Zima se kot kaže že postavlja, toda naša smučišča, tam kjer je še dovolj snega, še vedno oblegajo navdušeni smučar/i in ljubitelji »bele opojnosti«. Se posebno v zadnjih dneh, ko je lepo in sončno vreme, (-jg) - Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka 19 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja CP Glas, Kranj. Glavni urednik Igor Slavec - Odgovorni urednik Albin l 'ća kar GLASILO g O C I NEG Kranj, petek, 11. 3. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Analitske službe pri skupnostih za zaposlovanje Skupnosti za zaposlovanje imajo vsekakor dosti širši obseg dela, kot bi iz dokaj neposrednega imena lahko sklepali - namreč le na posredovanje zaposlitev ter socialno varnost nezaposlenim. Delovno področje skupnosti za zaposlovanje obsega namreč še poklicno usmerjanje odraslih in mladine, strokovno usposabljanje kandidatov za zaposlitev usposabljanje in zaposlovanje invalidnih'oseb, kar je letošnja nova naloga, sem pa sodi tudi ne najmanj važna informativna in publicistična dejavnost. V ta dokaj široka področja pa se s svojim delom vključuje, predvsem s proučevanjem vseh elementov zaposlovanja in razvoja kadrov ter elementov, ki vplivajo na vsebino in obseg ponudbe in povpraševanja po delavcih sedaj in v predvidenem razdobju, posebna strokovna služba — analitična služba pri skupnosti za zaposlovanje. V okviru sedanjega sprejetega in dogovorjenega programa dela se ta služba razširja na tri polja delovanja. To je predvsem opravljanje temeljnih in tekočih nalog, to je spremljanje in ugotavljanje vseh pojavov, ki so predmet dela skupnosti za zaposlovanje. Seveda pa ne gre le za spremljanje in komentiranje zaposlovanja, pač pa tudi drugih področij; vendar pa je treba priznati, da so problemi gibanja zaposlenosti doslej pogosto prevladovali, tako da so bila druga področja potisnjena nekoliko v ozadje. Drugo področje delovanja analitične službe so študijsko analitične naloge, ki imajo že raziskovalni značaj. V okviru teh na primer analitična služba pri Skupnosti za zaposlovanje Kranj preučuje sedanje in bodoče kadrovske rezerve, predvidene delovne možnosti, sestav priliva novih delavcev iz strokovnih šol, razvoj in spremembe v poklicnem sestavu zaposlenih ter gospodarjenje glede na politiko zaposlovanja. Prav na to področje se v zadnjih letih prenaša teža pravega analitičnega dela, ki s svojimi rezultati lahko nudi realno osnovo.za konkretne samoupravne odločitve. S konceptom samoupravnega planiranja je analitska služba prevzela tudi plansko delo, ki zajema tako planiranje razvoja elementov in pojavov, s katerimi se srečuje skupnost za zaposlovanje pri svojem delu, kot tudi načrtovanje dela skupnosti same. Koncept samoupravnega planiranja je nova stalna naloga, ki v skladu z zahtevami novega zakona o združenem delu zahteva oblikovne rešitve; s tem pa služba sama prerašča iz analitične v analitično-plansko službo. Ta vloga je pravzaprav nova, razširjena, na žalost pa v sprejetih konceptih razvoja m delovanja skupnosti za zaposlovanje v Sloveniji še premalo poznana m nejasno opredeljena. Verjetno bodo morali strokovni delavci v tej službi in tudi pri skupnostih samih ob ugotovitvi, da je ta nova vloga in pomen analitične službe med nosilci oblikovne dejavnosti tudi po novem zakonu, prispevati k svojemu.uveljavljanju. V dosedanjih aktih skupnosti so razlike med administrativnim, rutinskim delom in oblikovnem delom, ki ga ni malo, premalo natančno določene, ponekod pa so tudi preslabo razvite analitske službe krive za svojo premajhno vlogo, ker opravljajo le dela s s širokega poslovnega področja. Pojavljajo pa se tudi dileme ali naj se analitske službe razvijajo v študijsko raziskovalno delo ali pa naj ostajajo le vmesni razlagalci med raziskovalnimi ustanovami in uporabniki raziskav. Te nove naloge, predvsem glede planiranja, so poleg takšnih možnosti odprle tudi vprašanja o kadrovski zasedbi teh služb, saj je sedanja za nove naloge številčno — nestrokovno — prešibka. L M. v*— '_________ Solidar -nost v Posočju Jesenice — Občinski sindikalni svet Jesenice je ob pot resu v Posočju organiziral široko solidarnostno akcijo, ki je zelo dobro uspela. Tako so v prvem delu zbrali za prizadete skupaj 3 milijone 160.000 dinarjev ali 135 odstotkov več kot so predvidevali. Poleg denarja so prispevali še osem prikolic, 45 postelj in odej, 32 šotorov ter razne prevoze po železnici in v cestnem prometu. V drugem delu solidarnostne akcije so zbrali 2 milijona 548.000 dinarjev ali 8 odstotkov več kot so predvidevali. Zbirali so še gradbeni material, poslali v Posočje tri prikolice in gradbeni material. Delovne akcije pa je v vaseh ob Scn^i opravila še mladina ter številne organizacije združenega dela z Jesenic. Se posebno prizadevna pa je bila ekipa 24 delavcev iz jeseniških temeljnih organizacij in organizacij združenega dela, ki je v vaseh Zaga in Srpenica opravila rušenje objektov, ki so bili ob potresu poškodovani. Akciji pa so se pridružile tudi nekatere negospodarske organizacije, ki so prispevale denar za izgradnjo knjižnice v Tolminu in v Lebanah. D. S. KRANJ — V počastitev dneva žena so v ponedeljek, 7. marca, v prostorih stalne muzejske zbirke »Slovenka v revoluciji« v Gorenjskem muzeju v Kranju odprli že šesto razstavo iz serije retrospektivnih del slovenskih likovnih umetnic. Doslej so tu razstavljale svoje stvaritve že mnoge slovenske akademske slikarke: Ivana Kobilca, Mira Pregelj, Cita Potokar. . . Na letošnji šesti razstavi, ki jo je muzej pripravil v sodelovanju s svetom za vprašanja družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu republiške konference SZDL, se s svojimi likovnimi deli predstavlja slikarka Roža Piščanec. Za svoja dela je slikarka doslej prejela že mnoge nagrade. Med največjimi priznanji sta Levstikovi nagradi za ilustracijo knjig »Heide« in »Medenjakova hišica«. Na razstavi so razstavljene tudi slike z delovne akcije pod Storžičem leta /.948. Na svečanosti ob otvoritvi razstave, slovesnosti so se poleg mnogih obiskovalcev in gostov udeležili tudi Mitja Ribičič, Olga Vrabič in dr. Janez Mitčinski, je govorila članica sveta republike Mara Rupena-Oso/nik. Spregovorila je predvsem o pomenu praznovanja dneva žensk in o obletnicah, ki jih bomo praznovali letos. (I. Hribar, jg) — Foto: F. Perdan Na Koroškem razstrelili progo Celovška policija za diverzanti še ni našla sledov, meni pa, da utegne biti eksplozija povezana z manjšinskim vprašanjem CELOVEC - Na Koroškem je ponoči s torka na sredo spet odjeknila eksplozija. Atentatorji, za katere celovška policija še ne ve, meni pa, da je diverzija povezana / reševanjem manjšinskega vprašanja na Koroškem, so razstrelili železniški nadvoz na progi Celo« vec — Podrožca, nad cesto od Kožen-tavre v Kaplo oh Dravi. Policija ugotavlja, da je električno sprožena mina eksplodirala okrog tretje ure zjutraj, ko se je nad dravsko dolino valila gosta megla. Proga je le neznatno poškodovana. Detonacija je bila obeutnejša za okoliške železniške naprave in za bližnje hiše. Policija je za eksplozijo zvedela šele okrog petih zjutraj! Izvedenec za eksplozivu je povedal, da atentatorji očitno niso amaterji. Zadnji tovrstni atentat na Koroškem je bil na želez- niški progi pri Grabštejnu 11. novembra lani, tri dni pred preštevanjem. Tudi za tega je policija izvedela zelo pozno in do danes še ni povedala, komu je na sledi. Ponavlja le, da kaže atentate pripisati »neurejenemu manjšinskemu vprašanju na Koroškem«. Koroški Slovenci vedo, da so razstrelitev spomenika na Komelju in proge pri Orabštejni' 12. STRAN: »Šmarjetna« pa ca. k d. • • • in ta teden v Rožni dolini ena od oblik pritiska na slovensko narodnostno skupnost. Znano je namreč, da sta osrednji slovenski organizaciji odklonili kanclerjevo vabilo za sodelovanje v manjšinskem sosvetu. Slovenci menijo, da sosveti ne prinašajo zboljšanja položaja narodnostne skupnosti in da njene predstavnike postavljajo v neenak položaj. Razmere za Slovence na Koroškem so se poslabšale. Država jih skuša dokončno likvidirati, o čemer priča tudi zadnji sklep koroških strank, naj bi postavili slovenske napise le v osmih obrobnih občinah, slovenščina kot pomožni jezik pa naj bi bila uveljavljena le v 14 občinah. Slovenci bodo temeljito seznanjeni s tem sklepom in bodo svoja stališča posredovali kanclerju. Sodijo, da je tO grobo kršenje državne pogodbe in sklepne listine helsinškega sestanka. J. Košnjek OBISK V KRAJEVNI SKUPNOSTI SMLEDNIK - Minuli petek smo obiskali krajevno skupnost Smlednik in se s predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij pogovarjali o problemih, razvoju in uspehih te majhne, a dokaj aktivne krajevne skupnosti. Več o našem obisku lahko preberete na 6. strani. Na sliki: V Valburgi bodo začeli obnavljati nekdanje gostišče in ga spremet.ili v otroški vrtec, ki bo lahko sprejel šestdeset otrok. — Foto: F. Perdan *3 KRANJ XVI. MEDNARODNI KMETIJSKI IN GOZDARSKI SEJEM OD 8. DO .7. APRILA Naročnik: Velike zasluge^ugoslavije za mir vlEvropi Predlog razvoia S RS Predsedstvo SR Slovenije je na sredini seji, ki jo je vodil predsednik Sergej Kraigher in sta se je udeležila tudi predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj in predsednik izvršnega sveta Andrej Marine, obravnavalo predlog družbenega načrta razvoja SR Slovenije. Predsedstvo je sklenilo, da s predlogom seznani skupščino SR Slovenije, občinske skupščine, skupščino mesta Ljubljana, skupščino obalne skupnosti in javnost. Izgube na pošti Poštni promet v Jugoslaviji je lansko gospodarsko leto končal z nič manj kot 700 milijoni izgube. Združene PTT organizacije v Sloveniji, ki zaposlujejo okoli 6 tisoč delavcev, so dosegle boljše rezultate. To pa predvsem zato, ker smo Slovenci ceno telefonskega impulza podražili za 5 par ter zaradi 6-odstotnega povečan/a poštnih storitev. Prevelik vpliv porabe Če bolnišnice, šole, delitev osebnih dohodkov in vse druge oblike porabe delujejo mimo gospodarstva in po svoji lastni logiki, potem se to mora odraziti v akumulativnosti gospodarstva. To se že dogaja, so ugotovili v svetu za družbenoekonomske odnose in ekonomsko politih) RK SZDL Slovenije. Štafeta iz Niša Priprave na letošnjo štafeto mladosti, ki bo letos potovala po Jugoslaviji v okviru proslav Titovih jubilejev, se bližajo koncu. Zvezni odbor za pripravo dneva mladosti je že sprejel program poti. Štafeta bo krenila na pot 27. marca iz Niša. Odhod štafete bodo spremljale številne prireditve, sprejem pionirjev v ZSMS ter sprejem mladincev v ZKJ. Na štafetni palici, katere prvi nosilec še ni določen, bo vgraviran datum in kraj odhoda. Vtkanost življenja in dela tovariša Tita v zgodovino naših narodov in narodnosti simbolizira cvet, ki izrašča na vrhu palice. Palica bo dolga 47 cm, izdelana bo iz srebra in delno prevlečena s platino in zlatom. Avtor idejne rešitve je študent petega letnika fakultete uporabne umetnosti Savo Simić. Nov dijaški dom Ruda rsk( > elektroen ergets k i kombinat Velenje je delavski svet Združenih elektrogospodarskih podjetij Slovenije za prosil za sofinanciranje in vesticijskega programa izgradnje dijaškega doma v Velenju. Poudarja, da vse večje potrebe po električni energiji in s tem po premogu, terjajo čedalje več kvalificiranih rudarskih delavcev. Te kadre izobražuje Rudarski šolski center Velenje, ki pa se pri svojem delu zaradi premajhne zmogljivosti dijaškega doma, srečuje z velikimi problemi pri organizaciji pouka. 60 odstotkov učencev rudarskega centra je namreč iz drugih občin. Praznik inženircev 7. marca so praznovali svoj praznik pripadniki inženirskih enot naše armade. Ob tej priložnosti je vojakom, gojencem, starešinam in civilistom, ki so zaposleni v inženirskih enotah, čestital tudi zvezni sekretar za narodno obrambo armadni general Nikola Lju<-bičić. Jesenice V ponedeljek, 14. mana, Dp razširjena letna plenarna seja občinskega sveta Zveze sindikatov, na kateri bodo razpravljali o svojem delu v minulem obdobju, sprejeli zaključni račun za lansko leto in finančni načrt za leto 1977. Na seji bodo razpravljali tudi o kadrovskih in drugih vprašanjih d s. kofja Loka Danes, 11. marca, bo seja skupine za izdelavo programa dela delovne skupine za usmerjanje mladine v vojaške šole in poklice pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka. Med drugim vsebuje program tudi načrtno usmerjanje v vojaške poklice v šolah, kjer naj bi vzgajali poverjenike za poklicno odločonie D. S. Danes ob 17. uri bo v prostorih stare osnovne šole' »Peter Kavčič« v Skofji Loki peta seja skupščine temeljne telesno kulturne skupnosti. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: izvolitev organov skupščine, pregled sklepov 4. seje skupščine. TTKS, javna razprava o srednjeročnem načrtu razvoja telesne kulture v občini, v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela, finančno poročilo za preteklo leto, organizacija množičnosti v športu v škofjeloški občini, organizacija perspektivnega in vrhunskega športa v tej občini, predlog o financiranju telesne kulture v letu 1977, poročilo o telesno vzgojni dejavnosti lani ter deleeratska vprašanja. '-jg V ponedeljek bo seja izvršnegaodbora občinske izobraževalne skupnosti. Predsednik Franc Benedik, ki sejo sklicuje, predlaga za dnevni red obravnavanje samoupravnega sporazuma za šolo v Jurovskem dolu, prenosa dejavnosti VVZ na skupnost otroškega varstva, celodnevne šole na Sovodnju in srednjeročnega planiranja na področju šolstva. Seja bo ob 17. uri v prostorih skupnosti na Spodnjem trgu v fikofii Loki. -lb Tržič Včeraj, 10. marca, je bila v Tržiču seja predsedstva občinske konference SZDL, na kateri so razpravljali o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja, o poslovniku koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja, o oblikovanju odbora za usklajevanje družbenopolitične aktivnosti v občini, o organizaciji problemske konference o kmetijstvu in o gradivu za zasedanje občinske skupščine. Danes bo v Tržiču ustanovni občni zbor Društva prijateljev mineralov. To bo eno prvih tovrstnih društev v Sloveniji, ideja zanj pa je vznikla ob vsakoletni razstavi mineralov v Tržiču. Po občnem zboru bo tradicionalno Gregorjevo spuščanje barčic. Razen tega bo danes popoldne v Tržiču sestanek predstavnikov podjetja za PTT promet, skupščine, izvršnega sveta in krajevnih skupnosti, na katerem se bodo dogovarjali o izgrajevanju telefonskega omrežja v občini in financiranju. Razpisna komisija Cestnega podjetja v Kranju ponovno razpisuje prosti delovni mesti, in sicer za: 1. vodjo finančno računskega sektorja 2. vodjo OE vzdrževanje gradnje Pogoji: pod 1. dipl. oec. z najmanj 5 let ustrezne prakse od tega vsaj 4 leta na vodstvenih delovnih mestih - finančno računovodski smeri; pod 2. dipl. gr. ing. s strokovnim izpitom in 5 let prakse na vodstvenih delovnih mestih v gradbeni operativi oz. cestnem gospodarstvu. Kandidati za razpisani delovni mesti morajo imeti vse družbenopolitične in moralno etične lastnosti. Kandidati za razpisani delovni mesti naj vložijo prijave v zaprtih ovojnicah na katerih naj napišejo poleg naslova delovne organizacije še besedilo: »Za razpisno komisijo«. K prijavi morajo priložiti kratek življenjepis, dokazilo o zahtevani strokovni izobrazbi in praksi. Združitev dela na razpisanih delovnih mestih je možna takoj ali po dogovoru. Rok za vlaganje prijav je 20 dni od dneva objave v časopisu. Praznik inženirskih enot JLA KRANJ - V ponedeljek, 7. marca, so slovesno proslavili svoj praznik pripadniki inženirskih enot naše JLA. Proslave so bile prav po vseh enotah, kjer »so doma« naši inženirci, kjer se šolajo, urijo in delajo. In prav povsod je bilo poudarjeno, da so Akcija loških tabornikov Škofja Loka — ("Mani zveze tabornikov občine Skofja Loka, komisij za splošni ljudski odpor ter kluba škofjeloških študentov bodo v Skofji Loki jutri med 9. in 13. uro pripravili zanimivo akcijo »Nič nas ne sme presenetiti«. Taborniki in študentje, akcije se bo udeležilo prek KM) tabornikov in študentov, bodo morali »razrešiti« več nalog. V načrtu so »miniranje« nekega objekta v Skofji Loki, seveda bodo to »stražarji« »diverzantom« skušali preprečiti, »iskanje ilegalcev«, »izobešanje zastave« in »trosilna akcija«. Seveda je pri tem potrebno opozoriti tudi prebivalce, ki v akciji ne bodo sodelovali, a jih bodo »stražarji« zaradi suma, da so morebiti ilegalci, nadlegovali. Skupni zbor udeležencev akcije bo predvidoma malo po 12. uri pri taborniškem domu v Skofji Loki. -jg Popravek V sestavek »Obir naj bo hiša prijateljstva in sodelovanja«, ki je bil objavljen na prvi strani zadnje številke Glasa, se je vtihotapila neljuba napaka. Novi hotel ni veljal okrog 240 milijonov šilingov, kot je bilo pomotoma objavljeno v podnaslovu in sestavku, temveč okrog 24 milijonov šilingov! že med vojno prav inženirci izredno veliko prispevali k temu, da so bili premagani okupatorji in domači izdajalci ter, da tudi po vojni fantje v inženirskih enotah »ne počivajo«. Dali so namreč izredno velik prispevek k povojni graditvi naše samoupravne, neuvrščene in socialistične Jugoslavije. Še