si ^ ^ o tej jj Avšica, veter ’ 2 njiij ijj kolikor - ko, bacil L ogi in Dena- danes iz k, pomiri H(T Zaradi g* ;ec, bodi ^ mje raan^ napuli pet j - nič ne w jc. DragaJ zateče k sJ d ukvarjaj ker je sam J kruha.” j iti gospodi^ ;ospodin Frj i,” je viha eno odgovori (bodo. mov. Vilarji d je obljubil . Tudi oi i 'Osmejal se j la ne porečij: n z njo mn bi jih izbš! 'ti, ni zapazil okoval čeki a. ijedeevon to ji pred pn lo ja bosotrh; javknil k ul,” jem dšljen vS| ! O, veliki J ena je ®P1 , ki bo m tredenj jifl ac je i i'™ caj o ^ i, ki se H a na .p?M 1 nararno^] ■ival, j e rojak Žival? m ar v ‘f ikuje d< z aslug al ,ituiu° toda » ^ Sedež: Frontenac, Kans. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MRAT1N OBERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kana Podpreds.: JOHN GORŠEK,Box 179, Radley, Kans. Tajnik: JOHN ČERNE, Box 4, Breezy HiR, Mulberry, Kana Blagajnik: FRANK STARČIČ,Box 245., Mulberry, Kans Zapisnikar LOUIS BREZNIKAR, L. Box 38, Frontenac, Kana NADZORNIKI: PONGRAC JURŠE, Box 207 Rdley, Kan«. MARTIN KOCMAN, Box 482, Frontea&c, Kan«. ,t\'TON KOTZMAN, Frontenac, Kans. POROTNI. ODBOR: JOSIP SV A TO, R. 4, Woodward, Iowa. FRANK ŠTUCIN, Box226, Jenny Lind, Ark. MATIJA ŠETINA, Box 23, Franklin, Kans. Pomožni odbor: MTLLIAM ILROMEK, Box 65, Frontenac, Kans. ANTON KOTZMANN, Box 514, Frontenac, Kans. sprejemna pristojbina od 16. do 45 leta znaša $1.50. Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika. V»e denarne pošiljatve pa gl. blagajniku. Dvorna etiketa. Med največje norosti monarhij pisovati z Rusi vseh dostojanstev; -IJEADA GL. TAJNIKA A. S. B. P. D. S-remembe pri krajevnih društvih v mesecu septembru 1915. Zopet sprejeti član(ice): K . ž „ i v i ! I 1 $ 1 i ! 2 “AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR” ZA LETO 1916 je izšel. Koledar je vezan v trde platnice, šteje 240 strani (naznanilo v zadnjem “Proletarcu”, da ima 224 strani, je bila pomota) in ima sle¬ dečo vsebino: • SPISI. Koledar za leto 1916. — Stoletna pratika. — Splošen kalendarij in zbirka raznih podatkov (Naše osolnčje. Zemlja in luna. Stanje planetov 1916. Volilni koledar. Časovna razlika. Množitvena tabela. Časovna mera. Mere v Zedinjenih državah. Razlika med ameriško in evropsko metriško mero. Nepismenost v Zedinjenih državah. Obrestna tabela. Slovensko prebivalstvo v Zedinjenih državah. Najveeje stvari na svetu. Smrtna kazen v Zedinjenih državah. Monroe-doktrina. Ženitveni zakoni in razporoka. Kako so poklici razdeljeni v Zedinjenih državah. Držav¬ ljanska pravica. Naturalizacijski zakon. Koliko je civilnih zveznih vslužbencev. Kolonije Zedinjenih držav. Kanada in Mehika. Republike v južni in centralni Ameriki. Vladni sistem v Zedinjenih državah. Proglas neodvisnosti. Ustava Zedinjenih držav. Kako je bila ustava z dodatki sprejeta.) — Letni pregled. — Ivan Molek: Čemu si rodila sina? (v verzih). — John Reed: Hči revolucije. — Velikani iz davne dobe. — Jože Ambrožič: V krvi. — Ivan Molek: Svoboda (v verzih). — Etbin Kristan: Jan Hus. — Filip Godina: Kako je v Alaski. — Jože Zavertnik: Hlapec? — O duhovih. — Jože Ambrožič: Eden izmed mno¬ gih. — Ivan Molek: Oparnice (v verzih). — Kronani norci. —- Ellin- Pelin: Na onem svetu. — Pravljica o Evinem jabolku. — Ivan Molek: Kaj ho po vojni. — Etbin Kristan: Izkušnjava. — M. Arcibašev: Re¬ volucionar. — Jože Zavertnik: Oko postave. — Socialistično gibanje slovenskih delavcev v Ameriki. — Frank Petrič: Poglavje o organiza¬ ciji. — Theodore Cvetkov: Zakaj se hoje ljudje teme. — Howard Moore: Ostanki barbarizma v civiliziranih ljudeh. — Odlomki. — Ščegetalke. — Oglasi. SLIKE. Uvodna slika v dveh barvali. — Planet Saturn. — Če hi se sovražni¬ ka zmenila ... — Stolp biser je v na razstavi v San Franciscu. — Pre¬ kucnjeni parnik Eastland. — Mladi Rockefeller. — Stari Rockefeller. — John R. Walsh. — John R. Lawson. — Usmrčenje “nezvestih” v Me¬ hiki. — Mrliči na bojnem polju. — Prizor iz francoskega bojišča. — Kruppov najnovejši mortar. —- Kmet koplje grob padlim vojakom v Ga¬ liciji. — Nemška vojaška kuhinja. — “Civilni bojevniki” v Belgiji ča¬ kajo na smrt. — Otroci v Nemčiji se vežbajo za klanje. — Militaristični duh med otroci na Japonskem. — Ruski vojni ujetniki v Nemčiji. — Inštrukcija žensk za sprevodniško službo na Nemškem. — Francoske čete na pohodu. — Roza Luksenburg. — Karl Liebknecht. — Stavkajoči premogarji na Angleškem. —• Čemu si rodila sina? — Dinozaur “Corytho- saurus”. — Lobanja dinozaura “Corythosaurusa”. — Kristus in šrap- neli. —- Jan Hus. — Kajzerjev grad v Prusiji. — Jan Hus na grmadi. — Vožnja s psi v Alaski. — Prizor iz štrajka v Bayonne. — Žrtve pre¬ kucnjenega parnika Eastlanda. — Kako so vlekli utopljence iz Eastlanda. —• Dolina bakrenih rudnikov v Bingham Canyonu, Utah. — Brezplačna vožnja za delom na farme. — Prizor z rusko avstrijskega bojišča. — Ruska carinja in carjevič, pokazujoča sledove bolezni. — Charlotta, blazna ‘'•mehiška cesarica”. •— Babilonska tablica s pravljico o prvem grehu. —- Dva francoska vojaka -— in samo dve roki. — Slov. soc. klub v Clevelandu, O. — Slov. soc. klub v Canonsburgu, Pa. — Slov. soc. klub v Dunlo, Pa. — Slov. soc. klub v Syganu, Pa. — Jugoslov. soc. skupina v Huntingtonu, Ark. — Slov. soc. klub v Frankinu, Kans. — Slov. soc. klub v Clintonu, Ind. — Slov. soc. klub v Dunkirku, Kans. — Slov. soc. klub v Jenny Lindu, Ark. — Slov. soc. klub v Rock Springsu, Wyo. — Slov. soc. klub v Superior, Wyo. — Slov. soc. klub v Kenoshi, Wis. — Frančiška Tratnik. — Josip Dernač. — Ernest Untermann.' — Ralph Korngold. — May-Wood Simons. — Chas. Ed. Russell. — Mm. E. Ro- driguez. — John C. Kennedy. Skupaj 64 SLIK. ZEMLJEVIDNI OBRAZCI. Bojni pas v Belgiji in Franciji. — Rusko-nemško-avstrijski bojni pas. — Avstrijsko-italijanski bojni pas. CENA 40 CENTOV s poštnino vred za vse kraje Zedinjenih držav. Koledar je letos pet centov dražji, ZATO PA IMA 48 STRANI VEČ. Noben slovenski delavec bi ne smel biti brez te zanimive in koristne knjige. Naročite ga še danes. Naročila sprejema PROLETAREC, 4008 W. 31. ST., CHICAGO, ILL. 2 ! ! I I 4 PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA l:udii IVA. IZHAJA VS.\ Sil TOREK. -Lastnik in izdajatelj: - Jugoslovanska dslav« ka tiskovna diužba v „hicago, Illinois. Naročnina: Za Arrvriko $2.00 za celo leto, $1.00 za pol leta. Za Evropo $2.60 za celo leto, $1.25 za pol leta. Oglasi po dogovotu. Pri spremembi bivališča je poleg novega naznaniti tudi stari naslov. Glasilo sloveruke organizacije Jugosl. — socialistih k e zveze v Ameriki. — Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerodnosti, je pošiljati predsedniku družbe Pr. Podlipcu, 501(9 W. 25. Pl. Cicero, 111. PROLETARIAN Owned and published every Tuesday by South Slavi« Worl:men’s Pubishing Gompany G?iio.igo, Illinois. Subscription ra ,es: United States and Canada, $2.00 a vear, $1.00 for half yea.r. Foreign countries $2.60 a year, $1.25 for half year. Advertising rates on agreement. NASLOV (\ DDRESS): “PROLETAREC” «006 W. 31 S TREET, CHI CAGO, ILLINOI S NJEGOVO VELIČANSTVO JOHN D. Kdo vlada v državi Colorado? Vsak pravi Amerikanec bo seve¬ da odgovoril, da coloradsko ljud¬ stvo. Ali vsak pravi ali nepravi Amerikanec ali kdorsi že bodi, kdor bo tako odgovoril, bo pove¬ dal neresnico. Lahko se bo seve¬ da sklical n,a ustavo, na splošno volilno pravico, na ljudsko Kon¬ trolo, na vsakovrstne lepe reči, in teoretično nam bo dokazal, da i- ma nrav. Teoretično bi mu to tudi lahko priznali. Toda kam naj začnemo s teorijo, kateri se nasprotna pra¬ ksa roga v obraz? Praktično vlada v Colorado di¬ nastija Rockefeller, kateri je ljudstvo izročilo absolutno go- spodstvo, tako absolutno, da ni na tej zemlji vladarja absolutnej- šega od Njegovega Veličanstva po milosti dolarjevi John D. Poročali smo v zadnji številki Proletarca, da je veliki Rockefel¬ ler izrazil “željo,” da bi se udeli- la amnestija rudarjem, ki so to¬ ženi zaradi kakšnih dogodkov v času zadnje velike stavke. Vsakdo ima pravico izrekati želje, in kar velja za vse, velja seveda tudi za Rockefellerja. Razlika je le. ta, da se za želje navadnih ljudi ni¬ hče ne zmeni; Rockefellerjeve že¬ lje pa veljajo v državi Colorado toliko kolikor ukazi. Le kratek čas je trajalo in že prihaja poro¬ čilo, da hočejo sodišča res usta¬ viti dotične procese. Mnogo ne bi bilo ugovarjati, če bi sodišča to storila iz svojega na¬ giba. Zlasti če bi se to zgodilo na tak način, da bi dobili oni, ki so po nedolžnem obtoženi, primer¬ no moralno zadoščenje, bi bila stvar popolnoma v redu. Ali so¬ dišče ne črta procesov, ker je sp«*- znalo, da so tožbe neutemeljene, temveč zato, da ugodi Rockefeller¬ ju. Če ne bi bil finančni magnat izrekel želje po amnestiji, pa ne bi bilo amnestije. Boljšega dokaza od tega ni tre¬ ba, da je res Rockefeller pravi vladar v državi Colorado. V vseh deželah, ki so se rešile absoluti¬ zma, je bila neodvisnost justice med prvimi zahtevami demokraci¬ je. Od vsake druge oblasti so bi¬ la sodišča ločena, zato da se pre¬ preči vsak vpliv na pravosodje in vsaka zloraba pravice. Tudi v Zedinjenih državah je po zakonu tako. Toda kaj je zakon in kaj je Rok- kefeller! Zakon je pisana beseda, Rockefeller pa je realna sila. Za¬ kon ima črke. Rockefeller pa ima denar. Zakon mora potrpeti, če ga teptajo, Rockefeller sc lahko maščuje. Seveda se bodo našli ljudje, ki bodo. peli hvalo do oblakov, češ Rockefeller je pokazal dobroto svojega srca in amnestija v Colo¬ rado dokazuje, da mož ni tak, ka¬ kor ga slikajo njegovi nasprotni¬ ki. Ali tam, kjer gre za pravico, se ne vprašuje, kaj je dobrota. Roc¬ kefeller ni guverner, da bi imel pravico ponfiloščevanja, ainpak je navaden privatnik kakor kateri¬ koli izmed “njegovih” delavcev. Sicer na taka amnestija tudi ni nikakršna dobrota, ker daje ob¬ tožencem milost namesto pravice, pa pušča na njih sum, da so bili krivi, tudi če so v resnici nedolž¬ ni’. Rockefeller ni zahteval to am¬ nestije iz dobrega srca ali iz lju¬ bezni do delavcev, temveč iz na¬ vadne špekulacije, ker misli, da bo lože pridobil rudarje za svojo organizacijo. To pa snuje zopet za to, da bi razbil rudarsko uni¬ jo. Ip sodišča v Colorado izpolnju¬ jejo Rockefellerjev ukaz, tudi ne iz usmiljenja, ampak zato, da po¬ spešujejo njegove načrte. Colorado je torej resnično' v Rockefellerjevi službi. Tako je bilo ob času štrajka, tako jc se¬ daj. Če more njegov vpliv odlo¬ čevati v dobrem, je jasno, da od¬ ločuje tudi v slabem. In doslej je prinesel mnogo mnogo slabega, pa prav malo dobrega. Tako pa je 'bilo od nekdaj v vseh absolutističnih monarhijah; in Colorado je dandanašnji abso¬ lutistična monarhija, le da kralj ni kronan. Njegova moč pa je še večja kakor je bila oblast abso¬ lutnih monarhov, ker se opira v ■fsem ob kapital. Njena podlaga jt vseskozi gospodarska in iz eko¬ nomične sile raste največje tiran¬ stvo. Despotom je bilo najmanje za¬ upati, kadar so prihajali s prijaz¬ nim obrazom. Vsak njih smehljaj so morali podložniki drago popla¬ čati. Rockefeller je prišel z lju¬ beznivimi besedami in odhaja z navidezno milostivim dejanjem. On ve, kaj hoče. Ako bi tudi ma¬ sa delavstva to enako dobro ve¬ dela, bi ostala njegova prizade¬ vanja b r ez uspeha. Ali zadnje vo¬ litve, ki so spravile na vsa odločil¬ na mesta njegove kreature, so mu dale pogum in utrdile njegovo prepričanje, da bodo množice še noljubovale roko, ki jih tepe. Tudi te sile pa bi bilo kmalu konec, ako bi se delavstvo zave¬ dlo svoje moči in jo porabilo tako, kakor je uči socializem. Rockefel¬ lerjevi amnestiji bi se lahko sme¬ jalo, efe bi bilo za javne tožitelje in sodnike volilo ljudi, ki jih po¬ zna, da so sposobni in pravični, ne na Rockefellerjevih kandidatov, ki vedo, da se ne smejo zameriti onemu, komur imajo zahvaliti svo¬ je službe. Ezav je prodal Jakobu svoje prvorojenstvo za krožnik leče. Rockefellerjeva amnestija tudi ni vredna več kakor tista leča. Ako bo coloradsko delavstvo to spo¬ znalo, ne bo sledilo zgledu Ezava. JEKLO. O novi jeklarski korporaciji, ki jo snujejo William E. Corey in njegovi družabniki, so prišle sedaj nekatere podrobnosti v javnost, iz katerih je razvidno, da gre za velik trust, ki se hoče skoraj kot enako močan faktor postaviti sta¬ remu jeklarskemu trustu ob stran. Coreyova družba je nakupila Midvale Steel Company, Reming- ton Arms Company, Coatesville Rolling Mili Company in Worth Brothers Co. Na newyorški borzi je bilo naznanjeno, da so veljale akcije teh podjetij $60,500.000. Midvale Steel Co. so prevzeli za 22 milj ono v dolarjev, kar pomeni 230 dolarjev za akcijo. Reming- ton Arms Co. je kupljena za 20 miljonov, dvoje drugih podjetij za 18 miljonov dolarjev. Kakor je znano, snuje poleg te¬ ga tudi še Schvvab velikansko jeklarsko korporacijo, in tako bo jeklarske produkcije v malem kmalu konec v tej deželi. Nekaj časa bodo vsi trije trusti živeli drug poleg druzega, špekulirali bodo drug proti drugemu, dela¬ li si bodo konkurenco, kolikor bodo mogli; kako dolgo pa bo trajalo, da se zlijejo vsi trije v eno korporacijo in ustanovo absolut¬ no jeklarsko kraljevstvo? In v drugih strokah pojde pro¬ ces po enaki noti. Stroški vojne. Edgard Crammond računa, da je, svetovna vojna stala 220 mil- jard kron do 31. julija t. 1. Stro¬ ške Anglije, Francije in Rusije preračuna na 117 miljard, stroške Nemčije in Avstro-Ogrske na 103 miljarde. Sicer pa bodo stroški entente višji, ker v tej svoti še ni¬ so obseženi stroški Italije, Srbije in Črnegore. Ta velikanska svo- ta seveda ne obsega samo nepo¬ srednih vojnih stroškov, kot so vojaška oprava, municija, topovi, ladje itd., ampak sploh vso ško¬ do, ki jo je vojna narodom priza- djala na lastnini, polju, hišah itd. PROLETAREC Mirovni prijatelji. Tudi Chicago je imelo svoj “mirovni kon- grefe.” Med prireditelji je bilo sicer najmanj e Anferikancev; toda reklama, ki je šla pred njim in za njim, je bila popolnoma amerikanska. Ako čita človek glavno resolucijo, ki je bila tam spre¬ jeta, bi najprej mislil, da se je opravilo tam veli¬ kansko, čudežno delo, kakršno bi mogel izvršiti le zbor veleumov v