posebno slovesno je bilo praznovanje dneva inženircev v Beogradu. Tu so kot prvemu podelili zlato plaketo inženircev JLA vrhovnemu poveljniku oboroženih sil SFRJ Josipu Brozu-Titu. Svečanost, na kateri so prebrali sklep o podelitvi plakete, je bila ob prisotnosti mnogih gostov v beograjskem domu JLA. Srebrne plakete inženircev JLA pa bo bile podeljene zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo generalu armade Nikoli Ljubičicu, načelniku generalštaba JLA generalpolkovniku Stanetu Po-točarju, mnogim drugim starešinam JLA, poveljstvom armad, vojaškim šolam, ustanovam, posameznikom in organizacijam združenega dela, vsem tistim, ki so še posebno pripomogli k razvoju tega rodu JLA. Slovesna proslava ob dnevu inženirskih enot JLA je bila v ponedeljek "tudi v Kranju. V kranjskem domu JLA so se zbrali mnogi starešine in pripadniki inženirskih enot. Tu so spregovorili o svojem delu v preteklem obdobju, le-to je za Gorenjsko izredno velikega pomena, saj so prav inženirci tudi na Gorenjskem zgradili mnoge ceste, vodovode in druge objekte, mnogokrat pa so sodelovali tudi pri reševanju ob elementarnih nesrečah ter odpravi posledic le-teh. -jg BEOGRAD — Koordinacijski odbor zvezne konference SZDL za politično in informativno dejavnost v inozemstvu je razpravljal o pripravah na nadaljevanje evropske konference o varnosti in sodelovanju, ki bo letos v Beogradu. Na sestanku so poudarili, da je treba v Helsinkih začeto delo nadaljevati in vzpostaviti najrazličnejše oblike sodelovanja med evropskimi državami," kar nedvomno prispeva k miru na »stari celini« in na svetu sploh. Zato bo beograjski sestanek, ki se bo pričel 15. junija letos v Beogradu, izredna priložnost za oceno po Helsinkih prehojene poti in za načrtovanje akcij popuščanja napetosti in vzpostavljanja trdnega miru v Evropi. Socialistična, samoupravna in neuvrščena Jugoslavija je dala neprecenljiv prispevek k temu in tudi praktično dokazala, da popuščanje napetosti in mirno reševanje sporov ni nemogoče. Zaključni dokument Helsinkov in snovanje predloga sklepov beograjskega sestanka sta postala sestavni del programske usmeritve in vsakodnevnega delovanja Socialistične zveze delovnega ljudstva. Zato je pomembno seznanjanje delovnih ljudi in občanov s stališči Helsinkov, s pripravami na Beograd in napredkom, ki je bil po Helsinkih storjen v Evropi. Izredne važnosti je vloga Socialistične zveze delovnega ljudstva in sredstev obveščanja, pa naj si bodo namenjena za nase državljane ali za državljane drugih držav. Svetu je treba povedati, kaj vse je na tem področju že storila Jugoslavija in kakšna je njena dolgoročna usmeritev pri tem. KAIRO — V dvorani arabske socialistične unije v Kairu je predsednik Egipta Anvar el Sadat začel prvo veliko srečanje voditeljev držav in vlad arabskih in afriških držav. Zadnji takšen sestanek je bil pred dvajsetimi leti. Vrhunskega sestanka se udeležujejo voditelji 60 držav in šestih narodnoosvobodilnih gibanj. Egiptovski predsednik je v uvodnem govoru Se posebej poudaril pomen srečanja v Kairu za gibanje neuvrščenosti. Pričakovati je, da bo konferenca, ki ji je poslal pozdravno pismo tudi predsednik SFRJ Josip Broz-Tito, -sprejela politično deklaracijo, program arabskoafriškega sodelovanja, listino o oblikovanju finančnega sklada in skladov za razvoj. Kairska konferenca je potrdila arabskoafriško enotnost in izrazila pripadnost k gibanju neuvršenosti. WASHINGTON - Od Združenih držav Amerike seje poslovil izraelski premier Rabin. Poročajo, da je bila osrednja tema pogovorov utrditi izraelsko državo in ji še bolj gospodarsko in vojaško pomagati. Zanimanje je vzbudila izjava predsednika Carterja, naj ima Izrael meje, ki jih bo lahko branil. Nihče pa ne pove, katere meje so to: ali tiste pred letom 1967 ali meje po agresiji. Zato so diplomati arabskih držav terjali nuien sestanek z ameriškim zunaniim ministrom Vancejem. MADRID — Špansko notranje ministrstvo je dovolilo javno delovati 80 političnim strankam. Frankistični predpisi so dovoljevali le 28 strank, novi režim pa je dovolil legalizacijo se 52 strankam. Vendar je v predalih notranjega ministrstva še vedno 60 prošenj za legalizacijo strank. Med njimi je tudi prošnja komunistične stranke. O njih bo sklepalo špansko vrhovno sodišče. Ministrstvo sprejema vsak dan nove in nove prošnje za legalizacijo. Po grobih podatkih deluje v Španiji 425 stranki Kolikšno moč imajo posamezne stranke je težko ugotoviti, ker v državi že 40 let ni bilo volitev, nekatere stranke pa imajo le po štiri ali pet članovi BRUSE U — Predsednik belgijske vlade Tindemans je po neuspešnem posvetovanju z voditelji strank predlagal razpustitev parlamenta in razpis parlamentarnih volitev. Volitve bodo menda že 17. aprila. Vest iz Belgije ni nikogar presenetila, saj so jo že dolgo pričakovali. V vladajoči koaliciji je vedno pogosteje prihajalo do razkola, nesoglasja pa so se pojavljala tudi med frankofonsko in flamsko narodnostjo. V spor se vključujejo tudi Valonci. Predsednik Tindemans je izjavil, naj prihodnje volitve uzakonijo tako vlado, ki bo sposobna obvladovati položaj v državi. NEW YORK — Iz Združenih držav Amerike so sporočili, da namerava novi ameriški predsednik Carter 17. marca govoriti pred generalno skupščino Združenih narodov. Ker ta dan ni napovedana seja skupščine, bodo Združene države Amerike zaprosile generalnega sekretarja OZN dr. Kurta Waldheima, naj za ta dan skliče izredno zasedanje. Nanj naj bi povabil predstavnike vseh 146 članic OZN, ki naj bi poslušali govor Jimmvja Carterja. RIM — Kot poročajo tuje agencije, so ta teden že drugič v tem mesecu zaprli univerzo v Rimu. Vzrok so bile študentovske demonstracije, ki so se sprevrgle v krvav obračun s policijo. Okrog lt).(KK) študentov je demonstriralo zaradi aretacije tovariša, ki so ga obdolžili uboja nekega neofašista. Spopadi so terjali več kot .'10 težko ranjenih. Rimska policija je sporočila, da deluje v Italiji 115 subverzivnih in terorističnih organizacij, ki so v zadnjih letih izvedle 7678 napadov, v katerih je umrlo 71 ljudi. Največ napadov je bilo na sedeže političnih strank. Rektor rimske univerze, ki jo obiskuje okrog 16().(KK) študentov, je povedal, da bo univerza kmalu odprta. GORENJSKA KMETIJSKA ZADRUGA TZE SLOGA KRANJ vabi kmečke žene na predavanje O PROBLEMIH IZ PORODNIŠTVA IN ŽENSKIH BOLEZNI, KI VAS ZANIMAJO Predavanje bo v prostorih uprave TZE Sloga v Stražišču v torek, 15. marca 1977, ob 15. uri. Predaval bo PAJNTAR dr. MARJAN VABLJENE! Slovenske železarne TOVARNA VERIG LESCE v Lescah, Alpska c. 43 objavlja glede na sklep komisije za medsebojna razmerja skupnih služb prosti delovni mesti: 1. ekonoma v počitniškem domu Crikvenica 2. pomožnega kuharja v počitniškem domu Crikvenica Pogoji: pod 1.: — pomožni gostinski delavec — moški ali ženska — 1 leto prakse na delovnem mestu v gostinstvu — šoferski izpit za vožnjo kolesa s pomožnim motorjem; pod 2.: — kuharski pomočnik — na delovnem mestu v kuhinji praksa 1 leto — ženska Osebni dohodek za obe delovni mesti je izračunan na osnovi števila ur s poprečnim nadurnim dodatkom in vsemi ostalimi dodatki. Prednost pri izbiri imajo kandidati, ki so po svojih kvalifikacijah usposobljeni za to delovno mesto ali so že delali na teh delovnih mestih. Zaposlitev bo sezonska v času od 1. 6. do 10. 9. oziroma do prenehanja poslovanja počitniškega doma. Kandidati naj ponudbo in dokazila o zahtevanih pogojih pošljejo najkasneje v 15 dneh po objavi na naslov: Komisija za medsebojna razmerja skupnih služb TOVARNA VERIG LESCE. Lesce, Alpska c. 43. Petek - 11. marca 1977 Glas — 3. stran Stanovalci v svoji skupnosti Kakšno besedo imajo stanovalci £ svojem stanovanjskem okolju, kako je v stanovanjskem okolju zagotovljeno samoupravljanje in možnost uveljavljanja človeka, stanovalca. To je vprašanje, ki se v zadnjem času vse bolj postavlja v ospredje našega samoupravnega razsoja. Še zlasti ob uveljavljanju zagona o združenem delu. V ponedeljek, 28. februarja, je bilo celo v Beogradu posvetovanje o tem vprašanju, ki ga je pripravila in sklicala posebna delovna skupina pri Zvezni konferenci SZDL Jugoslavije. .Največ je bilo besed o vzdrževanju stanovanjskega fonda, čeprav so mnogi zelo tehtno razpravljali tudi 0 Politiki zbiranja sredstev za stanovanjsko gradnjo, o gradnji solidarnostnih stanovanj in podobno. Stalina udeležencev iz Skopja, Beograda, Zagreba, Sarajeva in drugih središč so se ujemala v ugotovitvah, °-a je treba stanovalce vključiti v upravljanje in vzdrževanje stanovanjskih hiš. Tako kot delavci v podjetju organizirano prevzamejo družbeno lastnino tovarne z vsemi stroji itd., prav tako bi morali stanovalci. koristniki družbene lastnine z vso samoupravno odgovornostjo prevzeti v upravljanje svoje stanovanjske objekte. Pri tem namreč ni najznačilnejša ekonomska stran vrednosti družbene imovine, ampak zlasti uveljavljanje samoupravnega mehanizma, ki lahko in tudi mora prav v tem primeru kot osnovna šola samoupravnega mehanizma, zajeti prav vse občane; od otrok in pionirjev pa vse do upokojencev. Pri nas v Kranju je ta sistem že utečen. Celo ekonomsko plat za delo hišnih svetov smo že domala premagali. Teh težav ni več. Gre pa za drugostopenjsko obliko te samouprave, in sicer za vlogo zborov stanovalcev v okviru krajevne skupnosti. Tu se še iščejo oblike. V glavnem pa, kot je na posvetu poudaril tudi sekretar zvezne konference SZDL Marjan Rožič, nikjer ne smejo čakati na neke recepte in formule, ampak prisluhniti potrebam in željam samih stanovalcev — delegatov iz stanovanjskih hiš. Stanovanjsko vprašanje namreč ne sme in ne more potekati za zaprtimi vrati stanovanja ali hiše, marveč zajema celotno območ- DOGOVORIMO SE SEJA TRŽIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE Tržič - Prihodnji teden se bodo sestali zbori tržiške občinske skupščine. Zasedanje družbenopolitičnega zbora bo v ponedeljek, 14. marca, ločeni seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti pa bosta v torek, 15. marca, ob 17. uri popoldne. Predsedniki zborov Lovro Cerar, Ignac Pirjevec in Karel Pečnik predlagajo obsežen dnevni red. Delegati tržiške občinske skupščine bodo razpravljali o uresničevanju družbenega dogovora o kadrovski politiki v tržiški občini, o poročilu družbenega pravobranilca samoupravljanja, o predlogu odloka o občinskih upravnih organih in strokovni službi občinske skupščine, o ustanovitvi skupne geodetske uprave za občino Kranj in Tržič in o predlogu odloka o financiranju javnega pravobranilstva Gorenjske. Delegati tržiške občinske skupščine bodo obravnavali tudi odlok o ustanovitvi enot in štaba teritorialne obrambe, odlok o ukinitvi občinskega gasilskega sklada in predlagane dopolnitve k analizi uresničevanja družbenega plana razvoja občine in planske resolucije za lansko in letošnje leto. Na dnevnem redu so tudi poročila o sredstvih skladov občinske skupščine, razprava o predlogu razdelitve sredstev po revalorizaciji občinskega proračuna o medobčinskem dogovoru o davčni politiki in obravnava odloka o izgradnji in financiranju zaklonišč v tržiški občini. Skupščinski zbori bodo razpravljali tudi o nekaterih urbanističnih problemih in izvolili predsednika in člane izvršnega sveta tržiške občinske skupščine. RAZDELITEV PRESEŽKOV PRORAČUNA Zadnja lanska seja zborov tržiške občinske skupščine je sklenila, da je treba pripraviti predlog revalorizacije sredstev občinskega proračuna oziroma splošne porabe. Izvršni svet je v sodelovanju z republiškim sekretariatom za finance pripravil predlog razdelitve viška sredstev lanskega proračuna. Presežek znaša 540.000 dinarjev. Izvršni svet občinske skupščine predlaga, da bi občinska zemljiškokmetijska skupnost dobila 38.217 dinarjev, postaja milice Tržič 29.000 dinarjev, občinski konferenci SZDL in ZSMS po 10.000 dinarjev, Časopisno podjetje Glas 20.000 dinarjev, skupnost gorenjskih občin 10.968 dinarjev, gasilski sklad 15.000 dinarjev, skupnost za zaposlovanje 28.000 dinarjev, medobčinske inšpekcijske službe 35.480 dinarjev, geodetska uprava 44.272 dinarjev, postaja Gorske reševalne službe Tržič 20.000 dinarjev, alpinistični odsek Planinskega društva 15.000 dinarjev, sankaška sekcija TVD Partizan 5000 dinarjev, Avtomoto društvo Tržič 10.000 dinarjev in krajevne skupnosti vsaka po 10.000 dinarjev, razen lanske, ki bo prejela zaradi zavarovalnih del na novi cesti 20.000 dinarjev. 109.061 dinarjev pa naj bi potrošili za nakup novega občinskega avtomobila. Omenjeni predlog temelji na sklepu občinske skupščine, ki je dala prednost pri razdeljevanju viška proračuna Glasu in krajevnim skupnostim in upošteva neporavnane obveznosti po odlokih, pogodbah in dogovorih ter na obveznosti skupščine do sprejetih pokroviteljstev nad jubileji raznih društev in organizacij. Mladinska knjiga Kranj, Maistrov trg 1 Vam nudi vse vrste pisalnih •n računskih strojev, fotokopirno in razmnoževalno tehniko, papir ter ves pisarniški pribor. J KRANJ je, ki ustvarja tako ali drugačno razpoloženje stanovalca. Podobno posvetovanje o tej problematiki je predvideno tudi v republiki. Osrednji cilj vsega pa je: vsak proizvajalec, vsak občan daje denar za reševanje stanovanjskih težav. Zato pa se morajo koristniki tega fonda odgovorno in samoupravno vključiti v gospodarjenje. K. Makuc Priprave so se začele Kranj — Program usmerjenega izobraževanja predvideva, da bi v Kranju zgradili center usmerjenega izobraževanja, ki bi deloval kot sestavljena organizacija združenega dela. V sestavu tega centra bi bile združene dosedanje organizacije združenega dela oziroma šole: Tekstilni center, Visoka šola za organizacijo dela, Šolski center Iskra, Poklicna šola, Gumarska šola, Poslovni šolski center (dosedanja Ekonomsko administrativni center in Šolski center za blagovni promet), Delavska univerza in Dom učencev srednjih šol. To so vse kranjske srednje šole, razen mlekarske, ki se združuje oziroma vključuje v usmerjeno izobraževanje v okviru svoje panoge. Za pripravo programa izgradnje tega centra so v Kranju imenovali posebno delovno skupino, ki se je v začetku tega meseca že drugič sestala. Na tej seji so sklenili, da bodo najprej pregledali investicijske programe in programe razvoja vseh šol in potem na podlagi teh načrtov začeli izdelovati program financiranja in gradnje Centra usmerjenega izobraževanja. L. B. Vse večje potrebe po varstvu otrok Škofja Loka — V občini je 7 otroških vrtcev. 3 delujejo v okviru osnovnih šol in sicer v Zireh, Gorenji vasi in Železnikih. 4 vrtci v Škofji Loki pa so združeni skupaj z dijaškim domom v enoten vzgojnovarst-veni zavod. V vrtcu na Novem svetu v Škofji Loki je bilo lani v varstvu 171 otrok, v Frankovem naselju 147, v vrtcu Kroj 180, v Podlubniku 68, v Železnikih 51, v Gorenji vasi 30 in v Žireh 85 otrok. Otroci so bili razdeljeni v 33 oddelkov. Trenutno so največje potrebe po otroškem varstvu v Škofji Loki, kjer so jeseni morali odkloniti veliko prosilcev. V drugih krajih, kjer so. tudi vrtci, so lahko sprejeli v varstvo vse otroke. Pač pa se kažejo nove potrebe po organiziranem otroškem varstvu v Poljanah, Sv. Duhu, Selcih, Godešiču in še nekaterih drugih krajih. Pri skupnosti otroškega varstva računajo, da bodo lahko zagotovili prostore za vrtce v teh krajih do leta 1980. Za te vrtce bodo zagotovili tudi vzgojiteljice. Sedaj prejema kadrovsko štipendijo 32 dijakinj, ki se šolajo na pedagoških gimnazijah oziroma vzgojiteljski šoli. L. B. Posvetovanje mladih delavcev Kranj — Konferenca mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS pripravlja v soboto in v nedeljo posvet članov predsedstva KM D in predstavnikov svetov konferenc in predsednikov osnovnih organizacij ZSMS v delovnih organizacijah. Posvet bo v hotelu Alpe Adria v Radovljici. Na posvetu bodo obravnavali program usmerjenega izobraževanja na Gorenjskem, probleme študija ob delu in vlogo klubov študentov, nadalje bodo govorili o nalogah mladih pri uresničevanju zakona o združenem delu, stanovanjski in socialni problematiki, uveljavljanju samoupravljanja in delegatskega sistema v delovnih sredinah in razpravljali o organizacijskih in akcijskih vprašanjih konference mladih delavcev. L. B. Posvet o delitvi dohodka Škofja Loka, 9. marca - V hotelu Alpetour so se zbrali predstavniki sindikata delavcev kovinske industrije iz vse Jugoslavije. Na posvetu, ki so se ga udeležili tudi predstavniki gorenjskih kovinarskih tovarn, so se pogovarjali o delitvi dohodka, predvsem pa osebnih dohodkov v kovinski industriji. L. H. /O ljubljanska banka tudi ko gre za zasebno dejavnost pravi naslov za denarne zadeve Posojila za pospeševanje gospodarske dejavnosti občanov Posojila obrtnikom za občasna obratna sredstva če se ukvarjate s kmetijstvom, obrtjo, gostinstvom ali če se nameravate posvetiti kmečkemu turizmu, lahko za izboljšanje in razširitev svoje dejavnosti kot varčevalec Ljubljanske banke najamete posojilo na podlagi vezave domače ali tuje valute. Znesek posojila znaša 250 % vezanih dinarskih ali deviznih sredstev če pa konvertibilno valuto prodate in vezete dinarsko protivrednost, dobite posojilo v višini 320 % vezanih sredstev Najnižji znesek posojila znaša 10 000 din, najvišji pa 400.000 din. Najkrajša doba vezave so tri leta, najdaljša pa 1 1 let in je odvisna od namena posojila. Doba vračanja posojila je za leto dni krajša od dobe vezave sredstev Obresti za posojilo se obračunavajo po 1 1% letni obrestni meri, vaša vezana sredstva pa bo Ljubljanska banka obrestovala po 7,5% letni obrestni meri. če ste samostojni obrtnik in imate svoj žiro račun pri Ljubljanski banki, vaša dejavnost pa je potrebna in pomembna za gospodarski razvoj občine ali regije, potem lahko dobite tudi kratkoročno posojilo za občasna obratna sredstva do višine 200 000 din. Znesek posojila vam bo Ljubljanska banka nakazala na vaš žiro račun, porabili pa ga boste lahko za nakup materiala in surovin, plačilo raznih obveznosti, skratka: za nemoteno poslova nje. Tako posojilo je treba vrniti najkasneje v 1 2 mesecih, letna obrestna mera pa znaša 11%. Obresti od sredstev na žiro računih obrtnikov Od 1. januarja 1977 obrestuje Ljubljanska banka tudi sredstva na žiro računih občanov, ki opravljajo samostojno obrtno ali drugo gospodarsko dejavnost, in sicer po 4% letni obrestni meri. Ljubljanska banka vam tako pri vodenju žiro računov omogoča poleg sodobnega bančnega servisa tudi gospodarnejše obračanje sredstev. KMETOVALCI! Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n. sol. o. Skladišče Kooperacije Kranj, Cesta JLA 1 (bivši Beksel), tel. 21-652 Po konkurenčnih cenah vam nudimo: — brikete za kokoši — krmila za krave molznice — koruzo Izkoristite ugoden nakup! Brivsko frizersko podjetje Kranj, Maistrov trg 12 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja prosto delovno mesto računovodje (ni reelekcija) Pogoji: poleg izpolnjevanja splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: popolna srednja ekonomska izobrazba s 5 let delovnih izkušenj. Prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu do 25. 3. 1977. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 15 dneh po zaključenem postopku. 4. stran — Glas Petek — 11. marca 1977 JLansko jesen so samski dom za delavce tovarne Sava dvignili za eno nadstropje. S tem so pridobili 53 ležišč. Sedaj pa ob domu urejajo igrišča za rekreacijo stanovalcev doma. Uredili bodo balinišče, igrišče za odbojko in igrišče za namizni tenis. (Ib) — Foto: F. Perdan Poslovni rezultat železarne Jesenice — Na zadnji seji delavskega sveta jeseniške železarne so obravnavali poslovno poročilo železarne za lansko leto. Med drugim lani železarji niso dosegli predvidene proizvodnje, skupne in blagovne, materialni stroški pa so porasli. Železarji so ob koncu leta razpolagali s 100 milijoni ostanka dohodka, kar je razmeroma ugodno, vendar pa je ta dohodek dosežen tudi na račun zmanjšanja amortizacije in le nekaj zaradi gospodarnosti po akcijskem programu. Ekonomska učinkovitost je bila zato slabša kot v letu prej. V minulem letu so železarji izdelali 390.000 ton izdelkov ali za 30.000 manj kot so načrtovali. Celotni dohodek jeseniške železarne v minulem letu pa je znašal 3 milijarde 637 milijonov dinarjev. D. S. L: glasil delovnih organizacij 2ELEZPR KOMUNISTI O KADROVSKI POLITIKI JESENICE - Na zadnji aeji konference ZKS Železarne bo razpravljali o kadrovski politiki in ob tem o aktivnosti vodstvenih in vodilnih delavcev v železarni Gradivo je pripravila komisija za kadrovska vprašanja pri tovarnilki konferenci ZKS s pomočjo osnovnih organizacij ZKS. Razprava o uresničevanju kadrovske politike poteka v času, ko bodo imenovali nove vodje temeljnih organizacij združenega dela v Železarni, zato nameravajo opredeliti enotna stališča pri uresničevanju kadrovske politike. DELO SAMOUPRAVNE DELAVSKE KONTROLE JESENICE - Iz poročila o delu odbora samoupravne delavske kontrole v jeseniški železarni izhaja, da se je odbor redno sestajal in obravnaval zadeve, ki so jih predlagali bodisi člani odbora bodisi člani delovnih skupin v železarni. Vsebina dela je bila zelo različna, člani pa so aktivno sodelovali. Družbenopolitične organizacije pa naj bi zdaj obravnavale delo in uspehe samoupravne delavske kontrole. Lastna proizvodnja hrane Jesenice — Občina je izrazito industrijska, saj se izključno s kmetijstvom ukvarja le 2 odstotka prebivalstva ali 624 občanov. Kljub temu pa je občinska konferenca SZDL Jesenice namenila kmetijski problematiki vso skrb in že organizirala javne razprave o kmetijstvu. Zavedajo se pomembnosti lastne proizvodnje hrane, ohranjevanja ekološkobiološkega ravnotežja ter splošnega ljudskega odpora v obmejni občini in zato naj bi v naslednjem obdobju smotrno izkoriščali kmetijska zemljišča. Na Jesenicah menijo, da bi morali ustanoviti v občini eno ali več temeljnih zadružnih organizacij, v katerih naj bi se samoupravno organizirali in združevali kmetje. Tako bi jim zagotovili enakopraven samoupravni položaj, združevali pa bi delo in sredstva za skupno proizvodnjo. Svoj prispevek pa bi morali dati tudi živilska trgovina ter temeljna organizacija združenega dela Klav- nica, ki naj bi se vključevali v skupnosti združenega dela za medsebojno plansko in poslovno sodelovanje. Preskrba občanov bi morala biti boljša, uspehi naj bi bili očitni tudi po združitvi trgovskih delovnih organizacij Zarje in Rožce ter njunega vključevanja v sestavljeno organizacijo Pomurka — ABC. V občini bi radi tudi usposobili čimveč kvalitetnega kmetijskega zemljišča. O temeljnih vprašanjih naj bi odločali zato predvsem delavci in kmetje, združeni v raznih oblikah svoje samoupravne organiziranosti. V občini naj bi tudi ocenili socialni položaj kmeta in kmečke žene, o problemih kmetijstva pa naj bi razpravljali tudi komunisti v kmetijskih in gozdarskih organizacijah. Do zdaj je le ena osnovna organizacija ZK na področju gozdarstva sprejela oceno svojega okolja in opredelila svoje naloge na področju uresničevanja sklepov aktiva komunistov. D. S. Dober Stabilizacija še traja učni uspeh Preteklo šolsko leto je v škofjeloški občini uspešno zaključilo razred 4.482 učencev ali 95,4 odstotka. Z negativno oceno je napredovalo 155 učencev, 59 učencev pa mora razred ponavljati. V celoti je torej napredovalo v višji razred 4.637 učencev ali 98,6 odstotka. Nekoliko slabši sta bili dve šoli: osnovna šola Cvetko Golar Škofja Loka in osnovna šola Dr. Ivana Tavčarja Gorenja vas. Manjši uspeh je odraz socialne strukture okolja oziroma pogojev, v katerih živijo in delajo učenci. Zato bi bilo na teh šolah nujno potrebno organizirati več oddelkov podaljšanega bivanja in več dopolnilnega pouka in bi tako šoli prevzeli večjo odgovornost za uspešnost učencev. L. B. NA DELOVNEM MESTU »Leta 1954, ko sem odslužil vojaščino, je bilo zaposlitev težko najti, čeprav sem avtomehanik. Zaposlil sem se na bencinski črpalki na Laborah, ki jo je zgradil takratni Agroservis. Kasneje je postala bencinska črpalka na Laborah, ki je bila ena od sedmih v vsej Sloveniji, del Avtocentra in Sapa, dokler se nismo priključili Petrolu,« pripoveduje Franc Zlate, rojen leta 1932, doma iz Praš, prodajalec in poslovodja bencinskega servisa na Laborah. »Kasneje bi sicer lahko .presedlal' k avtomehanikom, vendar mi je posel na bencinski črpalki ugajal. Upam, da bom na taborski bencinski črpalki dočakal pokojnino, če bom le zdrav. Zaradi stoječega dela in hoje po trdih tleh so me že začele boleti noge.« »Nekdanjega in sedanjega dela na bencinski črpalki ni mogoče primerjati,« nadaljuje Franc Zlate. »Včasih ni bilo veliko osebnih avtomobilov. Državni in tovornjaki so prevladovali. Dnevno smo stočili največ 500 litrov goriva. Za tiste čase smo bili dobro opremljeni, saj nam ni bilo treba ročno točiti goriva. Danes pa samo na našem bencinskem servisu stočimo letno od 400 do 500 tisoč litrov goriv. Med turistično sezono se količina poveča za 30 odstotkov. Potrošnja super bencina se poveča, poraba kurilnega olja zmanjša, nafta pa ostaja na enaki ravni. Zanimivo je, da zadnja podražitev bencina ne vpliva na potrošnjo. Pojavljajo se sicer nihanja, ki pa so običajna. Ponavadi je potrošnja manjša pred desetim in petnajstim v mesecu, ko večina ljudi čaka na plačo.« »Delo na bencinskem servisu sicer ni umazano, vendar je zahtevno. Trudimo se, da so stranke zadovoljne. Veliko stalnih obiskovalcev imamo, kar potrjuje, da opravljamo posel solidno. Slabo vreme in druge nevšečnosti nas ne smejo motiti. Svetujemo ljudem, kje so mehanične delavnice in servisi, kje trgovine, kako najlaže in najhitreje priti do določenega kraja itd. V nedeljah in praznikih je to težje, ker bližnja Alpetourova mehanična delavnica ne obratuje in ima le baza AMD na Zlatem polju dežurno službo. Tudi s tujci se lahko pogovorimo, saj vsak od nas zna za silo glavne tuje jezike,« pojasnjuje poslovodja bencinskega servisa na Laborah, Ocena zaključnih računov, oživitev odborov za stabilizacijo in analiza poslovanja slabše stoječih delovnih organizacij ter brzdanje splošne in skupne porabe so glavne letošnje naloge tržiskega gospodarstva Tržič — Letošnje gospodarjenje v tržiški občini in ukrepi za njegovo zboljšanje sta bili osrednji temi na seji komisije za družbenoekonomske odnose in gospodarsko politiko pri komiteju občinske konference ZKS Tržič in na posvetovanju sekretarjev osnovnih organizacij ZK ter predstavnikov skupščine in družbenopolitičnih organizacij, ki sta bili v ponedeljek, 7. marca. Tržičani so se dogovorili, da morajo osnovne organizacije ZK do 20. marca oceniti zaključne račune za leto 1976 in pri kjer je za zdaj zaposlenih 7 ljudi. Tudi 12 jih je že bilo, vendar je bila takrat obremenjenost servisa na Laborah večja, ker v Kranju in okolici ni bilo toliko bencinskih črpalk. »Tudi od sprejema na bencinski črpalki in njene urejenosti je odvisno, kakšen vtis bo dobil človek o kraju ali deželi, kamor prihaja,« pravi Franc Zlate. »Na vsako malenkost so pozorni ljudje, zato polovičarskega dela ne smemo poznati!« J. Kosnjek FRANC ZLATE: PRODAJALEC NA BENCINSKEM SERVISU razpravah sodelovati s sindikatom, SZDL, samoupravnimi organi in vodstvenimi delavci ter pri tem upoštevati stališča izvršnega komiteja predsedstva ZKS. Razprava na osnovnih organizacijah ne sme obiti produktivnosti, odsotnosti z dela in nagrajevanja. Prav tako bodo po tržiških delovnih kolektivih spet zaživeli odbori za stabilizacijo gospodarstva. Skupščina, izvršni svet in družbenopolitične organizacije so sprejele konkretne zadolžitve. Izvršni svet občinske skupščine bo še posebno pozoren na delovne kolektive, katerih lanski zaključni račun ni pozitiven ali pa je bilo poslovanje na meji rentabilnosti. Delegatski zbori občinske skupščine bodo marca ocenili zaključne račune in analizirali obremenjenost gospodarstva z dajatvami, ki je že sedaj marsikje na najvišji sprejemljivi stopnji. Tu sta še posebej izpostavljeni splošna in skupna poraba. Ne kaže jih poviševati in zato je treba oceniti programe samoupravnih interesnih skupnosti. Za uresničitev te naloge bo razen samoupravnih interesnih skupnosti najodgovornejša občinska konferenca SZDL. Letošnja dejavnost sindikata pa naj bo bolj usmerjena k produktivnosti, zaposlovanju in zmanjševanju neupravičenih izostankov z dela. J. Košnjek Prodajamo najboljši slovenski krompir »Jana«. Nekaj je še semenskega krompirja »Igor« v ZD Prim8kovo. Se priporoča GKZ TZE Sloga Kranj Beograd specializirana delovna organizacija za notranjo in zunanjo trgovino n. sol. o. PREDSTAVNIŠTVO LJUBLJANA Lepodvorska 2, tel. 314-490, 316-724 VABI delovne organizacije, ustanove in šole na razstavo birotehničnih aparatov na Bledu v hotelu GOLF včasu od 15. 3. do vključno 17. 3. 1977, dnevno od 8. do 14. ure. Program obsega: elektronske kalkulatorje pisalne stroje fotokopirne aparate razmnoževalne stroje z aparati za izdelavo matric offset stroj z aparati za obrezovanje in uničevanje dokumentacije in diktirne aparate. Klinični center Ljubljana TOZD Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik razpisuje javno licitacijo za prodajo: dostavnega avtomobila IMV1600 kombi leto izdelave 1970, izklicna cena 13.841 din tovornega avtomobila TAM 2000 leto izdelave 1966, izklicna cena 21.144 din. Licitacija bo 17. marca 1977, ob 11. uri v TOZD Inštitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik. Ogled je možen 3 ure pred začetkom licitacije. K licitaciji lahko pristopijo pravne in fizične osebe, ki pa morajo pred začetkom licitacije vplačati 10 % kavcijo od izklicne cene. Svet delovne skupnosti TOZD Osnovna šola Koroška Bela objavlja naslednje prosto delovno mesto: 1. socialnega delavca s polnim delovnim časom za nedoločen čas Poleg splošnih pogojev mora imeti kandidat dokončano višjo šolo za socialnega delavca. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev do 24. 3. 1977. Prijave pošljite na naslov TOZD Osnovna šola Koroška Bela, Cesta Talcev 2, Jesenice. ena in učitelji osnovne šole Simon Jenko v Kranju so v počastitev med-narodnega dneva žena v začetku tega tedna pripravili v avli nove šole koncert pevskega zbora ter razstavo tapiserij in stenskih dekoracij, razstavo Pa so popestrili še z zapisi otroških razmišljanj o dnevu žena. — Foto: F. Perdan Lepo slavje v Almiri Za članice kolektiva in upokojenke je konferenca osnovnih organizacij sindikata »Almira« priredila tudi letos proslavo oh mednarodnem dnevu žensk pod geslom »človek — delo - kultura«. Ob tej priložnosti so odprli dve razstavi: razstavo ročnih del, ki obeta, da bo ob tem dnevu postala tradicionalna, in pa razstavo slikarke Irene Leljeve, nekdanje članice tega kolektiva, razstavi sta zbudili veliko zanimanje. Častni član kolektiva, pisatelj Tone Svetina je spregovoril o liku, mestu in vlogi ženske v naši samoupravni družbi, obenem pa je predstavil delo likovne samorastnice Irene Leljeve, ki se je 1976 udeležila Tabora likovnih samorastnlkov v Trebnjem in XVII. Salona mednarodne razstave naivne umetnosti v Parizu v skupini desetih predstavnikov jugoslovanske naive, januarja letos pa je sodelovala v taboru ZILIK v Karlovcu. Dejal je: »Leljeva slika nadrealistični svet, mitološko fantastiko, obarvano s tipično žensko iluzijo sanjskega sveta. Njena glavna tema so čustvene reakcije na probleme človeštva in dileme sodobnega sveta in človeka ... V njenem slikanju se nagonski svet spaja z racionalnim, podzavest z zavestjo, in tvori živobarvne, po vsebini vznemirljive in nove celote. Očitna je težnja, da s pomočjo likovne govorice išče pot k resnici. Ljubezen kot sila, ki ohranja življenje in ravnotežje v kozmosu, je pri njej privzdignjena in simbolična . . . Slika predvsem z akrilom na platno, v njenih delih pa se mešajo zelenkaste Irena Lelja harve vode z barvo krvi in ognja in modrino zračnih obzorij . . .« Za kulturni program so na proslavi poskrbele recitatorke »Almire«, ki so v odlomkih iz del Toneta Pavčka, Franceta Kosmača in Zofke Kve-drove predstavile slovensko mater, ljubico, delavko in borko, nadalje gojenci radovljiške glasbene šole in folklorna skupina osemletke A. T. Linharta. Pridne in prizadevne vezilje, ki so razstavile vezena, klekljana in kvač-kana dela pa je KOOS nagradila s Cankarjevim delom, spomenikom slovenski materi — »Na klancu«. ABV Večer poezije v Žireh Žiri — V počastitev letošnjega slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne, so člani osnovne organizacije ZSMS Ziri in člani kluba študentov Poljanske doline pripravili v Zireh večer poezije. Kasneje so prireditev ponovili še v bližnjem kraju Zavratec. Na obeh prireditvah pa Zirovci niso hoteli predstaviti le pesnika Prešerna, velikana naše poezije, vrednosti njegovega dela, ampak so številnim obiskovalcem predstavili tudi umetniške stvaritve pesnika slovenske moderne Josipa Murna-Aleksandrova, pesnika Srečka Kosovela ter »pesnika sedanjosti« Tomaža Šalamuna. Poslušalci so lahko tokrat v celoti spoznali razliko med pesmimi in pesniškimi deli naših piscev pesmi iz preteklosti in sodobniki. Zanimanje med Zirovci in prebivalci Zavratca ter okolice je bilo za večer poezije zelo veliko, saj sta bili dvorani v obeh krajih polni. Zato mladi iz Zirov nameravajo v prihodnje pripraviti še več tovrstnih predstavitev naših znanih pesnikov in pisateljev. M. Ceplak Nastop gojencev glasbene šole Škofja Loka — V torek, H. marca, so imeli v prostorih puštalskega gradu v Škofji Loki svoj nastop gojenci škofjeloške glasbene šole. Na njem so se predstavili mnogi solisti, instrumentalisti ter skupine. Vsi nastopaj(x"i so pokazali izredno veliko znanja, ki so si ga pridobili v kratkem času v glasbeni šoli v Škofji Loki. Z nastopom pa so želeli proslaviti tudi dan žena. .jg Dve gostovanji Selca, Sovodenj — Člani dramske skupine pri kulturno umetniškem društvu Sv. Duh bodo po uspehih na domačem odru in dosedanjih gostovanjih ob koncu tedna ponovno pripravili dve predstavi drame Kurta Kretza »Avtomobilist«. Igralci iz Sv. Duha bodo obiskali Selca in Sovodenj. Predstava v Selcih bo jutri ob 19.30, v Sovodnju pa v nedeljo ob 15. uri. -jg Moška zadeva Jesenice - V soboto, 12. marca, bodo v amaterskem gledališču Tone Cufar na Jesenicah gostovali gledališčniki iz Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Predstavili se bodo s komedijo Franza Kroetza Moška zadeva. D. S. Baletni nastop na Jesenicah Jesenice - V petek, 11. marca, bo gostovala v amaterskem gledališču Tone Cufar na Jesenicah baletna skupina mladih plesalk in plesalcev SNG Opere iz Ljubljane. Mladinski koncert bo ob 16. uri, koncert za odrasle pa ob 19.30. Na programu bodo dela Prokofjeva, Lhotke, Cajkovskega, Ravela, Dvoraka, Hačaturjana in še nekaterih drugih. Za popestritev programa bo sodeloval tudi mladi slovenski skladatelj Lovrenc Arnič. D. S. Hvaležnost za trud ali »prostovoljna obveznost« Lep je H. marec, ko se nas sodelavci, možje ali prijatelji spomnijo z darili, stiski rok in čestitkami. Lepo je, ko začutiš pozornost in slišiš par besed zahvale. Posebno prisrčni pa znajo biti ob takih priložnostih otroci. Mamicam podarijo šopek cvetlic a čestitko, ki so jo sami napravili. Morda jim kupijo tudi skromno darilce, če jim je le uspelo prihraniti kak dinar. Ob dnevu žensk pa se otroci spomnijo tudi svojih vzgojiteljic in učiteljic; seveda skupaj s starši. Žal pa ravno tu posebno zadnje čase opažamo težave. Kaj podariti? Šopek rož in čestitka sta postala že kar preskromno darilo. Treba je vsaj še bomboniero ali kavo, če že ne kak trajen spominček. Spominjam se svojih šolskih let, ko je par učencev prineslo »tovarišici« šopek rož nabranih v gozdu. Vem, da je bila vesela. Kolikor pa se naš življenjski standard dviga (kot se tako radi pobahamo), toliko bolj zahtevni so postali tudi izrazi qaše hvaležnosti. Gre predvsem za tiste starše, ki dajo z različnimi vrednejšimi darili vedeti, da niso kar tako. Drugi seveda, ki se jim izkazovanje pozornosti na tak način ne zdi pošteno, pa se nekako uklanjajo tradiciji. Morda težko, saj so tudi danes še družine, ki morajo »zategovati pasove« in si ne morejo privoščiti nepotrebnih izdatkov. Mislim, da bi se morale tega zavedati tudi tako imenovane tO-varišice. Razumem, da je vsakdo vesel darila. Vendar bi veljala neka mera. Lahko pa bi morala tudi naročiti otrokom, naj ničesar ne prinašajo in da jo bodo bolj razveselili, če se bodo pridno učili? Artikel 9269 barva: temno modra rdeča velikost: 2- do 6- .......iiffTTT. 