svoji najsrečnejši uri; toda ako čita dalje, se mu vsili vprašanje,: Ali so sko¬ vali te doneče, visokoleteče in prazne fraze otro¬ ci, norci, ali p,a,- kramarji, ki odevajo z njimi svojo prave namene? Ta “načelna izjava” ne pravi nič manj kakor to: * “Če se izkažejo tisti, ki so se danes tukaj zbrali, stanovitne, bodo kmalu sposobni, da rešijo svet militarizma in marinizma in ustanove trajen mir in slogo med narodi.” Človek bi mislil, da je v realističnem in prak¬ tičnem dvajsetem stoletju premagana doba uto¬ pij. Ravno evropska vojna je bila najhujši uda¬ rec za fantaste; s svojo okrutno resnLčnostj'o bi morala priklicati vse sanjače iz oblakov in jim pokazati, da živimo na zemlji, kjer se ne uresniču¬ jejo nobene utvare iz Devete dežele, ampak gre vse po trdih, stalnih zakonih. Ali človek se pogostoma vgra. Oe so bile tiste besede v “načelni izjavi” zapisane-z odkritosrč¬ no mislijo, tedaj so morali biti na mirovnem kon¬ gresu zbrani utopisti, ki niso še nikdar s svojimi očmi pogledali življenja tega sveta. Nekoliko ljudi, zbranih na kakšnem kongre¬ su, si domišlja, tla ima moč in sposobnost za -— čudeže. Nekoliko ljudi misli, da more rešiti svet militarizma in marinizma ter ustanoviti večni mir. Bog nebeški ! Kje so bili ti ljudje lani meseca julija in avgusta? Zakaj za vse bogove jim ni lam prišlo na misel, da bi bili sklicali kongres? S svo¬ jimi čudovitimi sposobnostmi bi bili morda pre¬ prečili svetovno vojno in nekoliko miljonov ljudi bi jim imelo zahvaliti rešitev življenja, ne glede na druge ogromne kulturne vrednosti, ki bi bile obvarovane uničenja! Smejati bi se bilo takim utopistom, če ne bi bile te fantazije bolj nevarne, kakor ljudje, ki jih pojo. Ako bi se militarizem in marinizem tako od¬ pravljal, kakor si navidezno zamišljajo avtorji te načelne izjave, bi se nam moralo čudno zdeti, da ni že davno odpravljen. Kajti to, kar se je zgodilo na kongresu v Chicagu, se je prej že po¬ gostoma godilo. Govorilo in pisalo se je proti vojni še z lepšimi in mogočnejšimi besedami; reso¬ lucije proti militarizmu in marinizmu so spreje¬ mali že večji in vplivnejši kongresi. Toda mili¬ ta ristično-marinistični spak se ne umakne ne de¬ klamacijam, ne resolucijam, ne zahtevam, in mir med narode se ne. prikliče z nobenim evangelijem. Kongresni utopisti stoje;s svojo domišljijo na enaki višini spoznanja kakor tisti anarhist, ki je mislil, da bi se bila svetovna vojna preprečila, če bi bila kajzerja Viljema zadela, kap. Kakor je blazno misliti, da more en sam človek napraviti vojno, tako je noro pričakovati, da jo more ne¬ koliko ljudi s teorijo in z moralnimi sentencami spraviti s sveta. Militarizem in njegov bratec marinizem se bosta ironično smehljala dobrim ljudem s kongre¬ sa, in dokler se ne zgodi vse kaj druzega, se bosta redila in bujno razvijala, povrh se pa še postavlja¬ la, kakor da je svet ustvarjen zaradi njiju. Tisto, kar bi se moralo zgoditi, da izgineta militarizem in marinizem, ie pa veliko večje, ne¬ go so si mislili sestavijalci “načelne izjave,” in če bi človek potipal enega za drugim, bi najbrže kmalu spoznal, da ogromna večina kongresnih zborovalcev, ravno tega ne bi hotela, kar je glavni pogoj za konec militarizma in marinizma. Resnice, da sta oba, ki sta pravzaprav eno, I silno škodljiva razvoju in napredku človeštva, Dač ni treba posebej dokazovati. Tudi se ni tre¬ ba fatalistično vdati dejstvu, da sta grozna bratca na svetu. Zoper vse, kar je škodljivo, se je treba bojevati. Ali če hočemo uničiti sovražnika, mo¬ ramo vedeti, kje ga je treba prijeti. Najmočnejši kanoni ne pomagajo nič, ako streli ne zadenejo cilja. " Militarizem ni pojav sam zase. Kakor ne more drevo rasti v zraku, tako tudi militarizem ne more obstajati brez podlage. Ali tam, kjer so tla zanj ugodna, ima trdovratnejše življenje ka¬ kor vrba in bezeg. Kjer je kapitalizem, tam je tudi militarizem, in dokler bo družba kapitalistič¬ na, bo tudi militarizem uspeval, če ne v eni obliki, pa v drugi. Treba si je biti na jasnem, da pomeni kapita¬ lizem nasprotja. Če se nasprotja poostre, nasta¬ ne sovraštvo; in kapitalizem se zaveda tega. Za¬ to hoče biti pripravljen. Tistega jezika ni na sve¬ tu, ki bi dopovedal kapitalizmu, da mu ni treba skrbeti za varstvo svojih interesov. Kakor ne polaga svojega denarja, svojih prioritet, svojih čekovnih knjig v lesene skrinje, ampak jih zapira v najmodernejše, najvarnejše blagajne in nastav¬ lja straže in samopale zoper tatove, tako skrbi tu¬ di za varstvo svojih interesov v velikem. In ker je tehnika iznašla kanone, možnarje, podmorske čolne in zrakoplove, se ne bo dal nikdar prepriča¬ ti, da je vse to zanj nepotrebna šara. Boj zoper oboroževanje, tudi v kapitalistični družbi ni brez zmisla. Med drugimi vzroki ev¬ ropske vojue je .gotovo tudi do skrajnosti pomno¬ ženo oboroževanje in do zadnje meje razviti mi¬ litarizem. Ali bilo bi preveč kratkovidno misliti, da je izbruhnila” vojna le zaradi tega. O njenih gospodarskih vzrokih ne more danes nihče dvomi¬ ti in ves njen razvoj kaže od dne do dne jasneje njene gospodarske kapitalistične cilje. Delavci imajo prav, če se tudi v sedanji druž¬ bi bojujejo zoper izkoriščanje, za boljše plače, za večjo varstvo i. t. d.; ali vsi taki boji imajo zmi- sel le tedaj, če se hoče delavstvo bojevati do kraja, do popolne odstranitve izkoriščanja, do padca ka¬ pitalističnega reda. Zoper militarizem in oboroževanje sc more le tisti uspešno in opravičeno bojevati, ki je priprav¬ ljen voditi boj do skrajnosti, do odstranitve mi¬ litarističnih pogojev, do tja, kjer izgubi militari¬ zem tla doc! nogami. To pa sc zgodi tedaj, če nade kapitalizem. Ali za ta cilj ne bi bilo mogoče pridobiti niti majhnega števila onih junakov, ki so zborovali v Chicagu in sklepali tako bombastične resolucije. Zato tudi ni treba verjeti, da je bil ta kongres po¬ svečen svetovnemu miru. Kaj so možaki hoteli, bo najlože razumeti, če se izve, kdo je zboroval in govoril in sklepal. Iz- vzemši nekoliko dobrih ljudi, ki imajo res še mno¬ go utopij v svojih-dušah,- so-bili večinoma nemški in irski nacionalisti, ki hi veliko rajši pomagali kajzerju kakor pa svetovnemu miru. Kongres je bil enostavno reklama za njihov nacionalizem in za politične kupčije, ki jih nameravajo. Med delegati so bili ljudje, ki so že davno znani v političnem biznisu in so smatrali tudi ta kongres za borzo, na kateri se vrše vsakovrstne politične, koristonosne transakcije. Bili so tam ljudje, ki so doma “stramm” člani Kriegerverei- nov. Bili so ljudje, ki so se znali do zadnjega ča¬ sa navduševati za vojna naročila in se na tihem tudi danes še navdušujejo zanja. Bili so ljudje, ki pojo najmanje trikrat na dan “Die IVacht am Rhein” in so vsi pijani, kadar vidijo sliko svoje¬ ga “heldenkajzerja. ” Skratka, bili so večinoma ljudje, ki imajo po dve duši v telesu, pa pokažejo vsakokrat tisto, s katero je pričakovati v danem momentu več profita, Svetovni mir nima od takih junakov pričako¬ vati nobene resne podpore. Movi trusti. Zvezna vlada noče opustiti svojega boja pro¬ ti trustom, dasi je imela s to rečjo doslej le malo sreče. Generalni pravdnik Gregory v Washingto- nu je izjavil, da bo najstrože preiskaval ustanovi¬ tve novih trustov v jeklarski industriji. Na pod¬ lagi Shermanovega protitrustovskega zakona bo vlada baje odločno nastopila proti takim kombi¬ nacijam, kakršno predstavlja United States Steel Corporation, raznn če bi najvišje zvezno sodišče potrdilo razsodbo distriktnega zveznega sodišča v New Jersey, ki je izreklo, da omenjena jeklar¬ ska kombinacija ni protizakonita. Če se potrdi, da je ta korporacija zakonita, pravi generalni pravdnik, tedaj ni vzroka, da bi vlada nastopala proti podobnim podjetjem. Ali za sedaj se bo vlada najodločneje bojevala proti odloku zveznega distriktnega sodišča v New Jer sey. Gregory meni, da je ravno ta odlok vzpod¬ budil druge kapitaliste, da snujejo podobne Kor¬ poracije. Svarilo generalnega pravdnika se nedvomno tiče Schwabovih načrtov, o katerih smo že poro¬ čali. Scbwab je pred kratkim prevzel Pennsylva- nia Steel Co. in se sedaj pogaja s Columbia Steel Co. ter hoče ustanoviti nov štomiljonski jeklarski trust polen- United States Steel Corporation.. Tudi o Coreyu sc govori, da si hoče pribaviti kontrolo nad raznimi manjšimi jeklarskimi tovarnami in z Midvale Co. ustanoviti novo kombinacijo. 0 Medtem prihaja z Philadelphije, kjer imajo razni nemški krogi svoje središče, vest, da voha¬ jo izza Midvale Steel and Ordnance Co. angleško vlado. Ce je na tem kaj več kakor sum, se ne da kontrolirati. Da pa poizkušajo velekapitalisti še bolj koncentrirati razne panoge industrije in jih . dobiti pod svojo kontrolo, je povsem razumljivo. Schvvab, ki spada med največje finančne magnate, pozna predobro biznis, da bi prezrl priliko za po¬ večanje svoje moči. Vlada hoče nadaljevati boj proti trustom. Mnogo uspeha v tem boju ji pač ni mogoče pre¬ rokovati. Nemara se zgodi, da ovrže višje zvez¬ no sodišče odlok distriktnega sodišča. To hi je¬ klarske magnate nekoliko jezilo, ali kdor misli, da bi to preprečilo koncentracijo industrijskega kapitala, se bojuje z vetrenjačami. Shermanov za¬ kon lahko prepove eno obliko koncentracije; ka¬ pitalizem bo tedaj iskal drugo obliko, ali kon¬ centracije ne bo opustil. Stari testament govori o Jozui, da je ukazal solncu, naj se ustavi, in solnce se je baje ustavilo. Odkar ve svet, da se ne suče solnce okrog zemlje, ampak nasprotno, tudi vemo.' da se Jozuin ukaz ni mogel iznolniti. Prav tako sc ne more izpolniti ukaz, da naj se reke ne zbirajo v morjih; in tako tudi ne bore noben zakon preprečiti koncentraci¬ je kapitala. Zoper škodljive posledice te koncentracije ni drugega sredstva, kakor odprava kapitalističnega sistema sploh. Tega pa noče ne Sherman, ne zvezna vlada, ne njen generalni pravdnik. Zato pa je njih boj proti trustom brez pomena. Delavec, ki glasuje za kapitalistične kandida¬ te, izraža s tako volitvijo; da je zadovoljen z raz¬ merami. Strogo pazijo v normalnih časih cerkve na to, kdo sme počivati v “blagoslovljeni” zemlji, kdo na ne. Eh. sedaj pomečeio kristjane, Žide, brez¬ verce, mohamcdancc v Evropi v on grob, pa se tudi ne stepo. MIL JONI PADAJO! Vpokojeni brigadni general Francis -Vinton Green je zbiral uradna poročila evropskih držav o njihovih vojnih izgubah. Vladni izkazi niso popolnoma zanesljivi. Vsaka vlada bi svojemu ljudstvu in sovražniku rada kolikor mogoče zatajila svoje izgube. Če ne more drugače, pa vsaj zadržuje objave. Za gotovo se lahko računa, da se vojne žrtve znatno večje od urad¬ nih številk. Ali že te številke so tako ogrom¬ ne, da mora biti človek enostaven lP r ril 0 u i! sk fs i tol' 1 '- I j , stroj, če ne pograbijo njegovega T je P° čuvstva in mu ne napolnijo duše z rdečo grozo. Cez dva miljona je Lj. -T ubitih, čez štiri miljone ranjenih, | ■čez dva miljona vjetih in pogreša- L ki I# nih. To so minimalne številke, in vedno se je bati, da so v resnici r a jjp številke, Ijapiji i resnici , Ji d še večje. Vojna se pa nadaljuje, j s j n u poteguje nove države na krvavi ..p n ples in grozi z novim, še večjim uničevanjem Po posameznih državah se dele izgube po Greenovih računih tako-. Velika Britanija: Mrtvih 86.000, j sim' J e jjbi 1) (deset. . • JBiprepi ranjenih 251.000; vjetih m pogre- r. M vet šanih 55.000. Skupaj 392.000 mož. J*' 1 Francija: Mrtvih 400.000; ra-l,,^ njenih 700.000; vjetih in pogreša- 'v', nih 300.00. Skupaj 1,400.000. J 1 ’ 1 , Rusija: Mrtvih 500.000; ranje- r'| U j vjetih in pogrešanih I- m iii,;" i KpOV sili ■j vzgo; lili Til¬ nih 800.000 900.000. Skupaj 2,200.000. Avstrija: Mrtvih 400.000; ra¬ njenih 700.000; vjetih in pogreša¬ nih 700,000. Skupaj 1,800.000. ■ Srbija: Mrtvih 20.000; ranjenih f j f o1 40.000; vjetih in pogrešanih 10,-1 ; postuji 000. Skupaj 70.000. Izvršuj Belgija: Mrtvih 25.000; ranje- r a ^°- nih 40.000; vjetih in pogrešanih p^ 15.000. Skupaj 80.0000. Turčija: Mrtvih 30.000; ranje¬ nih 80.000; vjetih in pogrešanih 20.000. Skupaj 1,300.000. Italija: Mrtvih 5,000; ranjenih iposmeši 15.000; vjetih in pogrešanih 5.000. j« J e 1 Skupaj 25.000. i»k’ Za vse navedene države skupaj tizpreme znašajo izkazane izgube: Mrtvih I Zakon 2.066.000. ranjenih 3,626.000, vje- Chic Takih (jene, ki »vek m H starim tih in pogrešanih 2,305.000, vsega skupaj 7,997.000 mož. V teh izkazih seveda še niso vštete izgube zadnjih bojev, o ka¬ terih trdijo na vseh straneh, da sr, ogromne. Treba je prišteti še neizmerne materi jalne izgube; neizmerne fi¬ nančne žrtve, posledice, ki jih bo¬ do -čutila desetletja, in potem je treba s “patrioti” zaklicati: Voj¬ na je blagoslov! Slava vojni! £i posta hiti te WEST VIRGINIA DOBI DELO. J. H. Powell, predsednik velike premogovniške družbe, ki ima rove v Povvelltonu in Eldridge. W. Va., se je vrnil iz Anglije in naznanja, da je sklenil z vlado ■Velike Britanije pogodbo za do¬ bavo premoga, vsled katere bo v premogovnikih v Armstrong Creek najmanje za leto dni dela. Začne se z delom baje že ta teden. V omenjenih jamah je počivalo delo skoraj vse leto. Ce je Powell sklenil pogodbo z. Veliko Britanijo, gotovo ni poza¬ bil na interese svoje družbe. Vpra¬ ša se, kako bo družba zdaj skrbela za interese delavcev. West Virgr % nia je zapisana v zgodovini delav¬ skih bojev Amerike s krvavimi črkami. Podjetniki bodo najbrže mislili, da se jim morajo delavci sedaj na kolenih zahvaliti, da sme¬ jo po celem letu brezposelnosti žopet delati. Zal da bo tudi ne¬ koliko delavcev tako mislilo. Za¬ vedni rudarji pa bodo vedeli, da ni bil Povell zato na Angleškem, da priskrbi delavcem delo, ampak zato, da zagotovi svoji družbi velik profit. In če bodo delavci ustvarjali te profite .imajo tudi pravico do poštenega deleža. pozvai i* ni pi saloona; piva pi Smer, 4 la n sa pa i Ta dai ila se jc lana če >, je ho so i »vanje : Slracijo. »je tak f- napad lom. N vostava taz oh kavi cl P PO V! |S?ih z k % E >! »niaž Sejo, Eksplozija na bojni ladji. Iz Nevport, R. I., poročajo dne 5. oktobra: Danes se jc primerila na torpednem čolnu rušilca ‘Cummings”, ki se je udeležil manevrov ob obali, eksplozija, ka¬ teri je sledil požar. Vsled eksplo¬ zije, ki se je zgodila na sprednjem delu ladje, sta bila dva moža ne- arno -opečena, ker ju je oblilo vrelo olje. Nastali požar se je bi¬ ro pogasil, vendar pa se je mo¬ ral poveljnik vrniti z rušilcem v Nevvnort. Ker je bilo v nedeljo v Chicago suho. se je prodalo v soboto toliko žganja, kolikor drugače ob dveh sobotah in nedeljah skupaj ne. tv, yoir .A pa jJhtizi] izpc '‘dobili Ustav >!] ,. a d»be 4 deli I Pri i LHe, 3 le 1,1 Za koi EJs V [S r (jut a Jfob- iV % hsi M, C * 5 PROLETAREC ČeJI ‘ e . U|) a, P 1]e $\ Župan Thompson v Chicagu ima, kakor s,e je ‘ ^doma pokazalo, velik rešpekt pred zakoni, jej to še ni bilo znano, morda zato ne, ker še ijiacl prilike, da bi bil-dokumentiral svojo veli- ^ lojalnost Odkar pa je izvedel, da imamo že ■. leta 1845. postavo, ki še do danes ni uveljav- je sklenil, da ji sam pribavi potrebno pri- ^aiije. ■ Ta pozabljeni zakon določa, en < n deg 0v , ol »K lle so v resnjd 1 na <% ? ’ se « ! al > s e dele cun ih taki,' ‘tvih 86 . 