30 tovarne obutve Uri Artikel 9270 barva: temno modra rdeča velikost: 2~ do 6- Industrijski kombinat • KRANJ objavlja prosto delovno mesto pomočnika vodje finančne službe Zahteva se visoka strokovna izobrazba in 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Pogoj je tudi uspešno opravljeno poskusno Kandidati naj dostavijo pismene ponudbe kadrovskemu oddelku kombinata Planika Kranj v 15 dneh po objavi razpisa. VRT VAS KLIČE! Pravočasno se pripravite na spomladanska dela v okrasnem, sadnem in zelenjavnem vrtu ter poskrbite za brajdo in vinograd Priporočamo vam izvirne strokovne knjige, ki so prilagojene našim razmeram in so jih napisali priznani slovenski strokovnjaki: Pomagamo vam vrtnariti Prvi celovit pregled opravil v vrtu, primeri vzornih ureditev in načrti za oblikovanje vrtov, vrtnih elementov, izbor in opis rastlin z bogatim slikovnim gradivom itn. Cena: 280 din Moj vrt moje veselje UREDITEV VRTA: Zbirka drobnih praktičnih nasvetov. Izpolnjuje željo vsem, ki bi radi uredili vrt lepše kot sosed! Cena: 1 20 din Vinogradništvo Vinograd in brajda se vam bosta oddolžila z bogatim pridelkom, če boste upoštevali nasvete, ki sta jih v tej knjigi zbrala znana strokovnjaka dr Jože Colnarič in dr Stojan Vrabl Cena: 1 20 din Zelenjadarstvo Knjigo je napisal naš znani strokovnjak France Vardjan in jo namenil vsem ljubiteljem ter gojiteljem vrtnin. Odlikujeta jo poljubnost in razumljivost, tako da so napotki vsakemu bralcu v korist in veselje! Cena 1 50 din V sadnem vrtu Popularen strokovni priročnik za vsakega sadjarja, ki predeluje sadje za trg ali pa ima na vrtu samo nekaj dreves. To knjigo dopolnju'e »Naše sadje«, ki vas seznanja z izborom sadnih vrst in sort Cena: 1 80 din Naše sadje Jabolka, hruške, breskve, marelice, slive, češnje, jagode, orehi, lešniki, agrumi itn Z opisom najprimernejših sort za naše razmere Opise dopolnjujejo barvne fotografije. Cena: 1 30 din To naročilnico izpolnjeno pošljite na naslov = ČZP KMEČKI GLAS Miklošičeva 4 6I000 Ljubljana ^NAROČILNICA Ime in priimek: Kraj: _ Pošta: _ Naročam knjige: Knjigo bom plačal po povzetju - v obrokih (Obrok ne more biti manjši od I00 din.) o _j Obisk v KS Smlednik Naš tokratni obisk je veljal krajevni skupnosti Smlednik. Obrobna krajevna skupnost v občini Ljubljana-Siška sodi tako po površini kot številu krajanov med manjše. Toda, zaradi zglednega sodelovanja krajanov in doseženih uspehov zasluži pozornost. V kraju ni industrijskih obratov, zato večina delavcev odhaja na delo v Kranj, Medvode in Ljubljano. S kmetijstvom se ukvarja le še neznaten del ostarelih kmetov, mladi zaradi neurejenih vprašanj odhajajo v industrijo. Krajani so v zadnjih letih s prostovoljnim delom in samoprispevkom povsem spremenili podobo posameznih vasi, saj so asfaltirali večino poti in uredi/i razsvetljavo. Vse akcije so dogovorjene in enotne, zato je prispevek krajanov toliko večji. Z dograditvijo doma krajevne skupnosti je oživelo družbenopolitično življenje, mladina pa je s prostovoljnim delom obnovila kulturni dom, kjer se že vrstijo številne prireditve. Smlednik z okolico postaja tudi vse bolj zanimiv za domače in tuje turiste, saj beležijo na Starem gradu in v kampu v Dragočajni vse več obiskov. Prizadevni turistični delavci skušajo nuditi obiskovalcem čim popolnejšo turistično ponudbo, zato načrtujejo povečanje prenočitvenih zmogljivosti na 20.000 prenočitev na leto, s čemer bi kraju dali še večje turistično obeležje. Prav zavzetost pri delu pa je porok, da bodo uresničili tudi številne druge naloge iz srednjeročnega programa razvoja krajevne skupnosti. Družbenopolitično delovanje v kraju je oživelo po dograditvi doma krajevne skupnosti. Osnovna organizacija Zveze komunistov šteje deset članov, v delo pa so vključili še petnajst članov, iz delovnih organizacij. Zgled no delo komunistov, ki razpravljajo o vseh dogajanjih v kraju ter odprtost njihovega delovanja je pripomoglo, da so številne organizacije in društva ponovno oživela. Prav nekajletno mrtvilo pa je vzrok, da jih sedaj pestijo kadrovske težave. Zaradi načrtnega dela z mladino pa kaže, da bodo kmalu tudi te težave premostili. Delo krajevne konference SZDL je bilo lani usmerjeno predvsem v akcijo za samoprispevek II ljubljanskih občin. Z odločno akcijo na dveh zborih občanov so uspeli uvrstiti v program graditev drugega samoprispevka telovadnico pri osnovni šoli v Smledniku. Rezultati referenduma so potrdili tudi njihovo pravilno zasnovano in izvedeno akcijo, dosegli so najboljše volilne rezultate v občini, saj je glasovalo 98,32 c'( odstotka volilnih upravičencev, ZA pa je glasovalo kar 87 odstotkov. Tudi v akciji zbiranja posojila za ceste so bili med najuspešnejšimi v občini. Delovanje krajevne konference SZDL v kraju je zelo cenjeno, čeprav zaradi kadrovskih težav niso dovolj storili na področju kmetijstva, kjer je posebno aktualen problem starostno zavarovanje kmetov, odhajanje mladine s kmetij v industrijo ter težave s kmetijsko zadrugo Medvode. F. Rozman Vaščani Hraš vedo, da jim niso v ponos takele »ljubke lužice«, ki pa niso edina turistična zanimivost vasi. Tja do Smlednika je veter prinesel močan smrad po gnojnici. Čas bi že bil, da bi kmetijsko posestvo v Hrašah le nekaj storilo za odpravo teh nezaželenih smledniških »značilnosti«, ki motijo tako krajane kot turiste. (H. J.) — Foto: F. Perdan Smledniški duhovitež Na srečanju s predstavniki krajevne skupnosti Smlednik je o delu krajevne organizacije ZB in odbora za civilno zaščito in SLO govoril predsednik Franc Hribernik. Prizadevno delo teh organizacij je zelo slikovito opisal. Ob slovesu pa nam je povedal še nekaj »zanimivosti«. »Pred leti sem pobiral zavarovalnino po domovih,« je začel. Bilo je nekje ob Savi. Potrkal sem na vrata. Nobenega odgovora. Potrkal sem še enkrat, pa spet nič. Zato senl, vstopil in naletel na neko žensko v postelji. ,Oh, zadnji čas, da ste prišli', mi je dejala. Začudeno sem jo pogledal, saj me še nihče ni tako sprejel. ,Zakaj pa?' nisem mogel skriti radovednosti. ,Kako zakaj, saj ste Hribernik, kajne?' Takrat ye mi je posvetilo: ,Seveda sem Hribernik, ampak ne zdravnik. [*<> tistih deset jurjev sem prijel .:« Pa še ena »njegova«: »S prijateljem sva se z mopedom, precej let je že od tega, peljala v Komendo po vino. Vračala sva se že, malo sva ga tudi imela, cesta pa je bila taka, da naju je metalo gor in dol. Ravno sem nekaj pripovedoval prijatelju za seboj, ko se mi je čudno zdelo, da mi nič ne odgovori. Pogledal sem '/; ni ga bilo. Ležal je v jarku testi, pletenka pa je držal visoko v zrak, da ne bi kaj ušlo ven . . .« Seveda bi morali Franca Hri-bernika slišati, kako pripoveduje svoje dogodivščine. Mi smo se mu res od srca nasmejali. Ne vem, zakaj mi je prišel na misel Krjavelj iz Jurčičevega Desetega brata, ki je pripovedoval, kako je hudiča presekal na dvoje. Morda tudi v Hribernikovih pripovedih ni bilo vse čisto tako, kot je trdil? Tale hudomušni Smledničan je namreč tudi lovec. Pa ja ne, da bi kdo rekel: Lovska, lovska je ta... H. J. Potrebe, načrti Franc Zirovnik iz Valburge, strojni ključavničar, zaposlen v Elektrarni Medvode: »Mislim, da se nafti) krajevna skupnost kar lepo razvija. Ničesar posebno ne pogrešam, razeil vrtca. Dolgo se že govori o njem . . .« Cirila Simon iz Smlednika, prodajalka v poslovalnici ABC Loka: »Kot prodajalka l>i rada dočakala novo večjo trgovino. Najbolj primerna bi bila samopostrežna, v kateri bi kupcem lahko ponudili večjo izbiro blaga. Težave so tudi s telefonskimi priključki.« Povedali so Janko Berce iz Valburge, avtoklepar, zaposlen v Avtomontaži v Ljubljani: »Pri šoli bi kazalo zgraditi telovadnico, v kateri bi se lahko rekreirali tudi odrasli. Pohvaliti moram mladino, ki vabi na gostovanja razne igralske skupine, pevce in glasbenike, tako da je kulturno življenje v krajevni skuptiosti kar zadovoljivo.« Vinko Zevnik iz Smlednika, upokojenec, honorarno zaposlen pri RTV Ljubljana kot pobiralec naročnin: »Treba bi bilo asfaltirati cesto od Smlednika do Vikrč. .Je sicer dobro vzdrževana, vendar precej prašna. Tudi pokopališče je postalo že premajhno in bo treba misliti na večjega.« Olga Kolman iz H ras, prodajalka v poslovalnici ABC Loka: »Ceste v Hrašah so precej poškodovane in ozke in bi jih bilo dobro obnoviti. Mladina v naši vasi želi svoje prostore, potreben pa bi bil tudi .lokalec'. saj je od Hraš do Smlednika kar blizu dva kilometra.« Štefan Zadravec iz Valburge, kontrolor v tovarni Color v Medvodah: »Komunalna ureditev je naša šibka točka. Ceste so za silo kar v redu, ni pa kanalizacije. Tudi javno razsvetljavo bi bifo potrebno povečati in obnoviti, saj še tiste luči. ki so, večkrat ne svet i jo.« Tinka Kosir iz Smlednika, uslužbenka v tovarni Sava v K ranju: »Največja težava je, kam z otroki, ko smo na delu. Nekateri jih imamo pri starših, drugi pa jih morajo voziti v Trboje ali Medvode. Zato bi bil vrtec v Smledniku res nujno potreben, Tudi s cestami in trgovino nisem preveč zadovoljna« Mihela Kismondo iz Valburge, trgovka, zaposlena v Supermarketu v Ljubljani: »Tudi zame je najpomembnejši vrtec, saj morava / možem delati v izmenah, da otrok ni predolgo sam doma. Želim še novo samopostrežno trgovino in več avtobusnih zvez z Ljubljano« Zabeležila: II lelovčan Fotografiral: F, Perdan V krajevni skupnosti Smlednik živi 1450 krajanov v vaseh Smlednik, Moše, Dragočajna in Hraše. Že pred leti so se odločili, da vsako leto v eni vasi opravijo večja komunalna dela. Dvakrat mlada organizacija Krajevna konferenca ZSMS Smlednik je bila ustanovljena šele pred dvema letoma. Vendar pa so mladi lahko ponosni na doslej opravljeno delo. Obudili so predvsem kulturno in športno življenje v krajevni skupnosti. V akciji Človek, delo, kultura prirejajo gostova-nja priznanih igralskih skupin, pevskih zborov in glasbenikov. Razmišljajo, da bi se tudi sami poskusili na kulturnem področju. Pri ZSMS deluje tudi aktiv mladih komunistov, ki pa še ni odigral tiste vloge, ki bi jo moral. Upokojenci na trim stezo V društvo upokojencev je vključenih kar lttO prebivalcev, ki se kljub letom ne pustijo kar tako. Organizirajo izlete v partizanske kraje, obiskujejo pa tudi starejše člane na domovih. Pred kratkim so sklenili urediti t/im stezo. Iskreno pohvalo zasluži Ciril Zupane iz Hra.š, ki je kljub skromni pokojnini (okrog 2.(X)0 din) med prvimi vpisal posojilo za ceste in se izkazal z visokim zneskom 5.000 din. Besedo spodbude pa so potrebni člani ODBORA RDEČEGA KRIZA, ki sicer sodelujejo pri skupnih akcijah v krajevni skupnosti, drugače pa niso kaj prida delavni. Morali bi se tesneje povezati z odborom za CZ in SLO. Organizacija ZB Na območju krajevne skupnosti je brlo med zadnjo vojno dokaj živo, saj so se tu križale številne ilegalne partizanske poti. Prebivalci — tudi ženske — so se množično vključili v boj proti okupatorju in domačini izdajalcem. Število članov organizacije ZB pa se žal hitro krči; danes jih je le še 88. Njihova naloga je predvsem skrbeti za spomenike iz NOB in za ohranjanje tradicij NOB »Za vas ni telefona« Tak odgovor so dobili člani odbora za CZ in SLO, ko so prosili in rotili, naj jim vendarle napeljejo telefonski priključek. Sicer pa je odbor zadnjih nekaj let dokaj delaven. Dobro sodeluje z GASILSKIM DRUŠTVOM, s katerim so že imeli več skupnih akcij. Gasilsko društvo je lani praznovalo 55. obletnico ustanovitve. So dobro opremljeni, pohvalijo pa se tudi z lepim domom, ki so ga 1971. leta obnovili. Sredstva za opremo in obnovo doma so zbrali v glavnem s prispevki krajanov, nekaj denarja so dobili od krajevne skupnosti in prek samoprispevka od skupščine občine Ljubljana-Šiška. Društvo ima 120 članov, od teh je 18 mladincev in 22 pionirjev. Pri svetu krajevne skupnosti uspešno dela komisija za požarno varnost. Lani se je 25 članov udeležilo samostojne enodnevne delovne akcije v Posočju. V prihodnje želijo še izpopolniti opremo in pridobiti več mladih v svoje vrste. Turizem na zavidljivi ravni V krajevni skupnosti delujeta dve turistični društvi: TD Smlednik, ki pokriva območje vasi Valburga, Smlednik in Hraše, in TI) Dragočajna — Moše. Društvi sodelujeta prek koordinacijskega odbora. Glavna naloga TD Smlednik je nadaljnje prizadevanje za restavriranje razvalin Starega gradu. Delo poteka počasi predvsem zaradi pomanjkanja denarja. Da bi obogatili turistično ponudbo, nameravajo obnoviti nekatere ilegalne partizanske poti, najbolj pomembna za turizem pa je, kot pravijo, zadovoljiva komunalna ureditev in Čista okolica. Le-ta pa je vsekakor privlačna, saj že samo Zbiljsko jezero privablja .številne goste. Prav ob jezeru pa se jim ponujajo še številne možnosti za turistični razvoj, ki ga nameravajo pospešiti med drugim tudi s povečanjem prenočitvenih zmogljivosti Največji »adut« TD Dragočajna — Moše je vsekakor avto kamp Dragočajna,. ki ga obiskujejo predvsem tuji gostje. Pred leti so ga zagrizeni turistični delavci popolnoma obnovili; predvsem z lastnim denarjem in prostovoljnim delom. Danes je ta avto kamp eden od najbolje urejenih v Sloveniji, nameravajo pa ga še izpopolnjevati. Društvo razpisuje tekmovanja za najlepše urejeno hišo in vrt. Pred štirimi leti je bilo pobudnik za odvoz smeti iz Dragočajne in Moš. H. Jelovčan Tako so z zglednim sodelovanjem že asfaltirali poti v vseh vaseh, med katerimi so lani asfaltirali kilometer poti v Hrašah. Krajani so sami zbrali 120.000 dinarjev samoprispevka, ker pa so delali sami, so prihranili nadaljnih 100.000 dinarjev. Asfaltiranje poti je za njih nujnost zaradi valovitega terena, saj so poti vedno ob močnejših nalivih bile uničene in je bilo popravilo in vzdrževanje zelo drago. Največji problem pa je neurejena kanalizacija. Po izgradnji kanala za meteorne vode, so občani vanj usmerili fekalne vode. Prav zaradi ilovnatega terena bo zelo težko zgraditi kanalizacijsko omrežje, ker zdaj nimajo denarja niti za izdelavo načrtov. Pestijo jih težave zaradi nizke napetosti električne energije, saj načrtovana graditev transformatorja zaradi rezervacije trase za novo avtocesto ne pride na vrsto. Javno razsvetljavo so v zadnjih letih uredili v vseh vaseh. Zanimivo pa je, da so novi prostori krajevne skupnosti brez telefonskega priključka ter tudi ni možnosti napeljave. Sicer v kraju imajo 30 priključkov, vendar je prosilcev za napeljavo vsaj še trikrat toliko. Krajani v višjih legah imajo poleti težave z vodo, saj so predvsem odvisni od porabe vode v Emoninem pitališču v Hrašah. Težave imajo tudi s pokopališčem, ki postaja premajhno, razširitev pa ni možna. To vprašanje naj bi se rešilo z načrtovanim skupnim pokopališčem za celotno medvoško področje. V vaseh krajevne skupnosti je vse več mladih družin, ki imajo težave z otroškim varstvom. Dogovorili so se, da v ta namen preuredijo prostore bivše gostilne Valburga. Dela se bodo začela še letos. Financiranje krajevne skupnosti je urejeno s samoprispevnim sporazumom, drugi vir je denar iz sklada »dinar na dinar« občine Ljubljana-Šiška glede na zbrani samoprispevek krajanov (lani 240.000 dinarjev), tretji pa so dohodki krajevne skupnosti, predvsem od odlagališča smeti. Sestankujejo v novih prostorih krajevne skupnosti v Smledniku, ki so lepo urejeni, le v Mošah in Dragočajni podobnih prostorov še niso uspeli urediti. Povezanost krajanov s krajevno skupnostjo se kaže tudi v tem, da vse krajevne probleme rešujejo skupaj, vse pomembne odločitve se sprejemajo ob prisotnosti delegatov splošne delegacije krajevne skupnosti, članov sveta krajevne skupnosti ter predstavnikov družbenopolitičnih organizacij. Posebnih težav s sklepčnostjo na sejah ponavadi nimajo, le včasih se zatakne pri delegaciji, ko je na dnevnem redu zasedanja zborov občinske skupščine vrsto »mestnih« vprašanj, ki jih kot krajane obrobne krajevne skupnosti ne zanimajo preveč. V srednjeročnem programu načrtujejo sodelovanje pri graditvi telovadnice pri osnovni šoli »Simon Jenko«, ki je bila sporazumno s krajevno skupnostjo Vodice vnesena v program samoprispevka II ljubljanskih občin ter asfaltiranju ceste Smlednik —Vikrče, ki jim bo skrajšala vožnjo do Ljubljane. F. R. V pogovoru so sodelovali: predsednik sveta KS Vinko Čebašek, predsednik KK SZDL Franc Ravnikar, predsednik splošne delegacije KS Janez Košir, sekretar KK ZK Julij Debeljak, člani sveta KS Franc Rozman, Rozika Šenk, Anton Janhar in Franc Hribernik, tajnica KS Marica Bobnar, predsednik TD Smlednik Mirko Gantar, predsednik OO ZSMS Smlednik Andrej Oblak, predsednik GD A ndrej Čarman, predsednik ZB in odbora za CZ in SLO Franc Hribernik ter predstavnik kmetov Mirko Jeraj. zimsko »poletje« - Foto: F. Perdan Srečanje lutkovnih skupin Ptuj _ V Ptuju« se je včeraj začelo, danes se nadaljuje, jutri pa se bo končalo VII. tradicionalno srečanje lutkovnih skupin Slovenije. Pripravili so ga republiška zveza kulturno prosvetnih organizacij, združenje gledaliških skupin Slovenije ter zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Ptuj. Področna srečanja lutkarjev so pred tem že bila v Novi Gorici, Lendavi in Mariboru. Revija pričesk V kinu Center v Kranju bo v soboto, 12. marca, ob 10. uri prireditev, ki je v Kranju že dolgo ni bilo; ob svojem jubileju, 30-letnici se je namreč Brivsko-frizersko podjetje Kranj odločilo za prikaz sposobnosti svojih frizerskih strokovnjakov. Pod pokroviteljstvom Ilirije — Vedrog bodo prikazane praktične pričeske za vsak dan, za svečanejše priložnosti in tudi tekmovalne pričeske. Seveda pa bo tudi moč videti, kako naj bo počesan sodobni moški. Poleg frizerjev kranjskega Brivsko-frizer-skega salona, sodelujejo še mariborsko in ljubljansko brivsko frizersko podjetje ter Narta studio Ljubljana. Na reviji pa sodelujejo še Gorenjska oblačila Kranj, Peko Tržič in Trgovsko podjetje Elita Kranj. L. M. Na zaključnem srečanju lutkovnih skupin v Ptuju se bodo predstavile najboljše skupine iz Ptuja, Murske Sobote, Ljubljane, Maribora, Kamnice in Kranja. Kranjčani se bodo predstavili jutri v gledališki dvorani v Ptuju z delom Jirija Strede »Pravljica o rdeči kapici«. Glasbo k predstavi je prispeval Alo Kersnik, likovne osnutke pa Alja Kump. Režiser »Pravljice o rdeči kapici« je Saša Kump, nastopala pa bosta Duša Repinc in Cveto Sever. Predstave lutkovnih skupin pa so danes tudi po mnogih krajih Štajerske, predvsem v bližnji okolici Ptuja. Lutkovno gledališče iz Kranja bo tako že danes popoldne gostovalo v Podlehniku in v Juršincih. Vsak dan pa se v okviru festivala vrstijo še mnoga srečanja. Vsako popoldne je v prostorih Narodnega doma »lutkarski kažipot«, danes bo prijateljsko srečanje slovenskih lutkarjev, jutri pa V. redna letna skupščina lutkarjev Slovenije. -jg Nastopi Gorenje-vaškega okteta Gorenja vas — Gorenjevaški oktet iz Gorenje, vasi. vodi ga Valentin Bogataj, v njem pa prepevajo fantje in možje iz srednjega dela Poljanske doline, tudi v letošnji »zimski sezoni« ne miruje. Gorenje-vaščani so se v preteklih tednih s celovečernim koncertom že predstavili v Javorjah nad Poljanami in v Sekali, nastopili pa so tudi na nedeljski proslavi ob dnevu žena v Gorenji vasi in še pred tem na mnogih drugih proslavah. V soboto, 12. marca, torej jutri, oh 19.30 uri pa se bodo pevci iz Gorenje vasi s celovečernim koncertom, v svojem sporedu imajo številne slovenske narodne in umetne pesmi ter pesmi tujih narodov mnogih znanih skladateljev ter komponistov, predstarvili poslušalcem v dvorani kulturnega doma pri Sv. Duhu Tudi za prihodnje načrtov ni malo. Člani Gorenjevaškega okteta bodo nastopili na tekmovanju zborov na radiu, ki ga pripravlja RTV Ljubljana ter na občinski pevski reviji zborov s področja škofjeloške občine. Ze v kratkem pa jih najbrž čaka tudi nastop v Smederevski Palanki v SR Srbiji, občini, ki je pobratena s Škof jo Loko. -jg Na kranjsko filmsko platno prihaja nov slovenski barvni film VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER Scenarij: Tone Partljič Scenograf: Niko Matul Režija: Matjaž Klopčič Igrajo: Milena Zupančič, Boris Cavazza, Polde Bibič, Anton Petje, Miranda Zaharija, Milena Muhič, Radko Polič, Marjeta Gregorač Film bo na sporedu v kinu Center, in sicer: v nedeljo, 13. marca, ob 21. uri - premiera od 17 do 19. marca ob 16., 18. in 20. uri v nedeljo, 21. marca, ob 15., 17. in 19. uri. Ogled filma ni dovoljen mladini do dopolnjenega 15. leta starosti! Kinopodjetje Kranj Živčevje, temperament in vitalnost Vsi bi želeli biti dovolj čili in vitalni, želeli bi si veliko zdravja, volje in moči. V tem prizadevanju je vrsta zaveznikov in dovolj sredstev. Vsako je po svoje koristno, nobeno pa ni vsesplošno. V ohranjevanju vitalnosti je treba upoštevati pravilen način prehrane, dihanje in primeren gibalni napor. Vadba in gibanje ne učinkujeta le na utrjevanje in ohranjevanje gibal, temveč prav tako na živčevje. Vedeti moramo, da je živčevje kakor naš vrhovni štab, ki uravnava zvezo v notranjosti in ohranja stik z okoljem. Živčevje pa mora delovati čim bolj popolno, brez motenj in pretresov, saj je človekovo osebno in družbeno zdravje odvisno prav od živčevja, od pravilnega zaporedja vzburjenja in zavrtja v možganski skorji, ki upravlja vse sisteme našega organizma, določa vedenje, globino čustvovanja, doživljanje zasebnega življenja in odnosov z ostalimi ljudmi. Živčno delovanje je v veliki meri prirojeno, čeprav je dovolj plastično in je moč spodbujati zavrtost in krotiti nebrzdanost. Veliko ljudi današnjega časa je bolj nestrpne narave, zmeraj jim primanjkuje časa, so bolj napetega počutja, zaletavi, popadljivi, so nenehno v sporih s samim seboj in z okoljem. Taki ljudje navzven razodevajo notranje motnje in nemir. Emocionalna in živčna napetost povzroča neprijetne spremembe v delovanju organizma. Če ta ne popusti, če ne moremo pomiriti notranjega boja in sporov, nam ne pomaga ne dieta, ne prenehanje uživanja kave in ne opustitev kajenja. V takih primerih tudi razne vaje in oblike razvedrila nimajo pravega učinka. Človek umirjene, uravnovešene narave ni prenagljen, in živi v bolj skladnih odnosih z okoljem. Pri njem ni tako očitno neskladje v živčnem delovanju, življenje doživlja bolj preudarno in zrelo. V športu se uveljavljajo ljudje močnih, gibljivih in uravnovešenih živcev. V življenju pa imajo težave neuravnovešenci, omahljivci in tisti, ki jih označuje slabo in ne preveč gibljivo živčevje. Taki trpe na črnogledosti, malodušju in se poglabljajo v notranjo otožnost. Ne morejo, in ne znajo se dovolj postaviti po robu težavam, ravnajo se bolj po nauku stoikov, da se ne da spremeniti usode, kakor ni mogoče obrniti toka reke — saj jo »natura po svoje fura«. Človekovo življenje je prav gotovo določeno po naravnih možnostih, pri tem pa ne gre prezreti zavestne dejavnosti in osebnega prizadevanja. Gibalna aktivnost ohranja vitalnost. K temu prizadevanju pa še prispeva stopnja aktivnosti značaja, način življenja in še drugi znani dejavniki. Med temi je pomembna živčno psihična dejavnost. Ta naj bo tvorna in uravnovešena. Človek naj bo dobrosrčen, vedro-gled in bolj dobrovoljen, uresničuje naj temeljne zahteve zdravega načina življenja, zatira naj neugodno razpoloženje, preprečuje naj kopičenje jeze in stopnjevanje napetosti. Napetost vv glavi je moreče breme. Potrebno jo je sprostiti, tako da preusmerimo bremenil-ne misli v bolj spodbudne, neprijetno razpoloženje v bolj prijetno, mišično napetost pa v splošno sprostitev. Jože A ž man kino Kranj CENTER 11. marca franc. barv. krim. komed. VRNITEV PLAVEGA AGENTA ob 16., 18. in 20. uri . 12. marca franc. barv. krim. komed. VRNITEV PLAVEGA AGENTA ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. vesterna MALI INDIJANEC ob 22. uri 13. marca amer. barv. risanka PINK PANTER - FESTIVAL HUMORJA ŠT. 2 ob 10. uri, franc. barv. krim. komed. VRNITEV PLAVEGA AGENTA ob 15., 17. in 19. uri, premiera slov. barv. filma VDOVSTVO KAROLINE ŽAŠLER ob 21. uri 14. marca amer. barv. vestem MALI INDIJANEC ob 16. in 18. uri, ob 20. uri ZABAV-NOGLASBENA PRIREDITEV; dohodek namenjen DOMU SLEPIH NA OKROGLEM 15. marca amer. barv. vestem MALI INDIJANEC ob 16., 18. in 20. uri 16. marca amer. barv. vestem MALI INDIJANEC ob 16., 18. in 20. uri 17. marca slov. barv. film VODSTVO KAROLINE ŽAŠLER ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽ IČ 11. marca nem. barv. erot. KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE (ni primeren za otroke) ob 16., 18. in 20. uri 12. marca danska barv. komed. OLSENOVA TOLPA ob 10. uri, japon. barv. krim. BOMBA V SUPER EXPRESSU ob 16. in 18. uri. amer. barv. voj. ČUVARJI GRADU ob 20. uri 13. marca slov. barv. mlad. SREČNO, KKKEC ob 14. uri, nem. barv. erot. KAJ DELAJO SPOŠTOVANE GOSPE (ni primeren za otroke) ob 16. uri, japon. barv. krim. BOMBA V SUPER EXPRESSU ob 18. uri, premiera nem. barv. vestema BRATA PO KRVI ob 20. uri 14. marca nem. barv. vestem BRATA PO KRVI ob 16., 18. in 20. uri 15. marca nem. barv. vestem BRATA PO KRVI ob 16., 18. in 20. uri 16. marca ital.-franc. barv. grozlj. MAČKA Z DEVETIMI REPI ob 16.. 18. in 20. uri 17. marca sovjet, barv. ljub. S TEBOJ IN BREZ TEBE ob 16.. 18. in 20. uri Tržič 11. marca danska barv. komed. OLSENOVA TOLPA ob 18. uri. amer barv. krim. YAKUZA, ob 20 uri 12. marca amer. barv. komed. NASLOVNA STRAN ob Hi uri, amer barv. krim. YAKl'ZA ob 18. ta 20. uri l'l. marca amer. barv. grozlj. 99.5 MRTEV ob 15. in 18. liri. amer. barv. krim. YAKUZA ob 17. uri 14. mana amer. barv. grozlj. 99,5 ^ MRTEV ob 18. uri I."), marca amer. barv. komed. NASLOVNA STRAN ob 18 in 20. uri Iti. marca amer barv. komed. NASLOVNA STRAN ob 1H. in 20. uri 17 marca ital.-franc, barv. grozlj. MAČKA Z DEVETIMI REPI ob 18. in 20. uri' Kamnik DOM barv. voj. ČUVARJI gledališče i I. marca amer gradu ob 18. uri 12. marca amer. barv. risanka pink panter - festival humorja št. 2 ob 16. uri, danska barv. komed. olsenova tolpa ob 18. in 20. uri 13. mana danska barv. komed. olsenova tolpa ob 15. in 19. uri, ital.-franc. barv. grozlj. mačka z devetimi repi ob 17. uri 14. marca amer. barv. puaft avto smrti ob 18. in 20. uri 15. marca amer. barv. krim. deset sekund za pobeg ob 18. in 20. uri 16. marca amer. barv. krim. deset sekund za pobeg ob 18. in 20. uri 17. marca amer. barv. grozlj 99,5'+ mrtev ob 18. in 20. uri Škofja Loka SORA 11. marca ital. barv. komed. vonj po Ženski ob 17.30 in 20. uri 12. marca franc. barv. drama ikkiodek v avto kampu ob 17.30 in 20. uri 13. marca franc. barv. drama dogodek v avto kampu ob 17.30 in 20. uri 15. marca amer. barv. risanka tom in jerry ob 18. uri, ital. barv. krim. polnočne strasti ob 20. uri 1«. marca ital. barv. krim. polnočne strasti ob 18. in 20. uri 17. marca amer. barv. risanka tom in jerry ob 16. in 18. uri, amer barv. pust. goldfinger ob 20. uri Železniki OBZORJE ii marca amer. komed. kratki chapli-novi filmi ob 20. uri 12. marca ital. barv. komed. vonj po ženski ob 20. uri 13. marca franc. barv. drama imkjodkk v avto kampu oh 17. in 20 uri 16. marca amer. barv. pust. kazen na gori eiger ob 20. uri Radovljica 11. marca ital. barv. fant. LJUBI ME, TODA OPRAVI DOBRO ob20. uri 12. marca amer. barv. vestem ČLOVEK IZ DOLINE ob 18. uri, jug barv voj. VRHOVI ZELENGORE ob 20. uri 13. marca amer. barv komed UŽIVAJ ŽIVLJENJE. JERRY ob 10 uri. jug. barv voj. VRHOVI ZELENGORE ob 16. uri, ital barv fant LJUBI ME. TODA OPRAVI DOBRO ob 18. uri. amer barv vestem ČLOVEK IZ DOLINE ob 20 uri 14. mana jug barv voj VRHOVI ZELENGORE ob 20 uri 15. marca ital barv lani LJUBI ME. TODA OPRAVI DOBRO oh 20 uri 16 marca amer. barv vestern ČLOVEK IZ DOLINE oh 20 uri 17. marca amer. barv voj PLAMEN NAD SMIRNOM oh 2(1. uri PRI O. K. KORALU ob 18. uri, amer. barv. pust. NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 20. uri 13. marca amer. barv. komed. UŽIVAJ ŽIVLJENJE, JERRY ob 16. uri, amer. barv. pust. NEUSTRAŠNI VVALDO PEPPER ob 18. uri, amer. barv. vestern OBRAČUN PRI O. K. KORALU ob 20. uri 14. marca amer. barv. vestem ČLOVEK IZ DOLINE ob 20. uri 15. marca jug. barv. voj. VRHOVI ZELENGORE ob 20. uri 16. marca ital. barv. fant. LJUBI ME, TODA OPRAVI DOBRO ob 20. uri 17. marca amer. barv. vestem ČLOVEK IZ DOLINE ob 20. uri Jesenice RADIO 11. marca angl. barv. pust. LJUBEZENSKA ZGODBA DETEKTIVA ob 17. in-19. uri 12. marca amer. barv. vestem ODDALJENA TROBENTA ob 17. in 19. uri 13. marca amer. barv. vestem ODDALJENA TROBENTA ob 17. in 19. uri 14. marca amer. barv. vestern BUSTER JE LJUBIL BILLY ob 17. in 19. uri 15. marca amer. barv. vestem BUSTER JE LJUBIL BILLY ob 17. in 19. uri 16. marca Span.-ital. barv. vestem ŠTIRJE DOLARJI ZA MAŠČEVANJE ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 11. marca ital. barv. erot. kmed. DEKAMK-RON ob 18. in 20. uri 12. marca amer. barv. vestem BUSTER JE LJUBIL BILLY ob 18. in 20. uri 13. marca amer. barv. vestem BUSTER JE LJUBIL BILLY ob 18. in 20. uri 14. marca amer. barv. vestem ODDALJENA TROBENTA ob 18. in 20. uri 15. marca amer. barv. vestem ODDALJENA TROBENTA ob 18. in 20. uri 17. marca angl. barv. pust. LJUBEZENSKA ZGODBA DETEKTIVA ob 18. in 20. uri Dovje-Mojstrana 12. marca amer. barv. pust. ŠTIRJE MUŠKETIRJI ob 19. uri 13. marca japon. barv. fant. PROTI MEGALONU oh 19. uri godzila Kranjska gora 12. marca japon. barv. fant. godzila proti megalonu ob 20. uri 13. marca amer. barv. glasb. zvezdnati prah ob 20. uri 16. marca amer. barv. vestern buster je ljubil billy oh20. uri TRŽNI PREGLED JESENICE Solata 11.15 do 16,40 din, Spinača 21,60 din, cvetača 15,15 din, korenček 9,60 din, Česen 42 din, čebula 14,40 do 15,16 din, pesa 5,25 din, kumare 23,70 din, paprika 53,15 din, slive ;>5 din, jabolka 7.25 do 9,70 din, pomaranče 10,80 din, limone 15,65 din, ajdova moka 18,86 din, koruzna moka 5,77 din, kaSa 12,47 din, surovo maslo 79 din, smetana 34,56 din, skuta 21,80 din, sladko zelje 6 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 143,70 din, jajčka 2,22 do 2,34 din, krompir 5 din KRANJ Solata 15 do 20 din, Spinača 18 do 20 din, cvetača 16 do 18 din, korenček 10 do 12 din, česen 28 do 35 din, čebula 10 do 12 din, fižol 28 din, pesa 10 din, slive 30 din, jabolka 6 din, žganje 55 din, hren 40 do 45 din, radič 40 din, med 50 din, pomaranče 10,80 din, limone 15,60 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 7 din, kaša 15 din, surovo maslo 58 do 60 din, smetana 28 din. skuta 16 din, sladko zelje 7 do 8 din, kislo zelje 10 do 12 din, kisla repa 10 din, klobase 28 din, orehi 130 din, jajčka 1,80 dih, krompir 4 do 5 din UMRLI SO V KRANJU Zalaznik Franc, roj. 1909, Lanz Marija, roj. 1925, Pečkaj Pavla, roj. 1916, Benedik Miha, roj. 1901, Virnik Jožef, roj. 1903 loterija AG TONE CUFAR JESENICE SOBOTA, i J mar moška Zadeva oh 19 30 f X Ki »lil|e SLt 1 i/ < . %M TJ* Si 50 50 400 1.000 2.000 2.000 5.000 10.000 10.000 1.000 1.000 10.000 10.000 10.000 10.000 50.000 400.000 30 40 80 1.000 20 1.000 10.000 50 «0 1.000 1 (KK) K).(KK) 100.000 30 70 Hl I 100 C i 7 _ m m 4, — i) z "z j* T3 * os .r i- 0 c o mM »T3 0985 500 531085 10.000 06 30 36 30 . 16 40 96 40 056 200 0966 400 68056 1.000 27596 5.000 026506 10.000 67 30 87 30 007 100 1817 500 51917 1.000 90887 1.000 91657 2.000 74237 5.000 203207 10.000 531907 10.000 559607 10.000 28 40 53088 l.(XK) 77758 1.000 86418 l.(KK) 282128 lO.(KK) 344798 K).(KK) 9 20 36359 l.(KK) 41339 l.(KK) 48199 J.fKMI 0569 m lO.