00 (i h in pogjjj 92,000 uoi 00.000; ra ; in pogreša- ranjp. pogrešanji ra¬ bi pogreša. 0; n ■ešanih 16,. pogrešani!) 000 ; ranje- pogrešani! 0 . ); ranjenih sanih 5.000. :ave be: Mrtvih 26.000, vjr 1. 000 , vsega ■da še niše oojev, o ts- ■aneh, da so neizmerne : izmer® 4 \ ki jihb n potenje :licati: Voj- a vojni! )BI DELO. dnik \# o, ki is 1 Eldrife Anglije š lil z vlado dbo za du¬ cate« ho 1 Armstrong n dni dela¬ je ta te * 1 ,i<’ da morajo biti ,nedeljah vsi prostori, kjer se prodajajo opojne ■jjoe, torej lokali, ki se splošno imenujejo saloo- ,1 z aprti. Thompson ga je potegnil iz pozablje¬ ni. saloqnarji so dobili nalog, da zapro, polici¬ ja je pozvana,-da izsili poslušnost. O pomenu takih zakonov se ne izplača mnogo , 0 voriti. Mesta in okraji, v katerih imajo suho ledeljo, demonstrirajo njen mali praktični pomen. ; u dje, ki so vajeni piti, pa vedo, da ne dobe v f de!jo pijače v javnih lokalih, si je nakupijo v loto ali pa še prej, pa si je prineso domov. Miar- jjdo-si misli, da mora “za vsak slučaj” kupiti a lo več, nego bi sicer po svojem običaju popil, kadar je vino, pivo ali žganje že v hiši, se mu ji, da bi bil greh, če ne bi izpraznil vsega. Ako bil popil v saloonu dve ali tri čaše, jih popije 0 nia deset. In kdor more pogledati za kulise, se 'lahko prepriča, da je v takih krajih in ob takih „ r jlikah. več pijanih ljudi kakor normalno. Prepoved ni vzgojevalno sredstvo, in človek, -stoji na čelu tako velike občine, kakor je chi- ;iška, bi moral imeti toliko psihološkega znanja, prepovedan sad je vedno mikal; prohibicija ne laruje ljudi pijančevanja, ampak jih zapeljuje v sladki” užitek. In nasprotniki prohibitivnih ikrepov smo ravno zaradi tega, .ker ovira prohi- ijcija vzgojo za treznost. Ali Thompson pravi, da ne vsiljuje zakona aradi prohibicijskega nagnenja, temveč zato, ter spoštuje zakon in ker je odgovoren, da se za' izvršuje. Na to ie treba odgovoriti, da se je zakon, ki vbil sedemdeset let le na papirju, sam razvelja- Takih starih postav, ki so bile enostavno po- ene, ker niso dobile nikdar praktične moči, ;i človek našel lahko še več, ako bi začel brskati led starimi papirji. Ali spoznal bi tudi, da bi de osmešil, če bi hotel v novih razmerah vsiliti kar je bilo v starih morda dobro — pa tudi 'morda.” In da se v sedemdesetih letih marsi- :sj izpremeni, je pač razumljivo. Zakon je bil, kakor rečeno, sklenjen leta 1845. Chicago je bilo takrat pač mesto v raz- ju, toda vendar še majhno mesto. Deset let je tala postava le teoretična. Leta 1855. jo je ho¬ ji vsiliti tedanji župan dr. Boone, pristaš stran¬ ke tgkozvanih Know nothingov. Ali njegov na- acn se ni posrečil. V kratkem času je prišlo čez K) saloonarjev v zapor. Dne 21. aprila je bila razprava prati enemu i*med njih. Zagovorniki 'tožencev in mestni pravdnik so se namreč do- senili, da naj se razpravlja en sam slučaj, odlok »dišča pa naj velja za vse slučaje. Ta dan so bile v Chicagu velike rabuke. Zbrala se je množica, ki je korakala z ameriško iando na čelu predfsodišče. Ker so ji pa zabranili rstop, je hotela odkorakati nroti severni strani. Medtem so imeli gospodje v mestni hiši veliko po¬ svetovanje in so naposled sklenili zabraniti de- noostracijo. Sto policistov, vsa policijska sila, li jo je takrat imelo Chicago, se je mobiliziralo ir .je napadlo demonstrante na ulicah Clark in Dearborn. Popoldne pa se je množica zopet zbra- pogodbo' po ni P 01i ' užite. V* daj »vini s ki'." do r> a i^ debi la in je korakala od severne strani po ulici Clark proti notranjemu mestu. Župan Boone jo hitro zaprisegel 150 posebnih policistov. Ko je prvi Qddelek demonstrantov prikorakal čez most na Chicago Avenue, so obrnili most, tako da je bil prvi oddelek ločen od zadnjega. S tem je prido¬ bil župan toliko časa, da je močni zbrati svoje po¬ liciste na Lake Street, kjer se je potem razvil o - ster boj. Iz tedanjih poročil jp razvidno, da je bilo mnogo ljudi ranjenih, eden pa ubit. Ne more se posneti, kako se je končala sodnijska obravna¬ va. Ker so bili kmalu na to salooni zopet odprti, je najbolj verjetno, da je slučaj ostal nerešen. Sedaj si je dal župan Thompson po tolikih letih dopovedati, da je stari zakon veljaven in da mora on izsiliti njegovo izvrševanje. V Chicagu pa je to sedaj najvažnejše vprašanje. Kamor pri¬ de človek, sliši samo konverzacijo o saloonih. Dnevno časopisje posveča po tri, štiri strani suhi neddlji. In policija je zaradi kontrole saloonov pozabila na vse drugo — razu n na krojaški štrajk. Suhi so slavili Thompsonov ukaz 'kot veliko zmago. Priredili so parado, ki jo je gledala poli¬ cija v nasprotju s štrajkarskimi obhodi, z blago¬ hotnimi očmi. Prepevali so neslane pesmi in no¬ sili napise, ki so pričali o velikem duševnem, u- boštvu. Suhi namreč mislijo, da je suha nedelja le začetek suhega tedna in da so pridobili s Thompsonom veleprepričanega pristaša. •V tem se pa korenito motijo. Chicaški- župan ni storil svojega ukrepa iz nikakršnega prepriča¬ nja in ni menda niti pristaš grape juica, kaj še njegov apostol. Saj je pred volitvijo celo podpi¬ sal pogodbo, s katero se je zavezal, da ne bo uve¬ ljavljal nobenega ‘blue law.’ Fotografijo pogod¬ be z njegovim podpisom so objavili chicaški' dnevniki. Take obljube pa ne bi bil mogel dati nikomur, če bi bil prepričan prohibicionist. Ali stvar je drugačna. Thompson je časti¬ hlepen mož in odkar se zdi. da se je politična sre¬ ča obrnila na republičansko stran, sanja o ve¬ likem napredovanju, o guvernerstvu, če ne celo o predsedništvu Zedinjenih držav. Morda ne bi bile to niti pretežke reči, ako bi bila republičanska stranka složna. Toda v njej so pravzaprav dve stranki, in če tudi ni suho in mokro vse, kar jih loči, se vendar na zunaj naj¬ bolj po tem razlikujejo. In Thompson potrebuje podpore najprej v svoji stranki, da doseže nominacijo. Naj ima prav ali pa naj se moti o pravem razmerju med republieani, vsekakor se mu je zdelo potrebno, da se prikupi suhim bratcem. Prilika s starim zakonom v Chicagu se mu je pa videla posebno primerna, ker še vedno lahko pravi mokrim pri¬ jateljem, da ni vskočil v tabor absolutnih vodo- j pivcev, temveč da le uveljavlja zakon, ki je bil sklenjen, ko on še ni bil župan. Tako plezajo ameriški političarji do osebnih •cirjgf ; ' 1 RPgzrg bzffa" * B 5 ■ pfograme in načela, brez obzira na to, če izigravajo tiste, ki so jim poma¬ gali na prvo stopnjo. Tako menjajo svoje “na¬ zore” in svoja “prepričanja” in tako ostajajo vse ideje brez krvi in mesa, ker prepušča ljudstvo politiko politiearjem, pa se ne briga za javne za¬ deve, dokler ne dobi klofute od one roke, o kateri je mislilo, da ga bo božala, ker ji je samo izročilo moč. Tedaj je seveda prepozno. Ali ljudstvo noče niti tedaj spoznati, da bi se bilo treba vsaj za bodočnost pripraviti in da bi moralo v ta na¬ men samo vzeti politiko v roke. CARRANZA BO PRIZNAN. Neuveljavljeni zakoni sel» osS Postava, ki je sprejeta, se mora tudi izvrše¬ vati brez obzira na interese, ki jih morda zadene - pravi chicaški župan Thompson. Ako bi to jelo po vsej Ameriki veljalo, bi bilo še nekoli- » drugih zakonov razun suhe nedelje, ki bi jih alo treba izvesti. Ali z zakoni je tako, da se iz¬ polnjujejo le tedaj, če imajo izvrševalno moč v rokah tisti, ki imajo voljo, da jili izpolnjujejo, pa imajo navadno zopet le tisti, ki so inte- i; »sirani. Dostikrat se .sklenejo zakoni le zato, la se zamažejo ljudstvu oči, zakonodajci pa sami ajo UCI "i, Ipričakujejo, da ostanejo njihove postave mrtve iti, ^Ličita. ‘Wyoming. Labor Journal” našteva nekatere ‘.izakone države Wyoming, ki so bili pravoveljavno sprejeti, pa se vendar ne izvršujejo, dasi je drža¬ va organizirana in ima organe, ki so dolžni skr- iheti njevanje postav, ker so to prisegli, ko so dobili svoje urade. V ustavi države Wyoming iz leta 1889. ■— to¬ ki ne iz 1. 1845. — je v prvem odstavku XIX. eianka dobesedno določeno, da “naj osem ur res¬ ničnega dela tvori zakoniti delavnik v vseh ja¬ mah in pri vsakem državnem ali občinskem delu. Ljudje, ki so izdelali ustavo, so menda imeli resen namen z osemurnim delavnikom. Ali tri¬ indvajset lot pozneje so sprejeli poseben zakon, kito še natančneje določa. To je devetdeseto po¬ glavje zakonov iz leta 1913. Bavi se z mnogimi podrobnostmi in med drugim pravi: “Delovni čas vseh delavcev ali mehanikov, Zaposlenih pri kakršnemkoli javnem delu države %oming ali kateregakoli okraja, mesta, toivna ali druge občine, naj se opravlja delo na kontrakt sli na drug način, bodi omejeno na osem ur dnev- 10 , izvzemši le nepričakovano nujnost, ki jo po¬ joči požar, povodenj, ali nevarnost življenja in imetja.” Omenjeni delavski list pravi: “Ta zakon se ne izpolnjuje pri nas v glavnem rrf -s*u Cheyenne, a brez dvoma tudi drugod ne. ) Cheyenne silijo kontraktorji ravno sedaj de- me- stf) samo na je sploh zaposlovalo delavce na uli- elo, 3,1 m imai« le# i la' ir° c . J r<' .1 flPV c ded ^ a Cie: ’ r V k v ce, da morajo delati po devet ur na dan v [# J cah po devet in deset ur na dan brez vsakega ob¬ zira na zakon. 'Vsak dan prestopanja tega zako¬ na povečava nezadovoljnost med delavstvom. Od samih uradnikov so okradani svojih pravic. Odstavek 3499, poglavje 223 državnih zako¬ nov določa: Delovna doba delavcev v vseh jamah in pri rudniških delih naj ne presega osem ur na dan, izvzemši nenadano nujnost, če je življenje ali i- metje v nevarnosti.” Ta zakon velja v premogovih rovih, ali ne zato, ker bi ga morda izvrševali državni uradniki, temveč zato, ker je tako določeno v pogodbi med rudarji in podjetniki. Ne izvršujete pa ta zakon v železnih jamah, ki jih kontrolira Rockefeller. Tam se delavci ne smejo organizirati, in zato mo¬ rajo sprejemati take pogoje, kakršne jim ponu¬ jajo. Državni pravdniki so dolžni izvrševati za¬ kon in zasledovati one, ki ga kršijo. Zakaj ne izvršujejo navedenih zakonov? Ali se sprejemajo zakoni le zato, da ostanejo mrtve črke? Poglavje 45. zakonov iz leta 1915. omejuje delovni čas za ženske v gotovih strokah na no več kot 56 ur na teden, ne več kot deset ur na dan in ne več kot dva deseturna delavnika na teden. Ta zakon velja za restavracije, hotele, . pralnice, trgovine in nekatere druge panoge. Ali se ta zakon izpolnjuje? Ni videti tega. - Nobeden izmed teh zakonov se ne izvršuje in se ne bo izvrševal, dokler ne bodo na ta ?iačin oškodovani delavci dosti glasno protestirali, da pride protest do ušes tistih, ki so se s prisego za¬ vezali, da bodo izvrševali te zakone. Kadarkoli gre za izvrševanje delavskih zakonov, se med ir radniki lahko opaža' čudna molčeča zarota. Ali so bili ti zakoni sprejeti zato. da se izvr¬ šujejo, ali pa le za potvoro. Čas je že. da bi bili vplivni ljudje, ki delajo iz teh zakonov mrtve črke. privedeni na dan. » Edini pač n, po katerem se morejo ljudje do¬ vesti do spoštovanja zakonov, je ta. da se nepri¬ stransko izvršil jejo'. Ako vjeme kdo ribo ob pre¬ povedanem času, ga roka zakona takoj pograbi. Panameriška komisija, v kateri so poleg Zedinjenih držav zasto¬ pane tudi latinske republike iz južne Amerike, se je zopet sešla in je izrekla, da je priznanje Car- ranzove vlade edino sredstvo za dosego miru v Mehiki. Državni tajnik Lansing je prvi izjavil, da so Zedinjene države pripravljene priznati Carranzo; zastopniki juž- na-ameriških republik, so se pri¬ družili njegovi izjavi, ter so deja¬ li, da bodo takoj brzojavno obve¬ stili svoje vlade o tem skleiou. Lansing je podal svojo izjavo spo¬ razumno s predsednikom AVilso- nom. ki je enakega mnenja. Priznanje Carranzove stranke pomeni, da ta sedaj lahko računa na moralno podporo Zedinjenih držav, ki bodo najbrže izdale pre¬ poved izvoza orožja in vojnega materijala za druge stranke v Me- 1 Liki. Carranza je baje obljubil vladi Zedinjenih držav, da bo va¬ roval življenje in imetje tujcev in ustregel vsem odškodninskim za¬ htevam Američanov, ki izvirajo iz revolucije. Na vsak način je ta rešitev boljša, kakor da bi se Zedinjeile države militaristično vmešale v mehikansko vprašanje. Da bi bil Carranza idealen predsednik, ne verjamemo ;ali kako si bodo Mehi¬ kanci uredili sVtij dom, je njihova stvar, glavnč pa je to, da se ne vtikajo v njihove zadeve tuji prsti in da se ne nalagajo ljudstvu Ze¬ dinjenih držav vojna bremena, ki bi zahtevala ogromne žrtve, kori¬ stila pa le peščici kapitalistov. GaGaGaS![jaK!Gara!x!ramS!!ji!EiHj3K!raKxSK!CLSKS|j£!IjL3K!E£!KI S 13 S3 a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a a BOL V HRBTU in v straneh se hitro prežene z rabo S evera s Gotli&rd g. Štefan Plačko, iz Ma- rietta, N,Y., nam je pisal sledeče: ' Trpel sem vsled bolečin v hrbtu in straneh več ne¬ go pet let ter sem med tem časom poiskusal razna zdravila toda brez uspeha. Čital sem v Vašem Alma¬ nahu o Severovom Gothard- skem Olju ter sem ga pre- iskusil in so mi bolečine kmalu izginile. 'Lahko tu¬ di rečem, da je izborno zo¬ per bolečine v nogah. Pri¬ poročam ga vsim, ki trpijo vsled krajevnih bolečin.” (Severovega Gothardskega Olja). Priporoča se kot krajevno zdravilo zoper revmatizem, nevralgijo, izvinjenja, otolkljaje, otekline, otekle žleze, okorelost v sklepih, krče, bolečine in poškodbe. Je mazilo preisKušene vrednosti. Gena 25 in SO centov. RAME, otiske, ureze, odprte rane, tvori, bule, 0 - pekline in ožganine se hitro zacelijo, eko se nadene S EVERALS Healing (Minent (Severovo Zdravilno Mazilo). Cena 25c. Severove Pripravki so naprodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte samo Severove. Zavr- nite nadomestitve. Ako vas ne more iekarirar založiti, naročite jih od nas. S W. F. SEVERA GO., Gsdar Rapads, Iowa s s s b E 2 S H H! S S S ss M Sj S Ea El El B B S B B B B B El B Dannadan jc v velikomestnih časopisih citati poročila o nedo¬ voljenih operacijah in njih žrtvah. Čc bi se operiralo javno mnenje o napačni morali, pa ne bi bilo toli¬ ko takih operacij in tolikg žrtev. POVSEM SIGURNO SE POŠILJA DENAR V STARI KRAJ POTOM NAŠE BANKE, KER SE NIKEDAR NE PRIPETI, DA BI DENAR NE BIL IZPLA¬ ČAN ALI POVRNJEN, TEMVEČ SE VEDNO V REDU IN PRAVI ČAS PLAČA V PRISTOJNE ROKE. Cene KASPAR STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. , CHICAGO, ILLINOIS. Ak» nam pišite, pišite slovensko. — Ako pridete osebno, govorite slovensko. Pred kratkim so povzročili potresi v zapadni Ameriki strašno paniko in mnogo škode.. Nekoli¬ ko prej so prišla poročila o pntresih iz južne Ita¬ lije in iz drugih evropskih krajev. Doslej je • človeštvo brezmočno proti potre¬ som. Na razna vprašanja, ki se tičejo teh elemen¬ tarnih in za človeštvo usodepolnih dogodkov ne more dati znanost še točnega odgovora, temveč si mora pomagati z domnevanjem, s hipotezami. Dokler pa ne poznamo vseh vzrokov kakšnega po¬ java, se ne moremo varovati njegovih učinkov. Potres nas preseneti kakor tat, kadar spimo. Kljub temu ne moremo trditi, da j e človeštvo brezpogojno obsojeno na nemoč. Marsikomu se zdi sicer blazna misel, da bi človek kdaj našel sredstva zoper take naturne nesreče. Toda med glavnimi pogoji vsega napredka je vera v napre¬ dek. Kdor se loti kakšnega dela s prepričanjem, da je neizvedljivo, ga gotovo ne bo izvršil; le če je uverjen, da je cilj dosegljiv, bo tako dolgo is¬ kal pnta, dokler ne najde pravega. Vse pridobitve, ki delajo razliko med seda¬ njim in preteklim stoletjem, so take, da jih je 0 - gromna večina človeštva v preteklosti smatrala ? za nedosežne. Vsako besedo o navadnem brzoja¬ vil ali pa celo telefonu bi bili naši pradedje sma¬ trali za slab dovtip. I 11 vendar se brzojavila celo brez žice iz Amerike v Evropo, te dni so pa celo telefonirali brezžično iz Virginije na Hawai. Gore se prevrtavajo na deset in več kilometrov širine. Človek leta po zraku in plava s svojimi čolni pod morjem. Bolezni zdravi, ki so včasi davile cele dežele in ni imel proti njim drugega sredstva ka¬ kor molitev. Čudovite reči je dosegel čl-ovek, in če bi se kdo izmed naših pradedov z znanjem in poznava¬ njem svojega časa vrnil nenadoma med nas, bi Ako zasleduje kakšen revež brez license zver, se mu naloži občutna globa. Pravilno je to, ker i- mamo zakone za varstvo živali. Človeško življenje in ljudska blaginja je pa važnejša od življenja živali, in teh par zakonov, ki jih je bila legislatura prisiljena sprejeti, bi se moralo strogo izvrševati.” Razume sc, da se popolnoma strinjamo z wyo- minškim listom. Dodali bi pa le vprašanje : - “Kaj more delavstvo storiti, da doseže izvr¬ ševanje zakonov, ki so mu v prid? Kakšen mora biti protest, da kaj zaleže? Odgovor je pri volitvah. Če vedo uradniki, pa naj bodo zvezni, državni ali občinski, da se imajo za svoja mesta zahvaliti kapitalistom, bo - do gledali, da ne izgube njihove naklonjenosti, od katere je odvisna njih ponovna izvolitev. Cim bi pa oni uredniki spoznali, da volijo, delavci, to se pravi, da volijo po svojem prepričanju, ne pa na povelje kapitalistov, bi pa hitro vprašali, kaj da zahtevajo odločujoči volilci, in bi se ravnali po tem. Seveda ne bi bilo delavcem tedaj sploh treba biti odvisnim od uradnikov, ker bi si lahko sami volili uradnike, na katere bi se mogli zanašati in katere bi, če vendar ne bi izpolnjevali svojih dolžnosti, lahko tudi odpoklicali. A da morejo delavci na ta edini uspešni na¬ čin nrotesDret) morajo biti organizirani. Tudi politično organizirani. mislil, da je zašel v deželo čudežev. Vse, kar bi gledal okrog sebe, bi se mu bilo v njegovi dobi zdelo nemogoče. Kdo sme reci, da ne bi mogel človek, ki je iztrgal prirodi že toliko skrbno čuvanih skrivno¬ sti, pogledati še bolj globoko v njeno delavnico, pa najti tudi tiste zakone in vzroke, iz katerih iz¬ virajo pogubonosni potresi? Zakaj bi moralo bi¬ ti večno nemogoče, da bi našel sredstva zoper po¬ trese ali pa da bi jih napravil neškodljive ? Potres ni edini sovražnik človeštva. Se mno¬ go jih je, doslej tako močnih, da jim ni bilo priti do živega. A če hoče biti človek res kdaj tisti “kralj življenja”, ki misli že sedaj včasi, da je, se ne sme ustrašiti nobenega boja in nobenih te¬ žav, da premaga nasprotja, ki uničujejo sadove njegovega dela in življenje njegovega rodu. Ali to delo, ki bi moralo biti naloga vsee-a člo¬ veštva, je še vedno prepuščeno posameznikom, in tudi najsposobnejšim med njimi nedostaja sred¬ stev za vse potrebne raziskave, poizkuse, študije, za vse delo, ki bi zajamčilo uspeh. Pač pa ima človek ogromna, neverjetno veli¬ ka sredstva, da pomnožuje iz svoje moči nevar¬ nosti, ki preže nanj, da uničuje, da ubija in mori. Svote, ki jih požira sedanja evropska vojna, dose¬ gajo tako višino, da postaja človek vrtoglav in izgubi vse pojme. Vse te svote so pa sadovi člo¬ veškega. dela. Kar so ljudje v dolgih desetletjih ustvarili, se sedaj v kratkih mesecih izpreminja v nič. Ta strašna potrata narodnih premoženj je blazna in zločinska obenem. Ali v njej je tudi dokaz, da bi človeštvo že sedaj lahko imelo neiz¬ merno večja sredstva za svoje velike naloge, ako bi jiametno porabilo, kar ima in kar more ustvar¬ jati. Ali sedanje človeštvo je za to nesposobno. Kajti tega človeštva — ni. Ono obstoja doslej le v ideji. Dejanjsko pa imamo države, imamo na¬ rode, imamo razrede, skupnosti človeštva pa ni ni¬ kjer. Posamezni njegovi deli so kakorkoli orga¬ nizirani drug proti drugemu; za skupne interese, za skupno delo, za skupne cilje pa ni organizacije. Socializem je edina metoda, ki more uresni¬ čiti solidarnost človeštva in utrditi podlago nje¬ gove moči. Socializem hoče organizacijo vsega človeštva za njegove skupne interese. Če se od¬ pravijo vzroki tistih nasprotij, ki sedaj drobe nje¬ gove sile, dobi delo za splošne potrebe in za na¬ predek vseh lahko vsa tista ogromna sredstva, ki jih sedaj požira boj vseh proti vsem. Povrhtega pa se z organizacijo dela z,a skupne namene mo¬ gočno poveča produktivna moč in nova, silna sredstva, o katerih si moremo dandanes napravi¬ ti komaj kakšne blede pojme, pridejo našim vnu¬ kom lahko v roke. Ako 'odpade sedanji strah človeka pred člove¬ kom, skupine pred skupino, države pred državo, razreda pred razredom, strah, ki je v kapitalistič¬ ni družbi neizogiben, zraste človeška moč tako, da se ne bo treba ustrašiti nobene naloge več. Ka¬ dar ne bo človeška zaslepljenost sama povzročala potresov, ki uničujejo ene in pehajo druge v be¬ do, se bodo ljudje lahko bojevali proti potresom in drugim nesrečam, s katerimi jim groze tajne prirodne sile. ' I p li O b E T A K E O A.DVERT1SEMENT SLOV. DELAVSKA Ustanovljena dne 16. avgusta 1908. PODPORNA ZVEZA Inkorporirana 22- aprila 1909 v državi Penn. Sedež: Conemaugh, Pa. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: FRAN PAVLOVČIČ, boi 705, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 3, box 50, West Newton, Pa. Tajnik: ALOJZIJ BAVDEK, 46 Main St. Conemaugh, Pa. Pomoini tajnik: IVAN PROSTOR, boi 120, Eiport, Pa Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6108 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pomožni blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. ZAUPNIK: ANDREJ VIDRIH, boi 523, Conemaugh, P*. Brezposelnost in uradna znanost. NADZORNIKI: VILJEM SITTER, 1. nadzornik, 76 Main St., Conemaugh, Pa. ?RAN TOMAŽIČ. 2. nadzornik, Gary, Ind., Toleston. Sta., boi 73. NIKOLAJ POVŠE, 3. nadz., 1 Čra ib St., Nunnry Hill N. S. Pittsburg, Pa. POROTNIKI: IVAN GORŠEK, 1. porotnik, Box 195, Radley, Kansas. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 6121 St. Clair ave., Cleveland, O. ALJOZIJ KARLINGER, 3. porotnik, Girard, Kansas, R. F. D. 4. box 88. VRHOVNI ZDRAVNIK. ' J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. orAVNI URAD v hiki št. 46 Main Street, Conemaugh, Pa. POMOŽNI ODBOR. *pendal Ivan, Conemaugh, Pa., box 781. Gatnik Ivan, 425 Coleman Ave., Johnstovrn, Pa. Gabreaaja Jakob, box 422, Conemaugh, Pa. Bove Frank, R. F. D. 5, bot’ 111, Johnstown, Pa. finhodolnik Ivan, box 273, South Fork, Pa. aoler Alojzij, boi 514, Conemaugh, Pa. > KJPRAVLJALNI ODBOR ZA ZDRUSTEV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ. predsednik: Viljem Sitar, 46 Main St. Conemaugh, Pa., čla n S. D. P. Z. iavortuia J ožel, 2821 Cravvford Ave., Chicago, 111., dlan 8. N. P. J. Martin Konda, 2656 So. Cravvford Ave., Chicago, lil., član S. 8. P. Z. araut Anion, P. O. New Duluth, Minn., član 8. N. P. J. Stefančič Martin, box 78, Franklin, Kans., član dr. sv. Barbare. Frank J. Aleš, 4008 W. 31st St., Chicago, 111., član 8. D. P. & P. D. Seršek Ivan, boi 211, West Mineral, Kans., član A. 8. B. P. D. Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. 31st St., Chicago, HI. uenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošeni, pošiljati rta Napita in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj j* pošilja glasom pravil, edino potom Poštnih; Eipresnih; ali Bančnih denarnih a**aznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. V alučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake »amanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri- Vedaje popravi. RUSKA SVOBODA. Odkar divja vojna, je postala ruska vlada nenavadno napredna in svobodomiselna. Celo Židom je obljubila svobodo, če bodo lojal¬ ni, in ta obljuba je že tako veli¬ kanska, da se ni več čuditi, če je napovedala tudi Poljakom in Fincem avtonomijo. Seveda je vse to obljubljeno po vojni, kadar ne bo vojska več potrebna na fronti, pa se bo lahko porabila doma zoper drznike, ki bi se upali zahtevati, da naj se obljube tudi izpolnijo. Po vojni bo vsega do¬ volj. Za sedaj je pa le stare reakcije in zatiranja dovolj. V Petrogradu so si lioteli soci¬ alisti, ki so izza vojne ostali brez vsakega glasila, ustanoviti vsaj tednjk namesto prejšnjega dnev¬ nika. Začeli so izdajati “Jutro.” Tri številke so izšle. Cenzura ga je pa že zatrla. Goremijkinova vlada ne mara jutra. Iz noči je bila porojena in ljubi le temo. Zato je moralo Ju¬ tro umreti. To je tista Rusija., o kateri so nam Potočnjak in njegovi sode- idamatorji pravili, da se bojuje za ■svobodo narodov. Če bi bili rekli malo manj, bi bili povedali resni¬ co; carjeva vlada se bojuje za svobodo, .ampak za svobodo, da smo neovirano zatirati svoje naro¬ de. Car in Coremijkin hočeta bili ta,ko svobodna, da ne more ne duma ne kdorkoli križati nju¬ nih računov in da lahko besnita proti naprednim elementom kakor v blaženih časih pred letom 1905., ko še ni bilo nobene ustave in no¬ benih podobnih ropotij. Če bi se moglo z željami kaj 0 - praviti, bi človek želel ruskemu narodu zrn a so ruskemu carizmu pa pogin. Ali bati se je, da bo narod poražen, pa naj sc dokonča vojna kakorkoli. Pač pa verja¬ memo, da ne bo to zaključen po¬ raz, kajti v ruskem proletariatu je še vedno toliko moči. da se bo znal rešiti despotizma. Tedaj bo najbrže tudi Nikolaju in nje¬ govemu ministru žal, da nista da¬ la ljudstvu v najhujši sili nekoli¬ ko dejanja namesto samih besed. vendar je delala njegova kon¬ strukcija optikom velike pregla¬ vice. Najnavadnejši periskop obsto¬ ji iz kakih dvajset čevljev dolge navpične cevi, ki ima na vrhu od¬ bijajočo prizmo, na dnu pa pove¬ čevalne leče. Ko prihajajo žar¬ ki skozi prizmo, se prelomijo ter pridejo iz vodoravne v navpično lego. Ta instrument pokrije na¬ enkrat 45 stopinj horizonta, ozi¬ roma eno osmino celega polja. Če pa se obrača cev krog njene osi, se more videti zaporedno še ostali del polja. Ta periskop daje precej jasne in čiste slike, toda ker se mo¬ re rabiti samo z enim očesom na¬ enkrat, se ne more razločiti raznih plasti prav dobro ter se gledal¬ čevo oko kaj hitro izmuči. Takozvani kombinirani peri¬ skop dovoli pogled obema očeso¬ ma, vendar ima zato druge napa¬ ke. Prava slika pada na temeljno stekleno ploščo, podobno oni pri fotografičnem aparatu. Gledati se more z obema očesoma, vendar ne daje nikakega utiša o globini in prostoru. Plošča prepreči preve¬ liko utrujenost, toda rabiti se mo¬ re samo pri veliki svetlobi. Tudi velikost slike je premajhna, da bi so mogle razločiti posamezno¬ sti. D,a se doseže večja velikost, ne da bi se zmanjšala jasnost sli¬ ke, je treba uporabiti povečevalne leče. O PERISKOPIH. Pri gradili podmorskih čolnov se lahko izbirajo razne vrste peri¬ skopov. V pariškem listu “La Na¬ ture” opisuje Ernest Constet nič manj kakor deset raznih vrst in s tem pač še niso izračunane vse možnosti. Preprost, kakor se na prvi pogled zdi ta inštrument, Vsi ti periskopi pa ne morejo dati poveljniku podmorskega čol¬ na prilike in zmožnosti, da bi pre¬ gledal dovolj hitro ves horizont. Pet do deset sekund je potrebnih, da se napravi popoln krog. Po¬ leg tega se mora opazovalec sam premikati naokrog. Da se odstrani ta nedostatek, treba je uporabiti še druge prizme, ki povzročijo, da ostane slika jasna in na enem me¬ stu. Da se more zaporedno pre¬ gledati ves horizont, se samo za¬ obrne kljuka in opazovalcu ni treba spreminjati svojega mesta. Kljub temu se pa ne more pre¬ gledati ves horizont naenkrat. To pa se doseže s periskopom z okroglim gledalom. Na vrhu cevi so okrogle leče, ki lomijo žarke hi svetlobo proti dnu cevi, ki jo dosežejo potem žarki od vseh stra¬ ni naenkrat. Tako nastane pano¬ rami ena slika, ki obsega tudi oko- listoje.ee predmete, -dasi