(KK) 217740 ni.ooti (F Hitro pripravljena sladica Potrebujemo: 3 kozarčke jogurta, pol skodelice stepene smetane, pol skodelice zmrznjenih malin ali drugega sadja, 2 žlici maraskina, H polovic vloženih breskev, 3 žlice sladkorja. Jogurt in sladkor gladko umešamo, zraven pa nato previdno primešamo stepeno sladko smetano in odtajano sadje. Prilijemo maraskino, če pa bo sladica tudi za otroke, uporabimo nerazredčen malinovec. Vsako polovico breskve razrežemo še na štiri dele. V široke kozarce denemo po štiri koščke breskev in jih prelijemo z jttgurtovo kremo, po vrhu pa okrasimo z preostalimi breskvami. J) Težave z lasmi Razcepljene konice las — Občutljive konice las zavarujemo pred lepljenjem konic z rednim striženjem. Lase ne umivamo v prevroči vodi in ne'sušimo s prevročim zrakom. Sa'mpon poprej razmešamo z vodo in peno porazdelimo po laseh. Ne uporabljamo grobih in trdih krtač. Na konice las nanesemo po umivanju nekoliko kreme za lase. Električni lasje — Uporab-ljajmo le glavnike in krtače iz naravnih snovi. Po pranju nanesemo na lase lahko utrjevalec, pred česanjem suhih las, pa jih nekoliko nalakiramo. Lasje brez leska — Redno krt aren je pomaga do leska, pri izpiranju las pa dodamo zadnji vodi kis ali limono ali kamilice. Pomaga tudi kak dober tonik za lase z izvlečki zdravilnih zelišč. Sicer pa velja, da odseva v zdravih lesket a joči h se laseh naše zdravje — če so čisti seveda. Tanki in slabotni lasje — Pričeska iz takšnih las je običajno kaj skromna, zato si pomagamo s t rajno ondulacijo. Tapete, ki niso pralne, poskusimo na bolj umazanih mestih očistiti s kosom kruha; če pa je m/idež le preveč trdovraten (mast, lak, črnilo), iz kosa preostale tapete izrežemo del, ki se po vzorcu točno prilega steni in ga pritrdimo z lepilom'. Potreba po gibanju Igra in gibanje sta za duhovni in telesni razvoj otroka izredno pomembna; če bi to dejstvo zanemarili, bi lahko prišlo do resnih motenj v razvoju. Zal pa se še zmerom dogaja, da starši, ki imajo živahnega otroka, tožijo nad tem, namesto da bi se živahnosti veselili. Nikakor ni priporočljivo v otroku željo po živahnosti zatirati. Takšno željo občuti otrok v slehernem razvojnem obdobju. Čim mlajši je, tem več se mora gibati. Pri dojenčku je potreba po gibanju izredno velika, saj menijo, da se dojenček giblje trikrat bolj kot odrasel človek ali že malo večji otrok. Želja po gibanju je tudi prvi pogoj, da se navsezadnje otrok postavi na noge in shodi. Majhni otroci se prav tako željno gibljejo. Malček se plazi po vseh Štirih in odkriva svet okoli sebe, enoleten pa se že postavlja na svoje noge. Tudi pozneje malo preden začen hoditi v šolo je otrok živahen in bi še veliko huje razgrajal, če bi smel. Največkrat pa ne sme. Morda nima kje, ali pa so starši tako živčni, da tega ne prenesejo, po stopnišču in okoli hiše jih preganjajo hišniki, sosedje tožijo nad hrupom, tako da starši male razposajence večkrat zadržujejo v sobi. Ko pride otrok v šolo, se mora najprej naučiti mirno sedeti, čeprav ga neznansko mika, da bi skakal in se gibal. Kar poglejmo, kako se zapode šolarji iz šole ali kakšni so med odmorom. Mirno sedenje je kot kaže za majhnega otroka velik napor in dlje kot 20 minut težko zdrži povsem na miru. . Starši naj torej v otroku ne bi dušili potrebo po gibanju. Ze dojenčku privoščimo, da se bo osvobojen plenic nekajkrat na dan pošteno pregibal in prebrcal, naigral s prstki na nogah. Večjemu otroku pa kupimo žogo, kotalke, drsalke, skakalno vrvico, kolo ali pa naj že zgodaj vstopi v športni klub, ki goji za otroka primerno aktivnost. Mleko Kar priznajmo, da popijemo na dan veliko manj mleka, kolikor bi ta koristna in zdrava pijača zaslužila. Ne zavračajmo očitkov, da je mleko le za otroke. Tudi v prehrani odraslih lahko marsikaterikrat nadomesti potrebo po beljakovinah. Mleko je eno redkih popolnih naravnih živil, ki ustreza tudi vsem dietskim zahtevam. Zaradi visokega odstotka beljakovin, fosforja in kalcija pa ga še posebej priporočajo otrokom, mladini in nosečnicam za tvorbo zob in okostja. V enem litru mleka je 20 do 45 g maščob, 32 do 35 g beljakovin, 46 do 50 g mlečnega sladkorja in 9 g mineralnih snovi. Razen tega pa so v mleku še vitamini kot so A, B in nekaj D vitamina. Sodobna dietetika priporoča, naj bi odrasli zaužili več kot četrt litra mleka na dan, otroci, nosečnice in doraščajoča mladina pa najmanj pol litra, prav tako tudi vsi starejši od 50 let. Skoraj liter mleka na dan pa priporočajo doraščajočim fantom in dekletom in ženam, ki dojijo. Če se odločamo za skromnejšo prehrano, ker nas pesti prevelika telesna teža, potem posezimo po mleku: tako bomo povečali porabo beljakovin, zmanjšali pa maščobe in seveda tudi število kalorij. To seveda velja, če pijemo posneto mleko, ne pa obogateno z maščobami. Mleko je lahko prebavljivo živilo, zato ga uživajo brez skrbi tudi ljudje s prebavnimi motnjami ter rekonvalescenti. NASVETI — Po napornem dnevu privoščimo nogam toplo kopel v katero izcedimo sok ene limone. — Limono uporabimo tudi pri kuhanju riža, kadar želimo, da bo povsem bel: v posodo, v kateri se riž kuha, denemo rezino limo- marta odgovarja Branka — Rada bi imela komplet krila in jopice. Krilo bi imela iz blaga, jopico pa volneno. Prosim za nasvet, kako naj bo komplet ukrojen. Stara sem 19 let, visoka 162 cm, tehtam pa 54 kg. Marta - Krilo je rahlo zvončastega kroja in ima tri gube na levi strani ter zadrgo v stranskem šivu. Jopica je kratka, zapenja se z zadrgo, ima ovratnik, širša rokava; v zapestju pa jih stiska patent. Naša soseda je kmetica DRAZGOŠE - Marija Perko, 5.č razred osnovne šole Simona Jenka, Kranj Dražgoška bitka je postala legenda Dražgoška bitka se je začela 9. januarja 1942. leta. Trajala je tri dni. To je bil prvi hujši spopad partizanov z okupatorji v Sloveniji. Več tisoč do zob oboroženih Nemcev je napadlo Cankarjev bataljon, ki je bil-takrat še slabo oborožen. Borci so bili že nekaj dni v Dražgo-šah zaradi visokega snega in hudega mraza. Ker so iz doline dobili točna sporočila o številu Nemcev in njihovih premikih, so se odločili, da bodo to pot boj sprejeli. Borili so se hrabro. Zal se je tudi tu našel izdajalec, ki iim ie pripeljal Nemce za hrbet. Par- tizani so se morali umakniti na Jelovico in z njimi tudi mnogo domačinov. Izgubili so devet tovarišev, nekaj je bilo ranjenih. Nemcev je padlo več sto, zato so se strahovito maščevali nad domačini. Požgali so vas in ustrelili 41 prebivalcev, med njimi več otrok in eno mater. O tem strašnem dogodku mi je pripovedovala mama. Takrat ji je bilo 15 let. Videla je Nemce, ko so skozi njeno vas vozili svoje mrtve in naropano imetje domačinov. Mateja Gajgar, osn. šola Petra Kavčiča, Škofja Loka Slovenija v slikah in melodijah /-\ Vrnitev Po mnogih letih, ko je imela najlepši del svojega življenja že za seboj, se je vrnila za kratek čas tja, kjer je preživela otroška leta. Vzpela se je na hrib, ki se je dvigal nad vasjo. Otroška leta so bila zdaj že zelo daleč, a ko je narahlo zatiktakala ura spomina, hkrati tudi tako blizu. Kakor iz pozabe se je vzdignila stara vas, pred njene oči so drug za drugim prihajali ljudje, ki so nekdaj živeli tukaj, zdaj pa so že umrli ali se odselili. Na vsem lepem pa je zagledala tam doli tudi svojo podobo, podobo bosopete in razkuštrane deklice iz davnih, izgubljenih dni. Z visokim glasom je nekaj zaklicala, a bila je že tako daleč, da je le s težavo razločila besede. Zdelo se ji je, kot da jo hoče vprašati, če je dosegla tisto, o čemer je nekoč na paši med kravami in ovcami v dolini pod G rin lovcem sanjarila. Nenadoma je deklica spremenila svoj obraz in polagoma izginila . . . Medtem se je zmračilo in noč jo je začela ovijati s toploto zaupanja v usodo, ki ji je bila nekdaj na teh strmih bregovih začrtana. Zoran Jelovčan, H. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas L.___) Sosed Naš sosed je debel kot boben, zato je med' ,'du podoben. In ker je takšen kot meh, prednjim vsakdoprhne v smeh. Zdaj smeji se mu že vsa vas \n ker pred njim ni resen nihče izmed nas, se za nami podi skozi vas in vpije, vrešči kakor pokvarjen bas. Uroš Ropret, h. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Naša soseda je kmetica. Njeni dnevi so polni napornega dela. Zjutraj, še v temi, jo mukanje krav vabi v hlev. Vstati mora, čeprav nerada, saj je še izmučena od prejšnjega dne. Z molžo mora kar pohiteti; pet krav mora pomolsti do pol šestih, ko pridejo ljudje po mleko. Ko odda mleko, nakrmi živino in ji nastelje. S košem prenaša seno s skednja v hlev. Zdi se mi kot konj, ki mora vleči poln voz tovora. Njene obdelane roke večkrat pogladijo telička, ki s težavo steguje vrat in vleče seno iz žleba. Mislim, da zelo ljubi živali, saj se med delom neprestano pogovarja z njimi in jih gladi. Ko opravi delo v hlevu, zadovoljna pripravlja družini kosilo. Pri kosilu nekoliko posedi, saj hčerka navadno pospravlja posodo. Mama pa čez čas odide ven, kjer jo spet čaka delo. Tistikrat se je lotila polnega voza repe. »Zdaj smo pa me na vrsti,« se nasmihajo repe. Grde in hudobne se mi zde. Izmučena žena sede na gajbico in začne obrezovati. Rez, rez, se enakomerno sliši po dvorišču. Zeleni listi repe lete na tla in kup se veča. Se malo in voz bo prazen. Bo potem prosta? Ne. Caka jo še pol voza korenja. Tudi tega bo treba očistiti. Ji bo kdo priskočil na pomoč? Ne, sama ga bo morala obre-zati. Njenih ni doma, le mož na travniku trosi gnoj. Sključena in zamišljena sedi, ruta ji pokriva sive lase in razorano čelo. Hitro odmetava »rumence« na kup. Voz se prazni. Liste, ki leže na tleh, pograbi in nese v hlev kravam. Zemljo že pokriva teman plašč in iz hleva se spet oglašajo krave. Stopi v hišo po lonce. Sključena šepa proti hlevu. Zdaj k prvi, zdaj k drugi kravi in kmalu bo pomolženo. Krava prijazno zamahuje z repom, kmetica se pa jezi. Ljudje že ropotajo s kangli-cami. Ze med molžo v svinjaku krulijo prašiči. »Saj že grem,« je slišati, ko ugaša luč v hlevu. Iz kotla zliva vročo vodo in peso. V vedro nadrobi še posušen kruh in ostanke od kosila. Pomije zlije v korita, potem prašičem še nastelje. Z rokami grabi steljo in jo stresa v svinjak. Z rokami pomeša hrano v koritu, da bi ugotovila, če je vroča. S prašiči ravna tako lepo kot s svo- jimi otroki. Vesela je, če radi jedo. Z rilci jo oškropijo po ovenelem obrazu. Ne umika se, rada je v družbi s prašiči. S svojimi zgaranimi rokami jih gladi in se pogovarja z njimi. Hčerke so že doma in pripravljajo večerjo. »Eno delo manj,« si mislim. »Lahko noč,« slišim iz svinjaka. Kmetica zapahne lesena vrata, ugasne luči ter se odpravi v hišo. Bo šla že spat? Morda mora še kaj zašiti, pomiti posodo? Ne vem. Iz dneva v dan se ponavljajo kmečka opravila. Če ni repe in korenja, je treba kopati na njivi, pleti, pospravljati seno. Včasih težko razumem, kako zmore naša soseda toliko dela. Veliko ljubezni, da veliko ljubezni do doma, živali, zemlje vse to zmore. In naša soseda dela, dela vse z veliko ljubeznijo. Marta Potočnik, 8. b r. osn. šole Komenda — Moste Obiskali so nas pionirji iz Kotor-Varoša Utrdili smo novo prijateljstvo. V petek, 25. februarja, so nas namreč obiskali pionirji pobratene šole iz Kotor-Varoša. V soboto smo jim pokazali našo šolo in jih seznanili s potekom pouka. Šola jim je zelo ugajala, le mračna se jim je zdela. Rekli so nam tudi, da imajo oni večje učilnice. Najbolj jim je bila všeč učilnica za zemljepis in zgodovino. Zvečer so si ogledali mesto in muzeje, v nedeljo pa so šli v Begunje, Vrbo in na Bled. Prijetno razpoloženje sta motila le mraz in rahlo sneženje. Po dobrem kosilu smo se poslovili. Le kratek čas smo preživeli skupaj, toda spoznali smo njihovo govorico in navade. Težko smo se ločili, obljubili pa smo, da jim bomo obisk vrnili. Tistega dne se zelo veselim. Živa Rant, 6. c r. osn. šole Franceta Prešerna, Kranj Bilo je v petek zvečer v dvorani Gozdnega gospodarstva na Bledu. Ste radovedni, kaj? Predavanje Staneta Tavčarja o Sloveniji. Z njim je »večni popotnik« slavil dvajsetletni jubilej potopisnih in planinskih predavanj o zanimivostih dežel Evrope, Azije in Afrike. Tokrat pa je svoj jubilej posvetil naši ožji domovini. Na platnu smo spremljali čudovite posnetke narave. Ob glasbi, besedi in fotografiji smo prehodili domala vso Slovenijo. Čudila sem se živobarvnim cvetovom, ičnim ' ■ iškim kapnikom, dero- čim rekam ... Najbolj všeč pa mi je bil sprehod po našem triglavskem pogorju s hladnimi jezerci, visokimi vrhovi in skalovjem. Z narodnimi motivi in riarodnimi nošami je predavatelj končal potovanje po Sloveniji. Ni mi bilo žal časa, ki sem ga prebila na predavanju. Nasprotno, vse prehitro je minil. Stanetu Tavčarju čestitam ob jubileju in skrbno pripravljenem predavanju. Lea Ferjan,*7. a r. osn. šole Josipa Plemlja, Bled Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE t •j 2 i 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 i 15 16 17 ■ ■ 19 20 ■ i 22 ■23 ■ 25 26 27 ■ 28. 29 ml 31 32 33 35 36 37 39 40 L ■ 43 44 45 46 1 L 48 (49 50 1 52 53 M 54, 5,5 1 56 57 58 59 60 61 62 63 Vodoravno: 1. vsaka od več istovrstnih tiskanih stvari, 6. največji traged svojega časa na Angleškem, interpret Shakespearovih junakov, Edmond, 10. domišljav puhloglavec ali gizdalin, kdor misli, da je boljši od drugih in gleda zviška nanje, 14. najbolj razširjena rastlina, 15. ženska v upravni službi, 17. posrednik v elektrotehniki. 18. kraj, prostor, kjer se kdo krije, skriva, 19. večja ostra skala, 20. Ivan Čargo, 21. vrsta pralnega praška; otok v Band-skem morju v Indoneziji, 23. tovarna pisalnih potrebščin v Celju, 25. Albert Einstein, 26. hrana, jedača, 28. moško ime, Vitomil, 30. trenutek, hip, 32. glavno mesto Ivanovske oblasti v SZ, severovzhodno od Moskve, 35. mesto na zahodu severnega dela Indije, 36. baletni plesalec, koreograf in režiser v Mariboru, I ko, 38. prva ponovitev gledališke predstave, 40. pregraja, zapora pri svatbi, šranganje cesto ženinu, 42. vodja narodno-zabavnega ansambla, Lojze, 43. perje pri repi, korenju, kolerabi, 46. znak za kemično prvino litij, 47. raven, pravilen pri sestavljenkah, iz grškega orthos, 49. srednjeveško mesto na Nizozemskem, znano po svojem siru, 51. avtomobilska oznaka za Benetke (Vene-zia), 52. pregrada za zajezitev tekoče vode, 54. ime junaka Lupina, francoskega pisca kriminalnih romanov Mauriceja Leblanca, 56. biro, pisarna, 58. okraj, upravna enota v Franciji, arrondissement, 60. kraj z železarsko industrijo pri Celju, 61. nered, zmešnjava, 62. slovenski pesnik in pripovednik, literarni kritik in prevajalec, padel v italijanski roški ofenzivi, Miran, 63. del psevdonima skladatelja Friderika Sirce, Risto S. Navpično: 1. kemični element, znak Y, 2. industrijski kraj, severozahodno od Slovenskih Konjic v dolini gornje Dravinje, 3. pojav na vodi, 4. samec pri ovcah, 5. pritrdilnica, 6. oskrbnik, varuh, to je pravni zastopnik npr. mladoletnika, 7. otok v Novih Hebridih, tudi epske pesmi, 8. grško mesto in rečno pristanišče v Južnem Epiru, 9. najetje, 10. kratica za »Sportske novosti«, 11. manj kot ena, nasprotje od nekaj, 12. svetovna morja, 13. okrogla mehka čepica, baretka, 16. ime junakinje Deseniške v drami o Celjskih grofih, 18. prečna palica na lestvi, 22. mesto in sedež občine v Črni gori ob reki Limu, prej Berane, 24. omaža, 27. voz z ravno nakladalno ploskvijo, 29. vrsta žita za prehrano živine in ljudi (kosmiči!), 31. polet, vnema, 33. alkoholna pijača iz grozdja, 34. hrib nad Topolo v Sumadiji, turistični kraj, grobnica dinastije Karadžordževičev, 36. osat, 37. staroveška bojna ladja na tri vrste vesel, 39. ime priljubljenega igralca Šerbedžije, 41. nepokrit osrednji prostor starorimske hiše, temu podobno dvorišče današnjih hiš, 44. Obri, 45. sedem dni, 48. gora v grški pokrajini Tesaliji, 50. naselje s tovarno poljedelskega orodja v Dravski dolini, 53. živalski vrt, 55. mednarodne avtomobilske oznake za Španijo, Malto in Romunijo, 57. podzemni hodnik, 59. avtomobilska oznaka za Novi Sad, 60. kratica za Šolski svet. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Kako pišemo poteze potezi ni dvomov s katerega polja sta startala dama in kralj, da sta se premaknila na Pri beleženju potez zapišemo zaporedno številko poteze, znak za figuro, ki igra in EJW» na katerem figura stoji, ter za pomi- if*em P0^6' na katero figuro igramo. Premik bele in Crne figure ali kmeta štejemo za ENO POTEZO. Oglejmo si naslednji primer: 1. e2-e4 e7-e5 2. Ddl-h5 Ke8-e7 3. DhS x e5 mat. Nastala je pozicija, ki jo prikazuje diagram 16. V tretji potezi je bela dama vzela kmeta na polju efi. Jemanje označimo z znakom KRAT ali DVOPIČJEM na mestu pomišlja-ja (3. Dh5 x e5 ali 3. DhS : eS). V rabi pa je ie drug način zapisovanja igre, pravimo mu skrajšani način. Ta temelji na uveljavitvi pravil igranja posameznih figur in kmetov. Ponovimo prejšnji primer: □ □ O □ 1. e4 2. Dh5 3. De5 : eS Ke7 mat. Na polje e4 lahko zakorači le kmet, ki je izhodiščni poziciji na polju e2 in v drugi Diagram 16 polji h5 oziroma e7. Zato lahko izhodiščno polje izpustimo in napišemo poleg oznake figure le polje, na katero smo figuro igrali. Če figura pri tem jemlje, pristavimo še dvopičje (3. De6:). dr. S. Bavdek od vsepovsod Loža za mehka srca V kineifiatittirafu v Denarju prikazujejo samo »romantične« . v stre sega joče filme. Za tiste, hi imajo mehko srce, so zato zgradili posebno ložo. kjer m lahko v miru razjocejo, rte Zverinice i/ Rezije: Trije botri prijatelji 9.25 Narava Japonske - film 9.50 Dežela brc/ primere - dokumentarna odda ja 10.35 P, Herial: Koussardelovi - nadaljevanka 1455 Nogomet Borac OFK Beograd - prenos(Sa) 16.50 Košarka Jugoplasl ika : Partizan - prenos (Zgl 18.20 Obzornik 18.35 Šport v cirkusu - švicarski film 19.00 Filmska burleska: Kralj železnice 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar 20.00 Življenje na gradu - francoski film 21.30 Moda za vas 21 40 TV dnevnik 22.00 625 22.40 Kvropsko dvoransko prvenst vo v at let iki - posnetek i/. San Sebast iana Oddajniki II. TV mreže 16.55 Sedem dni 17.15 Zagrebška kronika 17.30 Jermv — serijski film 18.25 Nogomet Aston Villa : Kverton — posnetek 20.00 Feljton 20.35 G Donizetli: Lucia di Lammcrmoor 21.35 24 ur 22.00 Kvropsko dvoransko prvenst vo v at let iki - posnetek TV Zagreb — I. program 10.00 TV v šoli (Bg) 11.05 l'VvšolifZg) 12.05 TV v šoli (Sa) 14.40 Poročila 14.45 TV koledar 14.55 Nogomet Borac : OFK Beograd — prenos 16.50 Košarka Jugoplastika : Partizan — prenos 18.15 Dobrodošli - otroška oddaja 19.30 IV dnevnik 20.00 Variacije - Radijska igra za otroke — H.Januszenska: O pastirčku, ki je rad pel Skladbe za mladino Se pomnite, tovariši Prvi aplavz Pogovor s poslušalci Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Nedeljska reportaža Obisk pri orkestru Marty Gold Nedeljsko popoldne Zabavna radijska igra — M. Marine: Skrivnost kote 117 Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program JHT Literarni nokturno — J. S. Pons: Pesmi Plesna glasba za vas Dve klavirski baladi Pop, ročk, beat Če še ne spite Blues v pozni noči Zvoki godal Plošča za ploščo V svetu komorne glasbe Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Glasba iz starega gramofona 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 S Plesnim*orkestrom RTV Ljubljana 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Iz filmov in glasbenih revij 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasovi časa 19.20 Igramo, kar ste izbrali 23.00 Iz solistične in ansambelske literature Ferda Juvanca in Vladimirja Lovca 23.55 Iz slovenske poezije 14 4.30 8.08 9.05 9.20 PONEDELJEK 9.40 10.15 11.03 12.10 12.30 Dobro jutro Glasbena matineja PLsan svet pravljic in zgodb Pet minut za novo pesmico in pozdravi za mlade risarje Vedre melodije Kdaj, kam, kako in po čem Za vsakogar nekaj Revijski orkes! ri Kmetijski nasveti: hm .)i oddaja 20.30 Mož proti možu — v 'zhodnonemški film 22.10 TV dnevnik 22.30 Pel zave« /.abavnoglashena odda ja 23.15 Šahovski komentar 13 8.20 9.00 10.35 l 1.30 12.30 12.45 12.55 13.30 13.45 14.45 16.45 16.55 17.00 19.15 19.30 19.50 20.00 21.15 21.45 22.45 NEDELJA Poročila Za nedeljsko dobro |iit ro 625 II Fallada Kuni je bombe in ublasl — nadaljevanje in koliet Raziskovalci — serijski film Ljudje in zemlja Poročila Križem kražem Morda vas zanima Trio Tartini Okrogli svet Veseli tobogan: Rakek VVaterloo -ameriško-sov jet ski film Moda za vas Poročila Kvropsko dvoransko prvenst vo v at let iki — prenos iz San Selmst iana Risanka TV dnevnik Tedenski gospodarski komentar A. Marodič: Marija — nadaljevanka Srečanje / vzhodom Športni pregled (Sa) TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 9.00 Oddaje za JLA 14.50 Nedeljsko popoldm 19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Beiinv H ill 20.45 24 ur 21 05 Kronika nekega poletja -francoski film TV Zagreb — I. program 9.50 Porinila 10.00 Otroška oddaja 11 oo Narodna glasba 11.30 K met i jska oddaja 12 15 Jugoslavija. dober dan 13.30 Kritična točka 14.00 Potop — serijski film 14.50 Nedeljsko popoldne 19 30 TV dnevnik 20.05 TV nadaljevanka '0 55 Robinzonov i v a- potopis 21 25 TV dnevnik 21 45 šport ni pregled 12.40 13.30 14.05 14.30 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 18.25 19.35 19.45 20.00 20.10 22.20 23.05 23.15 Preskušanje stročnic za zrnje pri nas Pihalne godbe na koncertnem odru Priporočajo vam Pojo amaterski zbori Naši poslušalci čestitajo in poozdravljajo Glasbeni intermezzo Kulturna k.onika Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz tuje glasbene folklore Zvočni signali Lahko noč, otroci Minute /. ansamblom Mihe Dovžana Kulturni globus Operne aktualnosti Popevke iz jugoslovanskih studiev Literarni nokturno — I. Volarič-Fejo: Pesmi Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov križemkraž 13.55 Glasbena medigra 14.00 Na izvirih ljudskega glasbenega ustvarjanja 14.20 Melodije iz naših studiev 14.33 Z vami in za vas 16.00 Novost na knjižni polici 16.05 Jazz na II. programu 16.40 Za mladi svet 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Z zborovsko pesmijo po svetu 19.40 Za ljubitelje stare glasbe 20.15 Ekonomska politika 20.35 Trije tonski prizori o morju 21.00 Literarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih: Darijan Božič 23.10 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Učenje v skupinah 9.30 Iz glasbenih šol: Nova Gorica 10.15 Kdaj. kam. kako in po čem 11.03 Promenadni koncert PONEDELJEK 8.10 TV v šoli: Pravopis. Fizika. K je so doma. Makedonščin« (Zgi 9.30 TV v šoli Za najmlajše. Mel alurgija (Sal 10.05 l'V v šoli Srbohrvaščina. Po naših krajih (Bg) li 10 TV v Soli ponovitev (Zg) lO.Ofi Kmet ijska oddata TV Novi Sad 10,50 Glasbeni ciciban: Trgovina in pol 17 10 Narava Japonske - film 17.40 Obzornik 17 55 Prvih 365 dm v ot rokov eni življenju — konec 18.30 I )ogovorili smo se 18.45 M ladi za mlade 19 15 Risanka 19 30 TV dnevnik 20.oo M. Bluvval: Umreti na soncu - TV drama 21.35 K uit urne diagonale 22 15 TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17 35 TV koledar 17.45 Lutke 18.00 Živel je car - ot roška oddaja I H. 15 Nove knjige 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Šport na oddaja: Indirekt 20 30 Biftek v smetnjaku - aktualna oddaja 21.00 Dnevna kronika 21 10 Ouebracho - argentinski film T V Zagreb - I. program do 20.00 isto kol na odd II T V mreže 2000 S Mijovk-Kočan Prekorači reko. če moreš — TV drama 21.15 Panorama 22.00 Tito v K raljcvici - doku m. film 22.20 TV dnevnik 22.35 Šahovski komentar 15 8.oo TV v šoli: Socializem po drugi svetovni vojni. G orano v dom. Razredna skupnost. Angleščina. TV vrtec. Razvoj življenja (Zg) 10.00 TV v šoli: Pnrodoslov je, (i lasbem pouk l Bg i UJM) TV v šoli - ponovitev (Zgl I.; ii:', SoKkaTV 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Izkušnje o prodaji plemenskih prašičev v letu 1976 12.40 Po domače 13.30 Prinoročaio vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Narava in človek 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obiski naših solistov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom At i ja Sossa 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra - J. Mortimer: Gospoda I.ubv ja je strah nebes 21.20 Zvočne kaskade 22.20 Pota jugoslovanske glasbe 23.05 Literarni nokturno — M. Valjavec: Proza 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Orkestrske miniature 2.03 Vaš gost 3.03 Maihni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Pripovedna proza v zgledu ali eksemplu 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Latinos 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 J.Offenbach: odlomki iz opere Hoffmannove pripovedke 20.00 Znanost in družba 21.15 Jugoslovanska zborovska glasba 20.35 Iz komornoglasbe-nega opusa Joaquina Turine 21.00 Deseta muza 21.20 Z berlinskih koncertnih odrov 22.50 Kadar skladatelji izvajajo svoja dela 23.55 Iz slovenske poezije 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 17.10 17.30 17 55 IN 10 18,15 19.15 19.30 20.00 20 35 21.25 22.00 Zemlja se spreminja 0 zaspanem zajčku m njegovi hišici Pika Nogavička - serijski film Obzornik Skupina Rezonansa — glasbena oddaja Ca«., ki živi Jelenov /leh Risanka TV dnevnik 1 )iagonale A J ("ronin: Zvezde gledajo / neba -nadaljevanka (Muidsko polet je Komorni orkester RTV Skopje TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Narava Japonske 18.15 Dokumentarni film 19.30 TV dnevnik 20.00 Sestanek skupščine kneževine Srbije 1876 - TV drama 21.(M) 24 ur 21.20 Zabava vas Johnv M at his 22.10 Znanost K rv ni pritisk TV Zagreb — 1. program do 19.30 isto kot na odd II. T V mreže 19,30 TV dnevnik 20.00 Stop 20.50 Požari - skupna nevarnost 21.00 1 boj i/, usmiljenji — zahodnonemški film 22.30 TV dnevnik 22.45 Šahovski komentar 8.10 TV v šoli: V l.ismski Kilm Pari ižanska _pesem (Zg) 900 TV \ šoli Kocka *"^ocka. Izobraževalni film (Bg) I l.io TV v šoli - ponovitev (Zg) 17 00 Deset niča - - narodna pesem 17 15 l "kročeno oko Tisoč in ena barv a - film 17 10 Obzornik I 7.55 Ne pre/rite. Žepno gledališče 18 30 (ilasna takšna in drugačna 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20 00 Film tedna: Tuja pisma sovjetski film 21,10 Majhne skrivnimi i velikih kuharskih mojst rov 21 35 Včeraj, danes.jutri; Rak. upanje tri razočaran |c 9.05 9.25 9.40 10.15 11.03 12.10 12.40 13.30 14.05 15.30 15,15 16.00 17.00 18.05 18.30 19.35 19.45 20.(K) 21.00 21.15 22.20 23.05 23.15 0.05 0.30 1.03 2.03 2.30 3.03 4.03 Nenavadni pogovori Zapnjmo pesem Aktualni problemi marksizma Kdaj. kam, kako in po čem Po svetu glasbe Lahka glasba za opoldne Kmetijski nasveti: Vrtnarstvo Pihalne godbe Prinoročaio vam Ob izvirih ljudske glasbene umet nost i Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo Glasbeni intermezzo Spomini in pisma — J. Vošnjak: Spomini Loto vrtiljak Studio ob 17.00 Odskočna deska Domače in tuje zborovske izvedbe Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Jožeta Kampiča Koncert iz našega studia Glasbena kulturna panorama Šansoni S festivalov jazza Literarni nokturno — M. Jan-: Pesmi Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Glasbene parafraze Za pozne plesalce Zaprite oči in poslušajte Note v ritmu Simfonični poem Vaš gost Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli J RT 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo: Učenje v skupinah 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Torkovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.40 Tipke in godala 18.00 Progresivna glasba 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Iz repertoarja slovenskih zborov 19.30 Mala nočna glasba 20.00 Zunanjepolitični feljton 20.15 Ivan Šček: Tri pesmi 20.35 I/, manj znane 22.05 TV dnevnik 22.20 Šport ni večer Oddajniki II. TV mreže Ki.55 Košarka Radnički : Badalona - prenos 18 30 Test 18.45 Narodna glasba 19,10 TV dnevnik 19.55 Šport na sreda 22.20 TV dnevnik 22.35 Šahovski komentar TV Zagreb - I. program 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svel - ol roška oddaja 18.15 Sonce ogreva stanovanje 18.45 Narodna glasba 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport na sreda 22.20 TV dnevnik 22,35 Šahovski komentar 17 9 25 14.00 15.00 16.20 17.20 17.35 17.55 18.40 19.15 19.30 20.00 20,10 21.20 21 35 21 50 ČETRTEK TV v šoli. Od Osla do Severnega tečaja. Flavta. Od Budve doZabljaka(Zg) Sniuški poleti — prenos iz Planice TV v šoli -ponovitev (Zgl Šolska TV' Zemlja se spreminja Smuški poleti -posnetek iz Planice ("olargol — otroška oddaja Obzornik Čudoviti svet pajkov - film P. Zidar: Utonilo je sonce — Kukavičji Mihec Risanka TV dnevnik I )obričine — serijski film Pogovor o. . 1 naša varnost) M iniat ure — M. Ravel: Nočne prikazni TV dnevnik Festival popevk -posnciek iz San Reina Oddajniki II. TV mreže 17 15 TV dnevnik 17 35 TV koledar 11.15 Babičin vnuk - serijski film 18.15 Narodni parki 18.45 Ali morda veste ' - TV kvi/ 19.30 TV dnevnik 20 00 Siva obala - TV nadaljevanka 20 50 Zgodbe o vvvišeneni -- dok ii 111 oddaja 21 20 24 ur 21.40 Ardenska bitka - dokinu oddaja TV Zagreb - 1. program 9.00 TV v šoli (Skl '1 |0 TV \ šoh (Sa i operne literature 21.30 Sodobni literarni portret: Andrej Brv ar 21.50 'Razgledi posodobili glasbi 22.55 K omornoglasbena ustvarjalnost Marija Kogoja in Matije Bravničarja 23.55 Iz slovenske poezije 17 4,10 8.08 9.05 9.35 10.15 11.03 12.10 12.30 12.40 13.30 14.05 14.40 15.30 15.45 16.00 17.00 18.05 19.35 19.45 20.00 21.(M) 21.40 22.20 23.00 23.30 0.05 0.30 1.03 2.03 3.03 3.30 4.03 ČETRTEK Dobro jutro Glasbena matineja Radijska šola za višjo stopnjo: Pripovedna proza v zgledu in eksemplu Slovenska zborovska glasba polpretekle dobe Kdaj, kam, kako in po čem Uganite, pa vam zaigramo po želji Zvoki znanih melodij Kmetijski nasveti: Novi predpisi v vinarstu Od vasi do vasi Priporočajo vam Kaj radi poslušajo Mehurčki Glasbeni intermezzo Jezikovni pogovori Vrtiljak Studio ob 17.00 Iz domačega opernega arhiva Lahko noč, otroci Minute z ansamblom Tone Janša Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Literarni večer Lepe melodije Blaž Arnič: Koncert za violino in klavir V gosteh pri tujih radijskih postajah: Hamburg Naš nocojšnji gost Edvin Fliser Lahka kri Pop, ročk, beat Koncert po polnoči Vaš gost Jazz s plošč Nepozabne popevke Proti jutru Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Otroci med seboj in med nami 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori 16.20 Instrumenti v ritmu 16.40 Top albumov 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Panorama 10.00 TV v šoli (Bg) od 17 15 do 19,30 isto kot na odd. II. T V mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Aktualna oddaja 20.50 A. Marodič; Pot i in si ranpot i ' 21.50 TV dnevnik 22.05 Beograjski pihalni kvintet 22.35 Šahovski komentar 8.10 TV v šoli Cika kot številka. Farma govedi. Kulturni spomenik (Zgl 9.25 Smuški poleti - prenos i/. Planice 14.10 TV V šoli - ponovitev (Zg) 16.10 Smuški poleti — posnetek iz Planice 17.10 Križem kražem 17.25 Pisani svet 18.00 Obzornik 18.15 Slovenski ljudski plesi: Bela Krajina 18.45 Prva pomoč 19.00 Japonski športi: Karate 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.55 Tedenski notranjepolitični komentar 20.05 P. Heriat: Boussardelovi — nadaljevanka 21.25 Razgledi - Trilogija o Bombavu: Jut ro 22.00 U lice San Francisca — serijski film 22.50 TV dnevnik 23.05 Boks Foreman : Young — posnetek i/.NewYorka Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Magnet - otroška oddaja 18.15 Naša obramba 1845 Dnevnik 10 1900 Risanka 19.05 Kulturni pregled 19,10 TV dnevnik 20.00 Srebrna cesta - glasbeno literarna prireditev 21.00 Dnevna kronika 21.15 P I. Čajkovski: Labodje jezero 22 15 Boks Foreman Voung TV Zagreb - I. program 9.00 TV v šoli (Zg) looo TV v šoli (Bgi ■ hI 17 15 do 19 30 islo kot na odd II TV mreže 19.30 TV dnevnik 2000 TV gledališče 21.00 U lice San Francisca - serijski film 21 50 Na prvem mest u: SlikaMfhn Lovrenc k1 22 25 TV dne\ iiik 22 to Šahovski komentar slovenskih popevk 18.40 Z velikimi zabavniriii orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Večerni concert ino 19.55 Vprašanja telesne kulture 20.00 V romantičnem tonu 20.35 Heitor-Villa-Lobos: Bachiana Brasileira št. 5 za sopran in osem violončelov 20.45 Kultura danes 21.00 Javni koncerti 21.15 Iz otroškega sveta 23.25 K. Szvmanovvski: Koncert za violino ' in orkester št. 1, op. 35 23.55 Iz slovenske poezije 4,10 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola ,za nižjo stopnjo: Menjalni taktovski način 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj. kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Revija orkestrov in solistov 12.30 Kmetijski nasveti: Kakšni naj bodo hlevi za kooperacijo rejo prašičev 12.40 Pihalne godbe vam igrajo 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica: Pomladna svatba 14.20 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Mesta prijatelji 19.35 Lhko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom ta teden na TV Sobota Dogajanje filma ŽIVLJENJE V GRADU je postavljeno v čas vojne 1941. leta v Normandiji. Bližajo se zavezniki, življenje v okupiranem gradu pa teče po svoje. Treba je bilo precej poguma režiserju Jeanu-Paulu Rappeneau, da je na to temo ustvaril ne vojni film, ampak predvsem komedijo. Življenje v gradu je namreč sila nenavadno. V njem stanujejo Nemci pa tudi člani odporniškega gibanja. Domačini si morajo na vse mogoče načine prizadevati, da ne bi prišlo do medsebojnega obračunavanja. Sledijo seveda zmešnjave, v katerih imajo pomembno vlogo zapleteni hodniki, posebno še potem, ko grad skoraj že zasedejo Američani. - Film je nastal 1967. leta, v glavnih vlogah pa so se predstavili: Catherine Daneuve, Philippe Noiret, Pierre Brasseur, Marv Marquet in Carlos Thomson. Toneta Kmetca 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Iz Havdnovih simfonij 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza: Dizzv Gillespie 2.30 Revija popevk 3.03 Minute z italijanskimi baročnimi skladatelji 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Glasbena medigra 14.33 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo in zaključek Tretji program 19.05 Radijska igra— J. P. Clark: Splav 20.05 Miniature slovenskih skladateljev 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov. 22.00 V nočnih urah z Milanom Rističem in Primožem Ramovšem 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Dve sonati Aleksandra Skrjabina 23.15 Marij Kogoj: Trije prizori iz opere Črne maske 23.55 Iz slovenske poezije Nedelja Ob 21.15 bo na sporedu dokumentarna oddaja SREČANJE Z VZHODOM, v kateri se bomo sprehodili po Iranu. Značilnosti azijske celine, islamska vera, na drugi strani pa želja po čimprejšnjem napredku, vse to daje osnovno obeležje današnjemu trenutku te dežele. Ponedeljek Francoska barvna drama UMRETI NA SONCU govori o zakoncih, ki se jima življenje že izteka. Prideta v Nico, da bi vsaj na stare dni našla nekaj miru na tej sončni obali. Našla sta sonce, o katerem sta toliko