sc vidijo nekoliko manjši in oddaljenejši, kakor pa s prostim očesom. Poleg tega vidi opazovalce v središču panoramiene slike del polja, neko¬ liko povečanega. Zima je oddala svojo vizitnico. V nekaterih državah je že sneži¬ lo ; od vseh strani poročajo o hla¬ dnih vetrovih. Po delavnicah in stanovanjih je treba kuriti. In z zimo so javlja pomnožena brezpo¬ selnost. V gotovih mejah je to redna prikazen, ker se mnoga de¬ la pozimi že zaradi vremenskih razmer ustavijo. Včasi se pokažejo izjeme. Neza¬ poslenost presega, “normalno” mero. Lani je bila posebno huda; tako veliko je bilo število brezpo¬ selnih, da so morale javne -oblasti in upravni in zakonodajni zbori vsaj navidez pokazati nekaj brige za stvar. In sedaj, ko prihajajo prve prednje straže brezposelne armade v velika mesta, vpraša¬ mo : Kakšen je rezultat vse tiste oficielnc brige? En o.dgovor nam daje tajnik zveznega oddelka za delo Wm. B. Wilson, ki je objavil daljši čla¬ nek o brezposelnosti, v katerem naznaja rezultate svojih študij. Zaključki, do katerih prihaja AVilson, so sledeči: “Natančne statistike o obsegu nezaposlenosti ni na razpolaga¬ nje. Številke, ki so znane, dajejo približno pravo sliko. Leta 1900 je štetje pokazalo, da je bilo 22.3 odstotkov mezdnih delavcev, ka¬ terih število je znašalo 29,073.233 tekom gotove dobe brez dela. Le¬ ta 1910. je bilo v Zedinjenih drža¬ vah 38,756,223 mezdnih delavcev, ena četrtina jih je bila daljši ali krajši čas brez dela.” Nato vprašuje tajnik AVilson: “Zakaj sploh obstoja brezpo¬ selnost ? ’ ’ Pa odgovarja: “Ker se še nikdar ni izrabila vsa delavnost kakšne -občine ali države. ’ ’ AVilson izvaja nadalje, da ni bi¬ lo v zgodovini še nobene dobe, ko bi se bilo moglo vsakemu brezpo¬ selnemu dati delo, ki bi se izpla¬ čalo. Tudi vreme vpliva na de¬ lovni trg, in naposled zakrivljajo znatno tudi stavke -organiziranih delavcev brezposelnost. Ne le po sezonah, ampak tudi po gotovih daljših periodah, in sicer približ¬ no vsaka štiri leta nastopa znat¬ nejša brezposelnost. Med njeni¬ mi vzroki igrajo izpremembe ca¬ rinskih zakonov, konkurenca, vr¬ toglave špekulacije, prenapolnje- vanje gotovih poklicev, naseljeva¬ nje in naraščajoče zaposlovanje žensk veliko vlogo. Statistika ne daje številk o oni skupini brezposelnih, ki so skoraj vedno brez dela, bodisi da so ne¬ sposobni, da nimajo volje za delo ali pa da ga no morejo dobiti. Te¬ meljiti študij številk pa kaže, da ne povzročajo menjave v številu brezposelnih brezpogojno slabi časi . . . Delavski državni tajnik je to¬ rej študiral vprašanje. Sklepi, do katerih ga je privedlo njegovo preueavanje, pa nikakor niso pre¬ senetljivi. Ne le, da ne p-ovedo prav nič novega, ampak to, kar povedo, je zelo nepopolno, in dru¬ gi so znali — tudi na podlagi štu¬ dij — mnogo več povedati. AVilsonov stavek, da še nikdar ni bila izrabljena vsa delavnost kakšne občinske ali državne sku¬ pine, je v zvezi z vprašanjem brez¬ poselnosti ponekod nejasen. Če je hotel reči, da delo ni tako orga¬ nizirano, da bi služilo vsej skupi¬ ni, bi mu seveda pritrdili. Ali to je socialistična misel, in težko je verjeti, da jo je Wilson hotel izra¬ ziti, ker izreka na drugih mestih ideje, ki so socialističnemu mišlje¬ nju diametralno nasprotne. Da vplivajo na brezposelnost razni vzroki lokalnega in postran¬ skega pomena, je gotovo res. Ali vprašanje je, lije tiči glavni vzrok. Tri če je AVilson opazil, da se po¬ navlja brezposelnost v periodah, bi se bil moral takoj vprašati : Za¬ kaj ? In reči bi si bil moral, da ie tako redno ponavljanje pač ne¬ kakšna zakonitost. Tedaj pa je treba preiskati bivstvo tega za¬ kona. To je že davno storil Marx, nje¬ govo študije in sklepe so pa kon¬ trolirali drugi znanstveni sociali" Ji. in vsi so prihajali do tega za¬ ključka : “V kapitalistični družbi je pro¬ dukcija blaga neurejena, anarliič- Blago se ne izdeluje za splo-; Četrt miljarde za nove ladje. V- i: lavci v njegovih tovarnah produ¬ cirati, kar se da. Kajti če se pro¬ da mnogo -hlač in sukenj, je dobi¬ ček večji, kakor če se jih proda malo. Ob takem načinu proizva¬ janja pa pride čas, ko se ne more v skladiščih nagomilano blago več spraviti v denar. Dasi je v deželi še dovolj ljudi, ki bi potrebovali obleko, je ne morejo kupiti, ker ne zaslužijo dovolj. Tedaj pa u- stavi kapitalist produkcijo. Kaj¬ ti če bi se še nadalje izdelavala obleka, pa bi obležala v magaci- nih, bi bila to izguba. Ta pa ni kapitalistu nič pri srcu. Torej zapre tovarno in delavci ostanejo brez dela. Pomnoženo število brez¬ poselnih pa vpliva tudi na trg drugih strok. Množina onih, ki morejo kupovati, se je zmanjšala; ustavi se produkcija šc v drugih panogah. Industrija in banke so v zvezi; tupatam nastanejo finan¬ čni polomi in kriza raste. če je mislil AVilson s svojim stavkom o nepopolnem izrablja¬ nju delavnosti, da bi se odpravi¬ la brezposelnost, alto bi se pora¬ bile vse delavne sile, ki jih ima kakšna država, tedaj se temeljito moti, dokler se naslanja na kapi¬ talistični sistem. V socialističnem sistemu pa tako absolutno izrab¬ ljanje sploh ne bi bilo potrebno. -V zemimo, da bi se izpolnila AVil- sonova želja, da bi dobil vsak člo vek tako delo, da bi zanj porabil vso svojo delovno moč. Pozabi¬ mo za trenotek, da je to v kapi¬ talistični družbi sploh nemogoče, ker ne more privatni kapitalizem dela tako organizirati. Pa le vpra¬ šajmo, kakšne bi bile posledice. Nadprodukcija bi nastala še ve¬ liko hitreje kakor sedaj. Skladi¬ šča bi bila kmalu prenapolnjena. Ponudba bi bila ogromna, kup¬ cev pa če ne ravno nič, vendar vse premalo, da bi se izpraznil trg. Ip tovarne bi se zopet za¬ prle. AVilson je bil svoj čas rudar in uradnik pri United Mine AVork ers; ali o socializmu ni hotel ni¬ česar slišati. Zato mora porabiti za študij brezposelnosti toiiko ca sa, pa prihaja naposled še do na¬ pačnih sklepov. Ker ni iz zagate izhoda, si pa pomaga s tolažbo, da je brezposelnost veči.a. Ali tudi to jo zmota. Bili so časi, ko je bila brezposelnost sploh neznana reč. V takem silnem ob¬ segu, kakor se javlja sedaj, je pa sploh nikoli ni bilo. Moderna brezposelnost z armadami nezapo¬ slenih je posledica kapitalizma, ki se poslužuje modernih tehnič¬ nih iznajdb za svoj profit. Mašine v rokah privatnih kapitalistov mečejo delavce na tisoče na ce¬ sto; ravno tako je pa tudi le z mašinami mogriča tista ogromna nadprodukcija, ki povzroča na e- ni strani vojne, na drugi pa brez¬ poselnost. Kadar je domači trg prenapol¬ njen, išče kapitalizem nove trge v tujih deželah. To povzroča naj¬ prej kolonialne vojne z domačini, ki se ne'dajo meni nič tebi nič vldoniti pod tuji jarem; potem, kadar se razmaha konkurenca ka¬ pitalistov raznih dežel, iščočih no¬ ve trge, pa nastanejo narodne voj¬ ne. Sčasoma zraste industrija tudi v tujih, odprtih deželah in v ko¬ lonijah. Produkcija se množi, ku- povalna moč ljudstva pa zaostaja, in brezposelnost postaja tem več¬ ja,cim bolj se razvija kapitalizem. ,AVilsonu se torej ne bi bilo treba izgovarjati, da je bila vedno brez¬ poselnost na svetu. Če bi enostav¬ no povedal, da je on ne more od¬ straniti, mu ne bi bilo kaj zame¬ riti. V kapitalistični družbi je to res nemogoče. Le socializem mo¬ re napraviti brezposelnosti kraj, ker more organizirati delo za po¬ trebe vse družbe. Ali zdaj ne gre za to. AVilson in zvezna vlada ne odpravita ka¬ pitalizma, torej ne uničita brez¬ poselnosti. Kar se more za¬ htevati. je pa to, da ublažita gor¬ je, kolikor je v sedanjih razmerah mogoče. Lahko se oddajo javna dela, lahko se ustavi konkurenca po kaznilnicah, lahko se postavno skrajša delavni čas, lahko se de- Ako.bi človek slišal, da ho Ame¬ rika kmalu izdala okrog 225 miljo- nov dolarjev za nove ladje, pa mu ne bi rekli nič druzega, bi se po¬ veselil, ker bi to smatral za zna¬ menje velikega gospodarskega razvoja in blagoslovljene prospe- ritete. Kajti če bodo gradili ladje za tako skoraj fantastično svoto, morajo vendar vsaj približno ve¬ deti, kaj bodo vozile. Taka ogrom¬ na mornarica pomeni velikansko trgovino in če je naša kupčija že na taki poti, tedai mora biti tudi dela na vseh koncih in krajih. Je li naposled uresničnena tista trgovina z južno Ameriko, o kate¬ ri so že lani po izbruhu evropske, vojne toliko govorili, da je človek pričakoval več dela nego ga more zmagovati naša industrija? Smo li dobili v Evropi nove trge? Hoče li Avstralija kupovati od nas? Nepotrebna vprašanja in nepo¬ trebne nade! Kaj naj vozijo tiste ladje, že vedo; ali delavstvu ne more to napraviti nobenega vese¬ lja. Ena sama dodatna besedica pojasni vse. Nameravane ladje so bojne ladje. Kakor kaže, se je predsednik AVilson. ki je bil še lani odločen nasprotnik vsega prekomernega oboroževanja, podal na pot v Da¬ mask in se je prelevil — ne iz Savla, v Pavla, temveč narobe. Vesti iz AVashingtona namreč res pripovedajejo, da so izdelali ne¬ kakšen bojno mornariški načrt, po katerem bi bilo treba za stavbo novih ladij naenkrat 225 miljonov dolarjev. Za vse te namene je seveda tre¬ ba kongresovega dovoljenja in mi ne vemo, na kakšno stališče se po¬ stavi ta. Po njegovi sestavi je seveda pričakovati malo dobrega od njega; večina bo bolj skrbela za to, da ne zadenejo žrtve kapi¬ talistov., kakor pa ga to, da bi se preprečile. Strah, da bo marinizem globoko posegel v ljudske žepe, je torej zelo opravičen. Tem potrebneje pa je poudariti, da je tako pove- čavanje mornarice neodpustno za¬ pravljanje ljudskega denarja, pa naj se postavi človek na katerokoli stališče. Recimo, da mor ajo Zedinjene države skrbeti za svojo varnost m •eventualno za obrambo. Tega nihče ne taji. Če si brez svoje krivde sovražno napaden, se mo¬ reš braniti. Noben moralni zakon mi ne more ukazati, da naj se dam brez odpora zadaviti. Drugo je pa že vprašanje, kaj je res po¬ trebno za obrambo in kje je tista meja, kjer postaja oboroževanje samo na sebi nevarno miru, kakor je postalo v Evropi. Toda recimo, da so Zedinjene države res premalo pripravljene in da je nevarnost napada večja nego pravimo mi. Je li tedaj silna agi¬ tacija naših marinistov opraviče¬ na? Ravno če je treba bolj skrbe¬ ti za deželno varnost, morajo za¬ stopniki ljudstva strogo paziti, da se vsak cent obrne le za resnične potrebe. Kdo pa se upa danes avtorita¬ tivno povedati, kaj je na morju uspehi tako malenkostni, da so v 1 Londonu popolnoma razočarani. \ Ko je Nemčija pričela operirati! .fcefl 1 s svojimi podmorskimi čolni, se j. : | nekaj časa zdelo, da je to tisti • g faktor, ki postavi vso tehniko,! #0 taktiko in strategijo pomorskeg; vojskovanja na glavo. Nekaj čaša!/ lea- nii I so tisti pritlikavci povzročali Strahi 1 ’ 1 , in trepet okrog Velike Britanije. j:;" | ;i j \ Presenečenje pa je minilo in vredjs^ ( nost pogrezovalnih bark je že zelo! fes, zelo reducirana. I,# 1 : me 'J*' Bi Nihče pa danes ne pozna vsehl.9, r0 l rezultatov, še manj pa vzrokov.) Kajti vojne stranke morajo v svoj f jem interesu odevati svoja sredi:- 1 ; 1 ’. . stva s tajnostjo, ker je od njej;"'’ 12 odvisno najmanje pol uspeha) Tudi ameriški marinisti ne poznaj;;' 5 ', jo v sedanjem stadiju vojne pralii' ,,ce , vega stanja in nimajo podlage, n*?# 111 kateri bi mogli zanesljivo soditpO T ° r ;. o uspešnosti tega ali onega sredlj! vasl stva. Lti. I! V takih razmerah zahtevati ee-p llU ^ trt miljarde ljudskega denarja atpj ,iu bojne naprave, o katerih nihče r.4 1' 1S * ve, ee bodo imele čez par mesecev)«’® 1 kaj praktičnega pomena, je ne« mu n: J • i n se odpustno. Militaristi sami bi sa je P : morali upreti temu, če jim gre reli & za obrambo dežele, kajti po nepot sm k trebnem zapravljeni denar bi -kovan manjkal v resnem slučaju za poLj klob trebna obramba sredstva, in ladjelj r uštva ki bi bile lope za parado, bi lahkipiega tedaj le ovirale uspešno vojsko! se lir vanje. Lunje Obžalovati je, da se je dalja čašo AVilson omotati okrog prstaLmo, Ljudstvo pa ne bi smelo tega; čljiMisl je že pri volitvah storilo napako); p, Idi. 1 da je izvolilo zastopnike tujihl e aepo kapitalističnih interesov, bi mora4-j u bogi lo vsaj sedaj združiti svojo moljih in vstati proti namenom, ki neL 0 tj gl morejo imeti drugih posledic, kapj rdečk; kor da mu olajšajo mošnjičke. L]j e s ' —-- Konšti KOLERA V AVSTRIJI. .Doma “Grazer Tagespost” z dne 311^. avgusta poroča, da je ministrstvoL e g a iakšnem »ovora, šega na za notranje zadeve dobilo poroči¬ lo, da je bilo v Beljaku na Koroš¬ kem 6 vojakov na koleri bolnih, v Vipavi na Kranjskem pa 4. Naj Hrvatskem je zbolelo v času od j 16. do 233. avgusta 118 -omb-M koleri, od teh je umrlo 66. T 1 v Laščah na Štajerskem se je pri-^j.^ petil en slučaj. — Naj se pač ”■ ■hlepi Klati, e sadno 'L li I feovo kdo ne čudi, — piše omenjeni list i Hovc; , , , ., t pega sei — ; ce se v tako izrednih razmerah j, ; ; naleti tupatam na kak tak slučaj.!' .. Jasna pamet pravi, da tam, kjer* ' je zbranih na tisoče in tisoče di, ki ne morejo uživati svoje na¬ vadne dnevne hrane in pijače, pač lahko nastane kaka nalezljiva bo¬ lezen. V prvem času po zavzetju Lvo¬ va v Galiciji je zahtevala kolera v tem mestu dnevno 30 žrtev. Vsled energičnih ukrepov voja¬ ških sanitetnih oblasti se je zniža¬ lo to število na 4, v zadnjem času celo na 2 slučaja dnevno. 0 epi¬ demiji v Lvovu torej nc gre več govoriti.” Iz Trsta poročajo: Dne 1. sep-, tembra je bilo v zdravniški oskrbi novih slučajev 1, -okreva’ 1 % nič 10 potrebno in uspešno? Pred našimi očmi se odigrava najbolj krvava j ostalo v zdravniški oskrbi 9. Novi vojna tragedija; kakor je to na |slučaj se je dogodil v ulici S. Mar-j eni strani ’ groza za vse narode, co št. 18, 4 nadstropje,,BacilonoS-1 najbolj seveda za direktno priza- ea sta v opazovanju 2, v vili Sar- dete, tako je na drugi visoka šola torio je na opazovanju 1. Po po- j za vojake vseh dežel. Ali ta knji-] ročilu z dne 4. septembra so sej ga še ni zaključena in vsi doseda- primerili v Trstu 3 slučaji, 'ovci' zavarujejo za slučaj brezpo- oa. šne notrebo, temveč za profit. Ka-j uitalistu ni nič na tem Tožeče, ali j so ljud je •oblečeni ali nagi, pač pa j na tem, da proda obleko s čim i večjim dobičkom. Zato morajo de-- selnosti i.t. d. To so vlade in ob¬ čine dolžne storiti, in če bi le to storile, bi bila vsaj najhujša beda odpravljena. Ali niti tega ne sto¬ re, in mož, ki zastopa takorekoč delavstvo pri vladi, si pomaga z jecljajočo modrostjo, da je bila brezposelnost vedno nn svetu. nji rezultati še ne dajejo nobene sklepčne izkušenosti. Le ena reč je gotova: Vsi stari računi mari¬ nistov so prekrižani. Izpolnile se niso velike nade, ki so jih pola¬ gali v dreadnoughte, izpolnile se niso nade v veliki pomen morna¬ rice sploh. Ladje igrajo tudi v sedanji vojni neko vlogo; pretirano bi bilo to tajiti. Toda v splošnem je njih pomen zelo majhen in nikakor ne odločuje o rezultatih vojne. Zago- rih občinah goričkega okraja slučajev in v štirih občinah se Žan -1 skega okraja 7 slučajev. Obolele j Tagespošta lahko tolaži; resni¬ ca je, da je stanje nalezljivih bo¬ lezni mnogo gršc, nego priznava¬ jo. MOTORNI ČOLNI IN NEVTRALNOST. Pri neki tvrdki v Ameriki je vorniki bojnih mornaric so mislili, bilo naročenih šest motorni- " M , ~ ” da bodo moderni pomorski veli-j nov, dolgih po 40 čevljev, za An¬ kam prenašali velik, če ne glavni glijo. Nemško poslaništvo je vlo- del vojne na morje in da pripadel žilo pri vladi v AVashingtonu pro- dreadnoughtom velikanska in važ¬ na vloga. V resnici niso prišli, iz- vzemši Dardanele, skoraj nikjer do veljave, a tudi tam so njih test proti dobavi teh čolnov, da so to bojne ladje, ker jih bo Anglija porabila za boj j nemškim podmorskim čolnom. . Nevtralitetni urad je odklonil p; test z utemeljitvijo, da se pri p: gledu čolnov niso našli na njih Kako dolgo bo delavstvo še ste¬ no in gluho in potrpežljivo kakor '■vca, ki se da mirno striči? Kako nobeni topovi, pa tudi nobenih dolgo no bo videlo, da za ovce vsaj podstavkov za topove in nobenih -krbe. da imajo dovolj hrane, pre- oklepov. Nikakor torej ni doka- don jim vzamejo volno, delavca zano, da bi te ladjice služile boj- on puste, da pogine, če so tovar- nim namenom in z njih dobavo » niška vrata zaprta? j ne krši ameriška nevtralnost. 7 PROLETAREC IZ NASELBIN. '«Mi »i£N ker Je Peru, 111. pretrgalo nit življenja.v najlepši {kanskemu Slovencu štev. moški dobi. Bil je ne o žen j en, član ^opravek. — Bojeviti stra- društva Združeni Balkan štev. 68 1 ež ki se boji javnosti dati S. D. P. Z., nadalje član angleške- 1 vi pošteni podpis, me na- ga društva Red men, kakor tudi rolčka. Veš kaj, prcmaj- je spadal k tukajšnjemu socialič- % V omenjam le zrele ‘ n par faesecl pomena, j e . ir isti sami l\' 3. ^a mu smem drugo ime , če jim *■ roliti, je pa moja nekruSena kajti p 0J1 ‘ arija. Kar se tiče verske eni denar w ' sti ' sem more k»iti, a najbrže, slučaju zg /j podkovan nego pa ti. ■dstva, i n l a ,m nekaj klobasaš, da je bil bla- f’ J društva sv. Barbare član spesno voj^ » |: arado, bilajfe cističnega kluba. Veš kaj, i si se urezal. Ne smeš ga j. sp ; . »jati z njegovim bratom, za- okvo» ’ ^om časopisa “Glas .Svobo- ," Končno, čigav je sedaj ta smeio teg £: ;, ikf Mislim da va §. Dobro s uri o napah . s pokli. Na svoj pravi pod- s opni e tuj, j e ne rad b i te po- resov.bi^ Ti ubogi duševni rcv6ek . zi i svojo na gijj tereijalcev grozno amenom, ki*; D1 ^ t -i . ’ ja proti Slov. Domu. Izrazil 1 P 'I, S f ;. v 1 1 0 ’ ^ ;da rdeekarji ne bodo za ka- i mosnjic-e. ^ - u jj e svo j e g a g nezda po¬ ji, Konštatiram, da v odbo- VSTRIJI. v. Doma ni nobenega člana ~ ,, Cističnega kluba. Delničarji z dne .51 , ro j ak ; različnega politične- je mimstai!) # Tf ^k e g a prepričanja. To- ilolnl 0 poroži, kakšnem rdečkarskem gne- iu govora, pač pa bo to dom jaku na Kr j roleti bolni!,! BS ]; e g a naroda em pa 4. j e p a ta farški podrep- clo v času si : , ovec | a ti i da so bjli rdeekarji v DS «,!,v Jpujjfjjg- zastopani, kadar je nrlo 66. M ^flj e g 0VO malho, namreč da s kem se jop j^ ar jj O bilo njemu pripomo- Naj se pairi j„ njegovega lastnega gnezda, e omenjeni s 2 ; fre g a sedaj spušča torpede ilmli razmeial^pojjj na ysej kar ne trobi v rak taksljH^ tercijalski rog. , da tam, bj Ferldo Arzenšek, e in tisofef ;i vati svoje 1 in pijače, p , nalezljiva ii zavzetju fi htevala no 30 žrli ikrepov v sti se je zadnjem« nevno. Oti ■t'j ne gre n : Dne 1. •avniški osk I, -okreva!) oskrbi S. $ v ulici S. Jb oje,,Bacil 1 2, v vili s mju 1. f° itembra s° slučaji, v % >ga okraja se?« ajev. tolaži; M tego v An$ motom* evl.iev,* J rništvo 1® :hi?i ' ,i, m ker Clinton, Indiana. se delavskih razmer tiče, se torein nič kaj pohvaliti, ka¬ še tudi drugi dopisniki ne. se bolj slabo tukaj. Res je, jih nekaj dela vsak dan, ali iek je naravnost smešen ob tilu napram dnem, katere se dalo. Skoro bi rekel, kolikor toliko dolarjev. Jih je ne¬ bi nekoliko bolje zaslužij-o, i so redki, nasprotno pa jili dela komaj po 2 do 3 dni tu, zopet drugi še to ne, slro- rekel nič. Brezposelnih se ne manjka, ki vkljub slabe- žaslužku komaj čakajo, da do- lelo, ter tako pomagajo svojim dnom delati in garati za ka- e, trote človeške družbe, delom sem hoditi zdaj ni sve- i Kadar se bo kaj bolj dela- itelo, bom takoj sporočil na mestu. Vkljub zelo slabim lv skim razmeram vendar ne bajamo na društvenem polju, vendar bi mogli še bolje na¬ devati, ko bi si sami sebi ovir nastavljali in delali. Pa ven- se vkljub nepovoljnim delav- razmeram vrše še zmerom fflie veselice v prid društve- agajnam. In resultat je, da 'ele veselice še zmerom dobro ^ejo, vkljub slabim razme- vladajo, kar sem prej tl. To je dokaz, da so tukaj - enci in Slovenke zmerom 'avl,jeni pomagati po možno- dobrim namenom, v kolikor j° razmere in okoliščine dopu- Nesreče se v zadnjem času j množe med slovenskimi Dne 11. septembra popol- povozil premogovni vlak. vozil mimo rudnika štev. 5. Anton Tarzinar, doma bli- ikejga, Kranjsko. Ubogi mož dokončanem 'delu v rudniku 5 hotel malo prej domu pri- se trena prijeti. Ali sreča rj bila mila to pot, spodletelo er ga je vlak pretrgal na dala. Tako mu je nenadoma Ija, njegovi materi, ako še živi, pa naše iskreno sožalje v daljno do¬ movino, njemu pa trajen spomin med tukajšnjimi rojaki. Vam pa bodi svarilen zgled, ne se tu v A- merilu vlakov oprijemati, kakor je to navada. To je že zahtevalo veliko prezgodnih žrtev. Karl Bogi odi č. :<$ »♦ » »»♦♦»»♦»»♦♦♦♦ *:* ? S'tranka. SEJA EKSEKUTIVE J. S. Z. dne 4. septembra 1915. Navzoči so Polovina, Petricli Godi¬ na, Bajskich, Kokotovieh, Suša, Krpan, Dubravac, Hren. —■ Od uradnikov sta navzoča sodruga Kristan in Cvetkov. Predseduje Kokotovieh. — Zapisnik zadnje seje se prečita in sprejme. Sodr. Petrieh poroča po zapisniku, da je na zahtevo naših organizacij v Kansasu sporočil ekselcutivi državne organiza¬ cije v Kansasu njih sklep glede organi¬ ziranja angl. klubov. Dalje poroča, da je v imenu eksekutive J. S. Z. podprl pri eksekutivi skupne stranke predlog o znižanju delegatov za prih. kongres od 300 na 100 članov. Na vprašanje od strani organizacije št. 131 v Pittsburgh, Pa., če more biti član J. S. Z. obenem tudi član Jugosl. Lige, se zaključi, da se jim piše nega¬ tivno. Na znanje se vzame zopet prijavljeni klub št. 30 v Mulberry, Kans. Organizacija št. 71 v Cleveland, O., želi imeti govor nike ne- rte b n tre — s (vrni- kajšnjimi pristaši S. L. P. Glavni taj¬ nik poroča, da jim je priporočil sodr. Lučiča, ki se mudi v bližini Clevelanda. O načelu, se li izplača debatirati s pri¬ staši S. L. P. ki napeljujejo vedno le na osebnosti, kar le škodi našemu gibanju, na kar oni vedno računajo, se sklene, da se jim svetuje, naj se v bodoče izo¬ gibljejo z njimi vsake debate. Bolje je delati pozitivno, širiti naše časopisje in agitirati za stranko brez napadov in nasprotstev proti pritašem S. L. P. Organizacija št. 3 v N. S. Pittsburgh, Pa., poroča da je izključila potom po¬ rote radi kršenja pravil P. Matuno. To se vzame na znanje. Org. iz St. Louisa, Mo., in okolice za¬ htevajo, naj se jim pošlje stalen agita¬ tor, in sicer ako je mogoče sodr. Cvet¬ kov, ki bi lahko sodeloval' tudi med Bolgari, katerih središče je v Granite City, 111. Zadeva se z ozirom na to, ker je sodr Cvetkov urednik Rad. Straže, prepusti hrvatsko-srbskemu upravnemu odboru. Prečita se list Lazarja Todoroviča iz St. Louis, Mo., ki se pritožuje, da ga mestna organizacija neče sprejeti v klub kot člana zaradi dolgov_ ki jih je naredil pri št. 53. Prizna, da rbs orga nizaciji št. 53 dolguje, želi pa dolg po ravnati. Organizacija št. 14 izjavlja da ga sprejme, če nima nič proti temi ekselcutiva J. S. Z. Zaključi se, da org št. 14 lahko Todoroviča sprejme poc pogojem, da poravna pri org. št. 53 svoj dolg. Glavni tajnik poroča, da je ustanov¬ ljen nov klub v Centerville, Iowa, in Bellaire, O. Ponovno je začel s poslo¬ vanjem klub št. 2 v Glencoe, O. V mesecu avgustu je bilo razpečanih 1940 rednih in 91 izjemnih znamk. T< so vzame na znanje. Zaključi se, da se\ da sodr. Kristanu, ki gre na pot v Ohio in Pa. na roko $50 za potne stroške. Povrnitev stro¬ škov za shode pripada vsled tega zvezi. Poročilo posebnega odbora i ki je imel nalogo izdelati definitivni načrt o nameravani “Jugoslovanski akademi¬ ji'’, se vzame na znanje. Kristan bo, ako mu bo dana prilika, razložil načrt o Jugosl. akademiji na konvenciji S. N. P. J. in N. H. Z. J. KRPAN, zapisnikar. Chicago, I.. Naznanjam vsem sodrngom, da se vrši klubova seja v petek dne 15. t. m. v navadnem prostoru. Na dnevnem redu bodo važne stvari glede veselice in igre, ki se ima A r ršiti dne 28. novembra t. 1.; treba je, da odločimo vse važnejše stvari in se pripravimo. Upam, da sc boste v polnem števi¬ lu udeležili te seje. Nadalje želim naznaniti vsem sodrugom in vsemu slovenskemu občinstvu, ki živi v Chicagu, da bomo imeli skupno veselico in za¬ bavo vsi soc. klubi 34tega volil¬ nega okraja. Veselica se bo vršila v soboto dne 16. oktobra t. 1. v gos. Rou- šarjevi dvorani na vogalu 26 st. in Avers ave. ; pričetek točno ob 8. zvečer. Vstopnina je za posa¬ mezno osebo 25c, za moškega in žensko v spremstvu pa le 35c. I- grala bo izvrstna Rubringer god¬ ba. Čisti dobiček je namenjen za bodočo volilno kampanjo, zatorej upamo in vabimo, da nas posetite v mnogem številu. Na svidenje na veselici! Filip Godina, tajnik. Clinton, Ind. J. S. S. klub št. 41 vabi vse so¬ dr uge in rojake v Clinton in oko¬ lici na veliko plesno veselico, ki se vrši v soboto, 23. oktobra v dvorani Karl Mosk na 7. ulici. Igrala bo “Dering” godba. Vstop¬ nina za moško osebo 15c, člani in ženske proste. Za dobro postrež¬ bo »oskrbi odbor. Začetek točno ob 7. zvečer. Pri¬ poročamo se za obilno udeležbo. I. Mesar, tajnik. , LISTNICA UREDNIŠTVA. N. S., Ptttsburgh, Pa. : Prekas- no. Vašu kartu smo dobili n sri- jedu. Poštna štampilija iz Pitts¬ burgha ima datum 4. oktobra. A za buduči broj ne vrijedi. Brovvnsville, Pa.: Vaš dopis se. ne more objaviti, ker je stvar pro- tipostavna. Clinton, Ind.: Zadnjic je pri¬ manjkovalo prostora. Splošno prosim, da se pošiljajo vabila lo¬ čeno -od dopisov; le tako je mogo¬ če, da se objavijo pravočasno, tu¬ di če se mora ostali dopis odložiti, kar se z ozirom na prostor pogo- stoma zgodi. EKSEKUTIVA: Pero Belamarich; Pilip Godina, V. Suša, P. Kokotovieh, Pr. Aleš, M. Polovina, J. Krpan, ž. Bajskič, Alex Dubravac, Frank Hren, B. žikič in Fr. šaus. Frank Petrieh, gl. tajnik, 803 W. Madison Street, 4th Floor, Chicago, 111. Seje eksekutive so vsako prvo soboto v mesecu ob 8. zvečer na 1944 So. Racine Ave. NADZORNI ODBOR: Mike Mavrich, Chicago, 111., And. Trstenjak, Chicago, 111., Nick Hinicli, Milrvaukee, Wis, Demeter Ekonomoff, Gary, Ind., I. Celich, West Allis, Wis. ODBOR ZA TISKARNO. Frank Zaje predsednik, Alex Dubravac blagajnik, Pet. Kokotovieh tajnik, Frank Mrgole in Jos. Steiner odborniki. Klubi, ki žele govornike, naj se obrnejo do gl. tajnika. Jugosl. soc. klub, tajnik Chas. Pogorelec, 508 Moffat ave. .\RKANSAS: — 83. Fort Smith, Ark. —Jugosl. soc. klub, taj. Ant. Pečar, R. F. D. 3, box 149. Seje so vsako tretjo nedeljo v mesecu, v Jenov Lind, Ark. 107. llutington, Ark.—Jugosl. soc. klub, taj. Jtio. Jarnovieh, R. F. D. Box 167. 140. Hartford, Ark. — Tajnik Louis Slamnik, box 36, Hartford Ark. GOLORADO: - 132. Pueblo, Colo. [LLINOIS: — 1. Chicago, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Filip Godina, 2814 So. Karlov avv. 4. La Salle, 111. — Jugoslovanski socialistični klub, tajnik John Rogel, 427 Ster lin g Street. 6. Chicago, 111.—Jugosl. Soc. Udruženje, tajnik Frank Rebac, 1944 So. Racine A venue. 20. Chicago, 111. — Jugoslavensko soc. udruženje, tajnik Jovan Berich, 2306 Cly bourn Avenue. 16. Panama, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Andr. Tleršič, Box 831, ■50. Virden, 111. — Jugosl. soc. klub, tajnik Sim. Kaučič, Box 195. Seje se vsake 2. in 4. nedelje v mesecu eb esmi uri zjutraj v tTnien Hali 56. Kast St. Louis, 111.—Jugosl. socialistično udruženje, tajnik F. Franjich 1328 Nektar Ave. 31. oO. Chicago, 111. — Jugosl. socialistično udruženje, tajnik Milan Hegji, 217 W. 14. Livingstan, 111. — Jugosl. socialističen klub, tajnik Frank Krek, P. O. <7. Springfield, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Bregar, 1701 Peoria Rd. '4. Witt, IH. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Milosich, Box 102. i'2. Ziegler, 111. — Jugosl- soc. udruženje, tajnik Geo. Karlovich, Box 6. 09.G ranite City, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik S. Gjurishich, b. 665, Madison, 111. ilO. Staunton, 111.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Ausec, L. Box 158, organi¬ zator Frank Pervinšek. 128. Nokomis, 111. —■ Jugosl. soc. klub, tajnik John Mekinda, box 607. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu. 154. Sesser, 111.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Tomo Grdich, Bos 348. INDIANA: — 11. Clinton, Ind. — Jugosi. soc. klub, tajnik Ign. Mušar, L. Bx 449; organiza¬ tor Ant. Ladiha, 824 N. 9th St. Seje so vsako prvo in tretjo soboto v me¬ secu ob 7. uri zvečer. 53 Gary, Ind.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik D. Jelavieh, 1613 Washington St. •OWA: — 153. Woodward, Io\va—Jugosl. soc. klub, tajni K jak Bergant, R. 4, Box 87. 158. Centerville, Iowa. — Jugosl. soc. udruž. Tajnik Dan. Mance, Star Route Box 19. KANSAS: — 30. Mulberrv, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik M. V. Smolšnik, R. R. 2, box 208. IVest Mineral, Kans.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Speiser, box 293, Seje so vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v E. Mineral, dvorani št. 6. Frontonac, Kans. — Jugosi. soc. skupina, tajnik Još. Umek; box 7. Franklin, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik Louis Karlinger, R. F. D. 4, Box 86, Girard, Kans. Skidmore, Kans. — Jugosl. soc. klub, tajnik J. Alič, R. 3, Box 3, Columbus, Kansas. Carona, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Blaž Mezsri, Bex 162. 91. Stone City, Kans.—Jugosl. soe. klub, tajnik Jak Rutar, Box 506. 133. Dunkirk, Kans.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Tomšič, R. F. D. 1, Box 167. Pittsburg, Kans. 150. Ringo, Kans.—Jugosl. soe. klub, tajnica Mary Skubic, R. 4, Girard, Kans. 157. Gross, Kansas.—Jugosl. soc. klub, tajnik Chas. Janc, Box 118, Croweburg. MICHIGAN: — 61. Detroit, Midi.—Jugosl. soc. udruž., tajnik M. Sokolovich, 387 Ferry Ave. 114. Detroit, Mieh.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ernst Bajc, 338 Eerry ave. MINNESOTA: — Chisholm, Minn.—Jugosl. soc. klub, tajnik M. Rihtar, Box 308. 54. Aurora, Minn.—Jugosl. soc. klub, tajnik Fred Shilt, Box 291. 148. Ely Minn. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Branko Markovich, box 1025. 152. Virginia, Minn.—Jugosl. soc. udruženje, organizator Mike Biandioh, 104 S. Mesaba Avenue. MISSOURI: — 14. St. Louis, Mo.—Jugosl. soe. udruž., taj. M. Vojnovieh, 1145 Talmage Ave. 129. St. Louis, Mo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Vine. Cajnkar, 2213 Graveis Ave MONTANA: — 73. Red Lodge, Mont. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gerkman, box 44. 96. Bear Creek, Mont.—Jugosl. soe. klub, tajnik Frank Daniček, Bear Creek, Mont. 101. E. Helena, Mont. •— Jugosl. soc. klub, tajnik J. B. Mihalich, box 200. Seje so vsako prvo nedeljo v mescu v Jos. Lazarja dvorani. 134. Klein, Mont.—M. Meznarich, box 127. NEBRASKA: — 149. So. Omaha, Nebr.—Jugosl. soc. udruž., tajnik M. Mrmosh, 357 So. 32. St. OHIO: — 2. Glencoe, O.—Jugosl. soc. skupina, tajnik I. Žleinbergar, L. Box 12. — Redne mesečne seje so vsako 2. nedeljo popi. pri sodr. N. žlembergerju. 18. E. Youngtown, O. — Jugosl. soe. udruženje, taj. živan Ivanovieh, 1757 Logan Ave. 26. Neffs, O. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Karl Dernač, box 26. 27. Cleveland, O.—Jugosl. soe. skupina, tanjik Andr. Bogataj, 6906 St. Clair Av. Edv. Banisel, organizator. — Soje vsak 2. četrtek in četrto soboto ob 8. uri zvečer v mesecu na 1107 E. 61. St. 38. E. Palestine, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Jos. Istenich. 49. Collinwopd, O.—Jugosl. soc. klub, tajnik Gus. Kabaj, 446 E. 156th St. Cleveland, O. 62. Youngstown. O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Math Urbas, 12% Oak Park Youngstown, O., organizator Alois Zupanc. 71. Cleveland, O.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Pučec, 1126 E. 61 St. 76. Euclid, Ohio — Jugosl. soc. klub, tajnik John Ulaga, Cul -R-d,- 86. Akron, O.—Jugosl. soc. udruž. taj. B. Bošnjakovich, 124 E. Chestnut Alley. 49. Lorain, O. — Jugosl. soc. klub, tajnik Geo. Petkovšek, 1794 E. 29th St 113. Bridgeport, O. — Jugosl. soc. klub. 141. Steubenville, O. — Jugosl. soc. udruženje, tajnica Jelena Radovich, 222 So. 5th St. 147. Barberton, O.—Jugoslov. soc. udruženje, taj. M. Bobalich, box 384. 159. Bellaire, O. — Jugosl. soe. udruž., tajnik Božo Bober, Bel. So. St., Box 39-a. PENNSYLVANIA: — 3. N. S. Pittsburg, Pa.-—Jugosl. soe. skupina, tajnik M. Eriedman, 862 Virgin Alley. 5. Conemaugh, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Podboj, box 218, Cone- maugh, Pa. 10. Forest City, Pa. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Frank Ratais, box 685. 12. E. Pittsburg, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Stupljanec, box 266. John Gračanin, organizator. 15. Svgan, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Andr. Dermota, Box 427,M*rgan, Pa. 16. Clairton, Pa.—Jugosl. soc. udr., taj. John Apfelthaler, Box 128 Elizabeth, Pa. 19. Farrell, Pa.—Jugosl. soc. udruž., tajnik Geo. Popovich, 1016 Hamilton Ave. 32. West Newton, Pa.—Jugosl. soc. skupina, tajnik Jos. Zorko, R. P. D. 3, bx 50 57. So. Side Pittsburgh, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik M. Z. Mamula, 2802 Carson St. 59. New Brighton, Pa.—Jugosl. soc. udr., tajnik John Matan, 904 — Sth Ave. 63. Herminie, Pa. — Jugosl. socialistični klub, tajnik John Trčelj, R. P. D. 3, Box 106, Irwin, Pa. 70. Large, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Milan Stakič, box 24. 74. \Villock, Pa. — Jugosl. soc; klub, tajnik J. Miklaučič, L. Box 3. 77. McKees Roeks, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Jak. Markovich, 339 Phoenix St. 78. Ambridge, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik P. Obradovich, Box 51. Seje vsake tretje nedelje v mes. ob 9. dopoldne u prostorih Soc. Ed. Bureau. 47. Fayette City, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik John Gartnar, b. 378. — Organizator John Baraga. Seje so vsako zadnjo nedeljo v mesecu. 90. Primrose, Pa.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Nikola Vilenica, Box 746, 93. Brorvndale, Pa. •— Jugosl. soc. klub, tajnik F. Verbajs, RFD. 2. Forest City. 47. Homer City, Pa. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Stevo Janič, Box 421. 98. Garrett, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Aug. Orel, R. F. D. 52. 99. McKees Port, Pa.—Jugosl soe. udruženje, tajnik M. E. Kolibasli, 1107 Lynn Alley. 100. Ellsworth, Pa.—Jugosl. soe. udruženje, tajnik Paul Kuffner, box 684. 104. Woodlarvn. —- Jugosl. soc. udruženje, tajnik Pet. Skrtich, box 533. 105. Marianna, Pa. -— Jugosl. soe. klub, tajnik Joe Milanieh, Box 251. 117. Lloydell, Pa. —- Anton Zalar, Box 127, Beaversdale. 118. Canonsburg, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Paul Posega, bos 365, Canons- burg, Pa. 127. Dunlo, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank čopi, Box 61. 131. Pittsburg, Pa.—Jugosl. soc. club, tajnik B. Novak, 6568 Rorvan Ave. 144. Fitz Henry, Pa. — Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Indof, box 113. 155. Reading, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Peter Kočevar, 143 River St. 156. Beadling, Pa.—Jugosl. soc. klub, tajnik Mart. Cetinski, box 93. VVASKINGTON: — 28. Rosljm, Wash.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Vinko šolič, Box 93. 102. Buckley, Wash. ■— Jugosl. soc. udruž., tajnik Nik. Perkovich, P. O. Spike- ton, Wash. WISCONSIN: — 9. Milwaukee, Wis.—Jugosl. soc. udruž., tajnik Thos. Stepich, 500 So. Pierce st. 11. Kenosha, Wis.—Jugosl. soc. udruženje, tajnik Mato Mladjan, Bos 55. Orga¬ nizator Paul Jurca. — Sejo so vsako zadnjo nedeljo v mesecu v na Socia¬ list gl. stanu. 35. Wcst Allis, Wis.—jugosl. soc. udruženje, tajnik S. Dardich, 461 — 54.th Ave 122. Racine, Wis.—Jugosl. soe. udruženje, tajnik M. Pavlov, 831 Riverview St. 137. Kenosha, Wis. — Tajnik John Kastelic, 18 Horvland Ave. WYOMING: — 8. 44. -VELIKA PONUDBA" Spredli del Nebo škatljice vreden ;c. v gotovini Celi knpon vreden 1 centa v gotovini Moderno urejena gostilna VILLAGE INN s prostranim vrtom za izlete MARTIN POTOKAR, Ogden Ave., blizo cestno železni¬ ške postaje, Lyons, 111. Telefonska štev.: 224 m. “Ako si nameravate naročiti grafofon, ali importirane sloven¬ ske grafofonske plošče, obrnite se name. Imam v zalogi tudi ure, verižice, prstane in sploh vs»w,- vrstne zlatnino in srebrnino. A. J. Terbovte«. P. O. Frontenac, Dr. Richter’s Pain Expeller za revmatične bo¬ lečine, za bolečine otrpnelosti sklo¬ pov in mišic. Pravi se dobi le v zavitku, kot vam kaže ta slika. Ixw vzemite ga, ako nima na zavitku naše tržne znam¬ ke s Sidro. 25 in 50 centov v vseh lekarnah, »u pa naročite si na¬ ravnost od F. Ad. Richter & Co. 74-80 Washington Street, New York, N. Y. ANTON MLADIČ moderna gostilna. Toči pilsertsko pivo in Kegljišče. Tel. Canal 418» 2348 Blue Islnad Ave. Chicago, Ul. CARL STROVER Attorney at Law Zastopa sa vseh sodiščih, specialist za tožbe v odškodnins¬ kih zadevah. Št. sobe 1009 133 W. VVASHINGTON STREE1 CHICAGO, ILL. Telefon: Mam 3989 Dr. W. C. Ohlendorf, M. D- Zdravnik m notranje boleru! in ranocelnik. zdravniška preiskava brezplačno—pl« 6ati je le sdravila 1924 Blue Islaate Ave., Chicago. Ureduje od 1 do 3 p* pel.; od 1 d« 9 zvečar. Izven Chieag« iiveši bolniki naj pišejo slovensko. *J. A. FISCHER Buffet Ima na razpolago vsakovrstno piva vino, smo&ke, 1. t. d. Izvrstni prostor za okrepčilo. 3700 W. 20th St., Cliicsmev na. Tel. Lawndaie 1761 Cumberland. tVyo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Ant. Šifrar, Box 64. Superior, Wyo. — Jugosl. soc. skupina, tajnik Lukas Groser, box 341. An¬ drej Kržišnik, box 103, organizator. Sej« 6» vsake drugo nedeljo v mesecu popoldne »b 2. uri v Hali K. Feruška 108. Cambria, Wyo. — Jugosl. soc. udruženje, tajnik Nik Pražetina, Box 25. 136. Rock Springs, Wyo.—Jugosl. soc. klub, tajnik Frank Miklaučič, Box 93. KONFERENČNI ODBORI. St. L Zapadna Pennsylvanija. Tajnik Paul šafar, 622 Panama Avenue. Pittsburgh, Pa. št. 2. Ohio. Tajnik Sp. Markovich, 356 Emerson Pl., Youngstown, O. št. 6. Kansas. Tajnik John Goršek, Box 195 Radley, Kans. Vse pritožbe tičoče se J. S. Z., je nasloviti na sodr. Mauricha, člana nad¬ zornega odbora, 1944 So. Racine Ave., Chicago, HI. Socialistične slike in karte. “Piramida kapitalizma”, s *lo- venskim, hrvatskim in angležkisa napisom. “Drevo vsega hudega” s venskim napisom. “Zadnji štrajk” s hrvatskins napisom. “Prohibition Dope” z angldk kim napisom. Cene slikam so 1 komad 15e; 1 tucat $1; 100 komadov $7.00 Cene kartam: 1 komad 2e! 1 tucat 15c, 100 komadov 70c. Poštnino plačamo mi za v*» kraje sveta. .INTERNATIONAL PUB. CO 1311 E. 6th St., Cleveland, Ohio. MODERNA KNIGO VEZNICA. Okusno, hitro in trpežno delo za privatnike in društva. Spreje¬ mamo naročila tudi izven mesta, Imamo moderne stroje. Nizk« cene in poštena postrežba. BRATJE HOLAN, 1633 Blue Island Ave., (Adver.) Chicago, Dl. 1’ K O L E T A R K L UTRINKI ki Največ “znajo’ ga ne poznajo. o socializmu govoriti tisti, Dokler kontrolira kapital vlado, je da kontrolira tudi delo in trge. logično, Kapitalisti bi morali biti blazni, če bi ne de¬ lali zakonov sebi v prid, dokler jim dajejo delavci moč za to. V Chicago so imeli “prosperitetno razstavo,” pa je bankrotirala. Ljudska prosperiteta v Ame¬ riki je že davno bankrot na. Angleška in francoska vlada si lahko izposo¬ dita pol miljarde brez poroštva v Zedinjenih dr¬ žavah. Koliko bi si mogel delavec izposoditi na ta način? Med ameriška načela spada, da sc odklanja vsak paternalizem. Ali kadar vsiljuje Rockefel- ler coloradskim rudarjem svoj paternalizem, ga hvalijo vsi kapitalistični listi. Večina krščanskih popov je zadnje loto po¬ zabila, da je po trditvah evangelijev. Kristus ukazal ljubiti svoje sovražnike, če so to sploh kdaj vedeli drugače kakor v teoriji. Ker je bila nedelja v Chicago suha, so bila vsa kinematografska “gledališča” do poznega ve¬ čera prenapolnjena. Ljudje, ki se niso mogli stru- piti v saloonih, so se strupili tam. Nobena, politična preureditev v Evropi-ne more prinesti narodom toliko dobrot, da bi jih odškodovale za strašne žrtve sedanje in nadalje¬ vane vojne. Mir bi koristil več od vsakega vojnega “uspeha”. Če hočeš spoznati socializem, ne vprašuj zanj njegovih sovražnikov, ampak pouči se sam. Citaj socialistične liste, potem socialistične knjige, pa hodi 'na socialistične shode, pa ga boš spoznal. In tedaj boš lahko sam sodil o njem. Ameriški generalni konzul v Monakovcm (Miinchen) T. St. John Gaffney je demisioniral. Toda njegova demisija je bila bolj zapovedana kakor prostovoljna. Pravijo, da je razumeval ame¬ riško nevtralnost na ta način, da je povsod hvalil Nemce in blatil zaveznike. On pa misli, da osta- več A- ue vendar na svoje himestu, ker je baje meričanov in Angležev za to prosilo. Vsekakor ima stric Sam S svojimi diplomati včasi toliko sit¬ nosti kolikor s tujimi. •V St. Louis, Mo., hočejo v bodoče pred vsa¬ kim voliščem razobesiti na dan volitev ameriško zastavo. Mestni očetje v St. Louis morajo biti naivni ljudje, če mislijo, da bodo volilni sleparji iz samega spoštovanja do ameriške zastave opu¬ stili sleparije. Osservntore Romano izjavlja, da so vse vesti o novih papeževih korakih za mir v Evropi neo- snovane. Torej prihaja tudi papež polagoma do spoznanja, da ni bila vojna napovedana v nebe¬ sih, ampak na zemlji in da tudi miru ne bodo sklepala nebesa. Po vsem svetu pleše na tisoče fantastov pijan kankan in se prepira, na čigavi strani je v seda¬ nji vojni pravica. In na tisoče jih misli, da mora zmagati tisti, ki ima prav. Otroci! Na bojiščih ne govori resnica, ampak rjove kanoni. Pa niti kanoni niso absolutna garancija za zmago. Ena srečna strategična poteza lahko včasi več odloči kakor deset havbiških divizij. Ali tudi z boljšimi generali ni vse storjeno. Druge okolnosti so že dostikrat tepcu prinesle zmago nad ženi jem. Po¬ leg znanih odločuje na vojni toliko neznanih faktorjev, da je ves krvavi dirindaj enak loteriji. Med vsemi faktorji pa je pravica najzadnji. oktobra. Kakor hitro sprejmem naročilo za koledarje, ga vknji¬ žim in oddam ekspeditorju, kate¬ ri vam jih bode točno odposlal, kakor hitro pridejo iz knjigovez¬ nice. Še nekaj. Včasih mi kateri piše sledeče: Pošljite mi nekaj koledarjev! To ni pravilno! Vsa¬ kdo naj pove, koliko koledarjev da hoče. Koledarji se morajo plačati naprej. Izjeme so samo pri večjih naročilih in to samo pri soc. klu¬ bih, društvih različnih jednot in Zvez in pri tistih naših zastopni¬ kih, kateri so vodili pošten račun s Proletarcem. Vendar tudi tem priporočamo^ da se kJedarji po Kajti tudi mi moramo plačati knjigoveznico in tiskarno, denar¬ ja na banki pa nimamo ! Koliko da je popusta pri večjih naročilih, pa vsakdo lahko čita na drugem mestu tega lista. Upamo in se veselimo, da bode že prihodnje leto tiskan “Ame¬ riški Družinski Koledar” v ti¬ skarni, katera ne bode last posa¬ meznikov in kapitalističnih kor¬ poracij, pac pa vaša Upravništvo Proletarca. Predsednik Woodrow Wilson se bo oženil z neko vdovo Norman Galt. V monarhističnih dr¬ žavah je poroka državnega glavarja državna za¬ deva in vse ljudstvo se mora interesirati- za take reči. Dotična obvestila izhajajo v Uradnih listih, ki prinašajo tudi dolge slavnostne članke. Pri¬ vatni listi se jim “iz vdanosti” pridružujejo. Po- etje, ki drugače ne znajo izkazati svojih talentov, pa kujejo pesmi. Zdelo se nam je, da živimo tukaj v republiki. Ali kdor čita sedaj meščanske časopise, začenja dvomiti. Nič ne bi,bilo ugovarjati,, če bi se nazad¬ nje ta zaroka naznanila kakor mnogo drugih. Ali da se napolnjujejo cele strani s to rečjo, je pa precej nerepubličansko. Nima li prezident pra¬ vice pričakovati, da se smatrajo njegove privatne reči res za privatne? KITAJSKA REPUBLIKA. Kitajski državni svet je sprejel in Juanšikaj je potrdil predlogo, ki pooblašča predsednika, da skli¬ ce zastopnike naroda za sklepanje o bodoči obliki državne vlade. Da se to ne bo pošteno izvršilo, je več kakor gotovo. -Vse kaže, da so dnevi kitajske republike šteti. Morda je Sunjatsen storil najvee- jo napako takrat, ko se je sam od¬ povedal predsedništvu in ga pre¬ pustil staremu lisjaku Juanšikaju, ki se hoče sedaj sam napraviti za cesarja. Kitajski revolucionarji so mislili, da se bore za svobodo, pa so se bojevali za novega tirana. Kajti kadar dobi Juanšikaj krono na glavo, ho despot, ki ne zaostane mišlja, da je njegova roka močna dovolj, la ustavi tok vse zgodo¬ vine. Rockefeller misli, da b-o s svojo novo unijo, klbo neodvisna od se¬ danje rudarske organizacije in od delavskega gibanja sploh, preva¬ lil coloradske rudarje. Zdi se, da je Rockefellerju varanje sploh velik užitek. Ali treba bo le malo počakati, pa se bo pokazalo, če ni topot varal samega sebe. za nobenim mandžujskim absolu¬ tistom. Smodnik. VVashington, Dela.—Ruski par¬ nik “ Jekaterinoslav” je odplul v torek, 5. t. m. odtod in pelje dva miljona funtov smodnika v Arh¬ angelsk. Na ladjo so ga naložili pod nadzorstvom ruskih častnikov v sodih po 200 funtov. Računa se, da bo na poti 21 dni. Koliko profita je to prineslo podjetju in koliko delavcev se je ponesrečilo za ta profit ? Nemškim tovarnam za sladkor se dobro godi. Delniška tovarna Schroda predlaga 45 odstotkov dividende napram lanskim 24 od- stotkoitV; tovarna v Tuczno pred¬ laga 30 procentov (lani 15), to¬ varna v Kujavien pa 29 procentov (lani 12). Kdo plačuje te divi¬ dende? In komu koristi vojna? ki jih je naročil. To je zaradi tega, ker exprcsna družba mnogo bolje pazi, da se blago ne izgubi. Naročnik naj nam potem nazna¬ ni, koliko je plačal expresa, na¬ kar mu stroške povrnemo. Koledarjev se je tiskalo le gotovo število, in kdor ga hoče dobiti, naj ga takoj naroči. Lansko leto Od razstave. Ravnokar smo prejeli sledeče pismo iz San Francisco: “Ko sem šel skozi poslopje za hranilne sno¬ vi v panama-pacifiški mednarod¬ ni razstavi, prišel sem. do Jos. Tri¬ ller j eve izložbe in ker sem skoraj dvajset let trpel na zapeki ter po skušal mnogo sredstev, katera so mi dala pomoč samo za trcnotek mislil sem si, da hočem tudi Vaše poskušati, ker mi je bilo zelo pr poročeno od nekega prijatelja Reči vam moram, da me zelo ve seli, da sem to storil, ker v dveh tednih, odkar zavživani Trinerje vo ameriško zdravilno grenko vi no v zelo malih dozah, se čutim rešenega vseh starih sitnosti in sc mi čini, da imam novo pogodbo za, življenje. Priporočam sedaj Va še vino vsem svojim prijateljem kot najboljše na trgu. Cas. Brady San Francisco, Cal.” To zdravilo je od vrednosti pr zapeki in njenih posledicah, pi zgubi slasti, slabosti in nervozno sti. V lekarnah. Cena $1.00. Jos Triner, izdelovalec, 1333—4339 Al. Ashland Ave., Chicago, 111. James F. Stepina, predsednik. Christ an R. Wa eck, I. podpreds. Emanuel Beranek, II. podpreds. Adcll J. krasa, blagajnik. »v* .lf* r pf V Ravnateljski odU’ Michael Zimmer, n čelnik * Emanut I Beranek j/ Lr. Anton Biankini ,h^ Abe' Davis John Fucik A. V. Ger nger John C. Krasa Frank J. Ska! a James F. Ste C. R. Waih AMERICAN STATE BA 1825-27 Blue Island Avenue, blizo 18-ste ulice, CHICAGO, ILL. Glavnica in prebitek . . . $500,000.0 H UPRTO" P° n deljek i n v četrtek do 8 ^ zve< UOrniU. vse druge dneve pa do 5 \ popold 10 kron za.$1.65 20 kron za. 3.20 30 kron za . 4.90 40 kron za. 6.45 50 kron za . 8.10 100 kron za .$16, 200 kron za .32, 300 kron za.46 500 kron za 1000 kron za .160, Pošiljamo denar v stari kraj in jamčimo, da pošteno izplača ali pa Vam vrne. Direktna zveza s Prvo Ilrvatsko hranilnico in posojilnico grehu in njenimi podružnicami. na k sika kakor k odkrivajo Pošiljamo denar vojnim vjetnikom v Srbijo, Rusijo, Angl Lili za in Francosko. Govorimo vse slovanske j'ezike. Največja slovanska tiskarna v Ameriki je Bolečine v mišicah in sklenili bi jih bili lahko najmanje en ti- hitro zginile, ako drgnete soč več prodali, ako bi jih bili Prizadete dele z Trinerjevim lini mentom. Imejte ga doma, tako da ga morete rabiti takoj pri po imeli. Kakor hitro bo dotiskan, bodo forme razdrte in svinec raz¬ topljen, tako da je ponovna izda¬ ja nemogoča. Lepo število koledarjev imamo že sedaj naročenih. Ko ho vezan, ga pričnemo takoj razpošiljati, trebi. Cena 25 in 50e, po pošti 35 in 60c. AVestinghouse Electric and Ma- nufaeturing Co. v East Pittsbur ghu je dovolila delavcem znižanje delovnega časa od 54 na 52 ur na teden in 6 odstotkov četrtletne doklade na plačo. S tem je od vr¬ njena stavka 15,000 delavcev. Družba pač ve, da bi bila stavka dražja. Japonci streljajo vstaše. Na -otoku Formozi je bil Ilali- Chun, eden voditeljev domačinov v zadnji vstaji proti japonskim o- blastim, skupno s sedmimi drugi¬ mi vstaši usmrčen. 124 drugih do¬ mačinov, ki sq se udeležili vstaje, je bilo obsojenih na 9 do 15 let ječe, 500 drugih še čaka sodbe. Štirje delavci ubiti. Olean, N. Y., 6. oktobra. — Pri neki eksploziji v. sušilnici Aetna Explosive Co. v Emporium, Pa., so bili nocoj ubiti štirje delavci in mislijo, da so še štirje pokopani pod razvalinami poslopja. LISTU V PODPORO. Max Slanovec, Primero, Colo. 35c; Frank Čeinažar, AVelcetka, Okla. 20c; John Debelak 25c, Lovrenc Guzelj 25c, Louis Boga¬ taj 50c, Martin Obed 25c. Vsi v Avdia, Pa. Anton Cufer, St. Paul, Minn. 20c; John Dolinar, Frank¬ lin, Kans. lOc. Skupai $2.30. Zad¬ nji izkaz $535.05. Vseg-a do danes $537.35. ISCEM pošteno žensko, bodisi dekle, ali Vsem naenkrat ga seveda ne bo- 1 vdovo v starosti 25 do 35 let, ki mo mogli razposlati, ker ne more naj bi bila dobra mati mojima knjigoveznica dela izgotoviti v dvema otrokoma v starosti 4 — 9 par tednih. Vsekakor pa bomo let, ter obenem varčna gospodinja gledali, da ga bo tisti, ko ga bo pri hiši. Katero veseli do ženitve prej naročil, tudi prej dobil. naj se oglasi na sledeči naslov: Tajnikom soc. klubov, društev, Frank Šimee, zastopnikom in drugim priporo- East Helena, box 174, Montana, čarno, da naj koledarje kolikor (Adv. 3x) ) mogoče naročujejo skupno. Na ta način so koledarji cenejši za | Em najboljših SOc i a lističnit Vias, mnogo nepotrebnega dela pa | revii v anglei kem jezi ku v Ameri pnhanj enega za vse. Klubi, ki so ki j e; “INTERNATIONAL SO ze naročili koledarje, plačali Jih CIALIST REVIEW.” — Izhaja bodo pa pozneje, naj pri pošilja- m e S ečno in stene $1.00 na leto. - nju denarja izrecno povedo, da Naslov: Int. Soc. Review, 341 F so koledarje ze prejeli, ker dnr| 0hio st Chicago, 111. Linčanje. V Clarksdale, Wis., so v ponde- ljck zjutraj potegnili nekega Ki¬ tajca in nekega zamorca iz ječe, pa so oba linčali. Obtožena sta bi¬ la nekega umora. Seveda so bile državne oblasti zopet brez moči. TAJNIKOM, ZASTOPNIKOM IN POSAMEZNIKOM. gače bi se znalo pripetiti, da bi jim iste ponovno poslali, za prve jih pa tirjali. Najrajši vidimo, da se nam denar pošlje po “Money Order”. Upamo, da bo koledar vsake¬ mu všeč. Niti Angleži, ki imajo ogromno literaturo, ne prodajajo LOUIS RABSE 1 moderno urej'en salun NA 460 GRAND AVE., KENOSHA, Wis Telefon 1199 P1IONE; CANAL SOH novo izišlih knjig za tako nizko POZOR! SLOVENCI! POZOR! Upravništvo. SALOON ceno. Narodna Tiskarna 2146-50 Blue Island Avenue, Chicago, H- za vse propa je ens f sa z (lelcn »raje P osvt; jarstvo slavi tvorilo potic \aj bo resni ji vojne kal jj je ustvari itremljen, Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Cešken !, ds bi hrai jriščanjeni iv vse zemlj Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naš Gospodarsko posebnost so tiskovine za društvo in trgovce. “PROLETAREC” se tiska v naši tiskarni tadajo pri t vojni uredi POZOR! Kadar se nahajate v gostil po svo •ozi celim 1 3 pristne pijače 2 zdravilne. zahtevajte vedno dobre, zdrave in pristne pijai sijo na steklenici napis imported, in to so A. Honva Importirani Brinjevac, Slivovec, Tropinovec, Grenk no in Kranjski Grenčec. Moja tvrdka je prva in samostojna, ki importira žgane pojače in zelišča noat iz Kranjskega. Rojaki, zapomnite si, da je A. vvatovo Grenko Vino napravljeno iz najboljšega c: nijskega rodečega vina in iz najzdravejših zelišč tei kviljuje vse druge pijače te vrste za človeško zd. Ravno tako Kranjski Grenčec. Posebno ako pijete žganje, ne bo nikdar škodovalo, če denete polovico grenčeea vsem. A. HORV/AT, GOO N. CHICAGO ST., JOLIET, K 'SC Tf^ALJAR potrebujete društvene po¬ trebščine kot zastave, kape, re- galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka L. KERZE CO., 2711 South Millard Avenue. CHICAGO, ILL. Cenike prejmete zastonj. Vse delo garantirano | Edini slovenski pogrebnikih: Mako razkr Sferna, ki klavski! MARTIN BARETINČIC < i 324 BROAD STREET TEL. 1475 JOHNSTOVVN, PA V kratkem izide naš “Družin¬ ski Koledar”. Da ne bo nepotreb¬ nega povpraševanja in pisarjenja, naj si vsakdo zapomni sledeče:— Koledar stane 40 centov, za kar ga naročnik dobi poštnine pro¬ sto. Kdor jih naroči več kot 10 skupaj, jih dobi od 10 do 25 po 38 centov; od 25 do 50 se dobe po 37 centov; kdor jih pa naroči več kakor 50, jih pa dobi po 35 cen¬ tov komad. Manjša naročila pošljemo po večia pa po ex- Rockefeller je dejal v trgovski zbornici v Denver.ju: “Naznanil sem uradnikom Colorado Fuel and! parcelni pošti Iron Co. ter rudarjem, ki so v služ-j presu. Tudi letos bomo po expre- bi to korporacije, da je ena stvar, ! su teko pošiljali koledarje, kakor ki so ne sme več primeriti; to je ( smo jih lansko leto, to je, da ne stavka.” Rockefeller si torej do-lplačiamo takoj mi, pač pa tisti, NAROČNIKOM “DRUŽINSKE¬ GA KOLEDARJA”. s modernim kegljščen Bivši Martin Potokar plače I Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pij'ače ter unij'ske Vse tiste, kateri so naročili naš smodke. Potniki dobe čedno prenočišče ,• t za nizko ceno.—Postrežba točna in iz- Koledar m SC ne prejeli, lepo I [j 0rna . — Vsem Slovencem in drugim prosimo, nai me nikar vedno ne Slovanom se toplo priporočata « VRNIMO SE! V lekarnah nadlegujejo z vprašanji, kdaj da f & OMAHFN ga bodo prejeli! Ako bi ho- 1 « UlMAflt«! teli na vsa slična vprašanja pis¬ meno odgovarjati, potem bi mo¬ rali smo zato nastaviti kup šribar- jev. Vsi naročniki nai upoštevajo sledeče: Do sedaj ie naročenih že nad 3000 koledarjev, v knjigo¬ veznici pa so jih vezali še le 1000 kateri so bili tudi takoj odposla¬ ni. Sedaj ko vidimo! da hočejo naši naročniki koledarje takoi smo pritisnili na kniigoveznico in dobili zagotovilo, da bodejo vs ; koledarji vezani do desetega 1625 S. Racine Ave., Chicago, III . Weisskopf, M, i), Izkušen zdravnik. Uraduje od 12 A. M. —3 P. M in od 8—10 P. M. V sredo in n* deljo večer neuraduje. Tel. Gana! 470 1801 So. Ashland ave Tel. residenee: Lavvndalp 99-^. Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in življenja, in ko si ™! v svesti, da je ta svet nebeški raj, poln srečo ]t veselja za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo v« onega mnenja; da smo premenili svoje navade n se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost vsaki stvari? Vrnimo se k starim navadam. % navadni hrani, k bolj resnemu delu, k svežemu zra¬ ku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje pre¬ bavne organe, da preprečimo zabasanost in nje po¬ sledice, ter slabost in nervoznost Kakor hitro opa¬ zimo nered, ne pozabimo na . Poljski, bal Jen v igri ie »a kose Gonilne sili itdovanja v trpo pada o urodov. Ka te krvi ljn tlijo, da s raciji, osvi I resnici ii opustošenja Ste sponi jjo, in prol ganiti, jil hjt so na »poman, fetno pre »i rezulta *sile nart 'fefonn in M razširjeni timska voj '”a nemogo ^okovnjaki, M vojnof; ^ bo vojna, '^ajna kak J J* nazore ; ,{ Pobitni; ■ stranovit %i nemo Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino triners BiTTER-VME f 6 | k1 TPlINEROVO hOhKE VINO To zdravilo je jako važnega pomenj, kei spešuje delovanje prebavnih organov in tako povrne prejšnje navadno zdravje za dobo d< zopet ne pademo v razvade. To zdravilo tudi — PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA, ODSTRANI ZABASANOST, DOPRINESE OKUS DO HRANE, POMAGA PREBAVLJATI, OKREPČA PREBAVNO MOČ, OHRANI ORGANE DELAVNE, ODSTRANI NERVOZNOST. “‘živalstva v kratki’ ,."število r; Urejuje, okrepeuje, daje novo moč, prepret odstrani zabasanost, potolaži glavobol, da je po dekletom in ženam v slučaju neprilik. ter vseh gih enakih boleznih. Cena $1.00 Ako hočete preprečiti bolečine, imejte vedo« priročno TRINERJEV LINIMENT in ribljite tel® z njim kadar čutite najmanjšo bolest, bodisi rev¬ matično ali nevralgično Cena 25 in 50c, po pest 1 35 in GOc. JOS. TRINER izdelovalec, . 13334339 So. Ashland Ave. Chicago, HI. Lj®tni apai i j ' z tega *wbe, ne p Izaijeva] jji Prišlo t^ovo tak i' 8 v zemljo k'%nca' t| ’ P r °met' s IbJ^jdha delo t M l! "Uni ; v a 1 piv •F po< b v a ze, j w na s ied !>pred Vzniki a >rc, >Cijo J kaž e siovo a kiopj a i °C[