sanjarila, toda to je kruto sonce, ki np odpušča, da sta stara, nikomur potrebna, zato ne sije zanju ... Sreda 11 ja Averbah sodi danes med najpomembnejše sovjetske filmske ustvarjalce. Film TUJA PISMA dokazujejo enkratno ustvarjalno osebnost, ki zna posredovati najbolj tenkočutne človeške probleme v izbruše-nem filmskem izrazu. Predstavlja nam Zino, dekle brez očeta in matere. Njena osamljenost in neprilagodljivost pa tudi brezkompromisen odnos do okolja jo delajo nesimpatično. Toda učiteljica Vera ji zaupa in verjame, da so Zinini osebni problemi in njeno obnašanje le prehod- Petek Uredništvo izobraževalnih oddaj TV programa je pripravilo cikel oddaj PRVA POMOČ. To bo v nekem smislu pravi tečaj za obnovitev znanja o prvi pomoči, ki je nujna ob vsaki nesreči; na cesti, ob naravni katastrofi ali pa v vojnem času. S sodelovanjem Centra za prvo pomoč pri RO RK Slovenije in nekaterih strokovnjakov je oddaje pripravil Peter Ovsec. V nedeljskem popoldnevu si bomo lahko ogledali ameriško-sovjetski film VVATERLOO. Režiral ga je Sergej Bondarčuk, ki je k sodelovanju povabil znane igralce svetovnega slovesa: Roda Steigerja, Orsona VVellesa, Christopherja Plummerja in druge. Film seveda prikazuje dogodke okrog te zgodovinske bitke, ki je bila 18. junija 1815. leta. To je bila tudi zadnja Napoleonova vojna. KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, Cesta JLA 2 - z n.sol.o. objavlja po sklepu pristojnih organov, naslednja prosta delovna mesta: ZA TOZD KOMERCIALNI SERVIS KRANJA -TOZD AGROMEHANIKA V USTANAVLJANJU: 1. vodjo komerciale 2. skupino vodjo servisa 3. dveh delavcev « ZA TOZD KMETIJSTVO KRANJ 4. parkovnega delavca 5. devetih delavcev v vrtnarstvu, parkih, sadjarstvu in poljedelstvu za določen čas 6 mesecev. Poleg z zakonom določenih pogojev za delo se za h te Vaj o še naslednji posebni pogoji: pod 1.: višja šola kmetijske ali komercialne smeri ali srednja šola kmetijske, komercialne ali ekonomske smeri s 3- oziroma 4-letnimi delovnimi izkušnjami pri prodaji kmetijskih strojev, izpit iz varstva pri delu, organizacijske sposobnosti, smisel za komuniciranje in kooperativnost; pod 2.: srednja šola strojne smeri ali VK mehanik s 3- oziroma 5-letr nimi delovnimi izkušnjami na podobnih delovnih mestih, izpit iz varstva pri delu in izpit B kategorije, smisel za komuniciranje z ljudmi; pod 3.: nepriučen delavec; pod 4.: poklicna šola vrtnarske ali kmetijske smeri z 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu; pod 5.: nepriučen delavec, smisel za delo v vrtnarstvu, parkih, sadjarstvu in poljedelstvu. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo od 1 do 3 mesecev. Pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KZK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 15 dneh od objave. ODMEVI IZ TAŠKENTA ■ Jajce Spuščamo se z Mrakovice. Na ravnici v globeli se beli mogočno kmečko poslopje: pravijo, da je bil to dom dr. Mladena Stojanoviča, prvega komandanta 2. krajiškega odreda. Pravkar so pripeljali tovornjaki in izgleda, da bodo hišo nekaj popravljali. Kozarac je pred nami ves majhen in potem jo uberemo proti Banja-luki. Nekaj nas skoči na to ali ono bosansko specialiteto, ali pa se razgledujemo po mestu. Prav nič večni videti sledov hudega potresa 26. in 27. oktobra leta 1969. Zvečerilo se je že, ko smo spet sedli v avtobus in se obrnili proti Jajcu. Ne moremo po cesti ob Vrbasu, ker jo nekaj popravljajo in moramo čez hribe, kjer ni nobenih večjih naselij, razen nekaj kasarn. Potnikom v avtobusu ni do besede, kajti vsak po svoje razmišlja o Jasenovcu pa o Kozari in Podkozarju, o krvavi zgodovini jugoslovanskih narodov. Prve luči so Mrkonjič grad. Še malo, pa bomo v Jajcu. Nastanimo se v hotelu sredi mesta. Drugo jutro se najprej spustimo do struge Vrbasa in od spodaj opazujemo mogočne slapove reke Plive, ki se tu spaja z Vrbasom. Voda je ta dan kalna, posebno voda Vrbasa, kajti več dni že dežuje. Potem se povzpnemo po drugi strani do parka nad vodo, kjer se v smrekah skriva mala bela hišica: tu Je od 17. avgusta 1943 do 7. januarja 1^44 občasno živel vrhovni komandant NOV Tito, piše na plošči. Ob Potki je lesena miza, ob kateri je maršal Tito rad posedal s svojim Psom in prav s tega vrta je tista izredno lepa fotografija Tita, ko proučuje položaje na karti in poleg njega volčjak. Spodaj v strugi dere Vrbas, na drugi strani se dviga strm breg in tudi nad hišo je breg. Hišica je tako naravno zavarovana in težko jo je opaziti tudi od zgoraj, ker jo zakriva gosto drevje krog nje. Izgleda, da je bila dokaj varno prebivališče našega predsednika v tistih dneh, ko je bilo Jajce sicer osvobojeno ozemlje — za zasedanje AVNOJA je bil osvobojen tretjič -vendar je sovražnik dal vsakokrat vse sile od sebe, da ga je spet zavzel. Od tu se spet dvignemo v mesto, kjer smo pri Narodnem domu že na vrsti Za vstop- Najmanj 20 velikih avtobusov se je nagnetlo na malem trgu pred domom: iz vseh krajev Jugoslavije so. Tu srečamo tudi Slovence >■ z,eleno «toenko, ki niso ver dobili sedežev v našem avtobu- su pa so vozili kar za nami. Pred vhodom v dom stoji skulptura - kip Mo»e 1 nadeja. ()[, vhodu se drenjajo Z nekaterimi bio se že srečal naKozan i Dvorana, v kateri j* bilo II. Mlanje Avn»Ja' 'e '-daj polna stojal s fotografijami iz tistih zgodovinskih dni, ko se je odločalo o novi Jugoslaviji. Neverjetno koliko fotografskega materiala se je ohranilo in vmes brez števila drobnih risbic fn skic Božidarja Jakca, slovenskega delegata. Ta ni risal le tu v Jajcu, risal je že vso pot do sem. Tako ga je videti na fotografiji, ko riše tovariše v Srbu. Fotografija, ki je bila največkrat objavljena, se mi zdi, da je prav ta, kjer Tito v globokem fotelju zavzeto posluša govor delegata na govorniškem odru. Zraven njega je Josip Vidmar, in potem tu blizu Moša Pijade, pa Jakac . . . vsi še tako zelo mladi. Kup fotografij Jajca je tu: piSTd bombardiranjem, po njem, fotografije protiavionskih zaščit, ki so varovale mesto, mitra-ljezna gnezda, skupine delegatov po narodnosti, pomešani, pa spet igralska skupina, njihov nastop na odru Narodnega doma - prej doma kulture, fantje iz krojaške m čevljarske delavnice, pa spet skice Jakca spečih v tunelu — tu je bilo najbolj varno in često je tu spal tudi Tito, žene — delegati, med njimi tudi Mica Šlan-der-Marinko in Maca (Jržetič, ki bi jo na prvi pogled imel za našo Hafnerjevo Ančko, Tito na govorniškem odru, delegati med Titovim govorom, posnetek balkona nad vhodom v dvorano, kjer sede opazovalci iz tujih misij, pod njimi pa napis: ŽIVELA NAŠA JUNAČKA NARODNO OSLOBODILAČKA VOJSKA. Moša Pijade na govorniškem odru, predsedstvo Avnoja, Boris Kidrič v razgovoru z delegatoma, posnetek, kako fotoreporter TANJUGA V. Simunović »Barba« fotografira delegate, potem je tu Lepa Pijade v razgovoru s predsednico AKZ Jugoslavije Kat o Pejinović, kolona delegatov, delegatom so pripeljali hrane i/, okoliških vasi, Moša Pijade, Ivo Lola Ribat, njegov sin Lola . . . Da, Lola. Tu je njegov sijajni, odkriti nasmeh, njegov obraz v usnjeni pilotski kapi poleg aviona. Lola s svojim lepim konjem, Lola h partizani in Lola — mrtev. Prva služba Buharski emirji so bili pred tem imenitni in oblastni vladarji v srednji Aziji. Imeli so se za potomce kana Tamerlana, največjega mongolskega osvajalca v Aziji v drugi polovici 14. stoletja. Njegova oblast je segala od Pekinga preko Turkestana, Perzije in Male Azije do Bizanca. Prestolnico je ta mogočni vladar imel v Samarkandu. Na svoj dvor je vabil gradbenike, umetnike in znanstvenike iz vsega tedaj znanega sveta. V Samarkandu še danes stoji več mošej in minaretov, postavljenih v času Tamerlanovega gospodstva. Po njegovi smrti je njegova ogromna država razpadla na več manjših. Umrl je 1. 1405 in je pokopan na buharskem ozemlju, v kraju Džizak, nedaleč od Samarka-nda. Tam so mu potomci postavili imenitno grobnico, ki še danes stoji. Pravijo, da je ob njegovi smrti šlo prostovoljno z njim na drugi svet 400 mladih žena njegovega harema, da bi mu ondi delale družbo in ga zabavale.« »Kar se harema tiče,« sem pripomnil jaz, »ga je torej prekašal samo judovski kralj Salomon. O njem poroča sveto pismo, da je imel sedemsto zakonitih žen in tristo postranskih«. Tu se je bradač na kozlu zakrohotal na vsa usta in pripomnil: »In. to pravi sveto pismo! Modri Salomon je torej moral biti res svet mož, še bolj svet kot naš Griška Razputin, ha, ha, ha«. »Cez buharsko ozemlje,« je potem dalje poročal Žarkov,« so carji izpeljali železnico od Kaspijskega morja do Samarkanda in dalje do Taškenta. Ta železnica je za Turkestan življenjsko pomembna prometna žila. Po njej teče nafta iz Bakuja, pogonska sila turkestanskih lokomotiv in drugih strojev. Prav ta železnica pa je zadnji čas postala predmet sovražnosti. Buharci, ki bi se sovjetske oblasti radi otresli, so začeli na njej izvajati organizirano sabotažo, podžgani seveda od domačih bojev — buržujev in podpihovani od carskih oficirjev, ki so se po revoluciji tjakaj zatekli vedrit od vseh koncev in krajev z očitnim namenom pridobiti Buharce za oborožen odpor. Kazenska ekspedicija ima torej nalogo to preprečiti, zasesti železnico in vzeti upravo v svoje roke. To je vse.« Med tem pripovedovanjem mi je prišlo na misel, da je nemara tudi od pisarjev v upravi ta ali oni odrinil s kazensko ekspedicijo, na izpraznjeno mesto pa zdaj najemajo mene. Žarkov je to zanikal in povedal, da je iz uprave šel v Buharo samo litografov pomočnik Vaška Potrebin, ker trenutno ni imel pravega posla. Njegov mojster je namreč po revoluciji odšel domov za zmeraj. Proti večeru smo dospeli v mesto in se malo ustavili v majhnem parku. »Kaufmanov skver!« je dejal Žarkov. Sredi parka je stal znamenit spomenik, postavljen na čast Kaufmanu, vrhovnemu poveljniku ruskih čet, ki so pred dobrimi 50 leti zavzele Taškent in spravile pod carsko oblast še ostali Turkestan tja do podnožja mogočnega Tien- Sana (Nebeškega gorovja). Na četverokotnem granitnem podstavku je stal bronast konj, na njem pa jezdec s sabljo v iztegnjeni roki. Okrog spomenika je bila napeta debela veriga, na vsakem vogalu pa je stražil topič na lafeti. Lošadkin je ustavil konja, še zagledal v spomenik, pokazal z bičevnikom na jezdeca in rekel posmehljivo: »Tegale generala, pasjega sina, bomo tudi vrgli dol, s konjem vred! Na njegovo mesto pa postavili kip našega voditelja Lenina. To se bo zgodilo, če ne prej, pa spomladi,« je dodal Žarkov. Krenili smo dalje po široki cesti, ki se je imenovala Romanovska. Pa mi pade v glavo in bleknem: »Mislim, da bo tudi ulica Romanovih kmalu dobila drugo ime.« »Jasno,« sta pritrdila oba. »Ne samo tale, sploh vse, ki se šopirijo s carskimi podrepniki in generali.« O mraku smo prišli do Cernja-jevske ulice, po kateri je vozil tramvaj. Tu smo se ločili. Midva z Zarkovom sva izstopila in krenila na desno, Lošadkin z Madžari pa na levo, v pol ure oddaljeni del mesta, ki se mu je reklo Kozaška svobodka. Uprava, kamor sva bila z Zarkovim namenjena, je imela svoje prostore na koncu Cernja-jevske ulice. Kraju se je reklo Urda\ to je Meja. Tam je bil konec novega in začetek starega dela Taškenta. Samo čez kamenit most preko globoke grape je bilo treba stopiti, pa si bil v starem Taškentu. Le- ta pa je mene, kakor sem že rekel, posebno zanimal. Sedaj ga bom torej imel tako rekoč pred nosom. Deset minut pozneje sva bila že na Urdi. Dolga visokopritlična stavba je pol v temi zrasla pred nama. Vstopila sva pri stranskem vhodu z ulice in krenila skozi dežurno sobo po dolgem medlo osvetljenem hodniku v kazarmo, skupno bivališče večine uslužbencev. To je bila velika dobro osvetljena soba kvadrataste oblike. Tik vrat je stala nad dva metra visoka, okrogla, črno obita železna peč, ki je še niso kurili. Po sredi je stala dolga, rjavo pleskana miza, na njej je šumel medeninast samovar. Na dveh stenah so visele puške, ob stenah pa so bile razvrščene železne postelje uslužbencev. Le-ti so sedeli za mizo in pili večerni čaj. Sedem jih je bilo tedaj v sobi. Pozdravila sya in Žarkov me je predstavil: »Naš novi pisar Valtazar Batko.« Tako. Slovenskega Boltežarja, je prikrojil po rusko. Nič zato. Samo, da se razumemo. Potem mi je pokazal posteljo, kjer bom spal, in povedal imena in priimke sotrudnikov. Vseh sedem si nisem mogel takoj zapomniti, zadnjega pa prav dobro. Imel je namreč kratko in lepo ime Bučin. Leta se je zame, se pravi za moj telesni blagor, takoj »iskreno« zavzel. Vprašal me je, če sem že večerjal in ko sem rekel, da ne, je dejal Zarkovu: »Pojdi z njim v kuhinjo večerjat. Danes je dobra večerja. Konjske fige v žabji omaki«. Sledil je krohot tovarišev, tako gromovit, da se je samovar na mizi prestrašil in nehal šumeti. Žarkov pa je dejal: »Pristno Bučinova po-gruntacija! Pojdiva, tovariš.« Ko sva se vrnila, ni bilo v kazarmi razen dežurnega nobenega več. Popila sva čaj z Zarkovom, nato pa je tudi on odšel v mesto na nekakšen tečaj. Dežurni je potem povedal, malce hudomušno, da tovariš Žarkov »študira« za komisarja. Zato pa hodi v večerni tečaj, ki mu hudobni jeziki pravijo »brzoparil-nik«. »Brzoparilnik« je oparil moje misli. Kako to, sem se vprašal, da se ruski pisar v času svojega dežurstva v uradu pred docela nepoznanim človekom tako nespoštljivo izraža o boljševiški šoli za bodoče politkome, katerih glavna naloga bo čuvati pridobitve revolucije, popularizirati in krepiti socialistično miselnost po ustoličenju diktature proletariata. Ali je ta človek prikrit kontrarevolucionar ali pa revolucionaren dovtipnež kot tovariš Bučin s konjskimi figami v žabji omaki? Iz nadaljnjega najinega pogovora, je dežurni že podrobno vedel, kdo sem in od kod pa sem spoznal, da je stvar nekoliko drugačna kot sem si jo predstavljal. Dežurni sploh ni bil Rus, temveč Latiš. Tomson se je pisal in je bil iz okolice Rige, glavnega mesta Latvije, pribaltiške dežele, ki se je po revoluciji odcepila od Rusije in se proglasila za samostojno republiko, kakor tudi njeni neposredni sosedi Litva in Estonija. Povedal mi je tudi, da ne bo več dolgo ostal v Taškentu. Novo leto da bo praznoval že v svoji državi, kjer ne paktirajo z boljševiki in njihovimi komisarji. Tako je povedal. Zdaj sem bil na jasnem, s kom imam opravka. Tomson praktično ni bil več ruski državljan, temveč inozemec kakor jaz. Zato, mislim, mi je zaupal nekaj stvari, ki bi jih za boljševizem vnetim Rusom ne. Franc Valjavec KŽK Kranj AGROMEHANIKA Kranj, Cesta JLA 2/1 telefon 23-485 Kmetovalci! Kultivator /Thobilcem Pravočasno preskrbite nepogrešljive sodobne stroje za pripravo zemljišča pred setvijo proizvodnje KŽK Kranj — AGROMEHANIKA Na zalogi imamo traktorje DEUTZ, UNIVERZAL — štiri- tn dvokolesni poaon IMT ZETOR in druge priključke. 3FSTJNrHCUfc »Šmarjetna« pa C cikel • • • Kaže, da je v zadnjem času zanimanje predvsem Kranjčanov za Smarjetno goro spet naraslo. Nekdaj je bila to priljubljena izletniška točka, potem pa je zrasel hotel, kije na vsake toliko časa menjal lastnika. In Kranjčani? Za izletniško točko so si raje izbrali Jošt. Hotel na Smarjetni gori pa že lep čas ne obratuje. To pa seveda ne pomeni, da je zaprt. Po neobičajni poti se prav zlahka pride vanj. In da je ta kamen spotike posebno v zadnjem času kar dobro obiskan, smo bili nekajkrat obveščeni. Zato smo si tudi ogledali to kranjsko »razgledno« zanimivost. Kaj smo videli, najbolj zgovorno pojasnjuje gornji slikovni zapLs. Menda so tusti, ki so za to poklicani in ki morda najlaže kaj storijt), iskali že najrazličnejše možnosti za rešitev tega problema. Uspeha pa, kot pravijo, da ni bilo. Slišati je tudi mnenja, da vse skupaj le ni tako hudo, kot se govori. Morda, ampak vprašanje s kakšnega zornega kota gledamo na celoten problem?! Nekateri tudi menijo, da se pač srečujemo z neposrečenim izpitom bližnje preteklosti. Recimo, da je tudi v tem nekaj resnice. Toda še najbolj res je, da »Šmarjetna« pa čaka . .. DAN ŽENA V ŠENČURJU V šenčurskem kulturnem domu je bila v torek, 8. marca, proslava v počastitev dneva žena. Pripravili so jo učenci osnovne sole Stanko Mlakar, recitatorji DPD Svobode Šenčur in Senčurski oktet. Slavnostni govornik je bil predsednik KK SZDL Šenčur Ciril Jerala. Na koncu proslave sta Cilka Ravnik za uspešno vodenje blagajniške knjige pri DPD Svoboda in dosedanji predsednik DPD Svoboda Vinko Peternel za dolgoletno delo v društvu prejela nagradi. F. Erzin RADIJSKI RADAR V ŠENČURJU V soboto, 12. marca, bo RTV Ljubljana v Šenčurju pripravila javno radijsko oddajo Radijski radar. Vodil jo bo napovedovalec Mirko Bogataj, v njej pa bodo z odgovori sodelovali tudi obiskovalci v dvorani. F. Erzin MLADINA V TRBOJAH JE OŽIVELA KRANJ — Pred nekaj leti je bila mladina v Trbojah zelo aktivna. Pripravljala je razne oblike družabnih dejavnosti, literarne večere in plese. Potem pa je dejavnost zamrla. Proti koncu lanskega leta so sklenili, da dejavnost oživijo. Najprej so organizirali dva plesa skupaj z ansamblom Manual, vendar nista bila najbolje obiskana. Kljub neuspehu so s sodelovanjem ansambla Turisti organizirali pustovanje. Udeležilo se ga je veliko mladih. S plesi so želeli zbližati mlade v krajevni skupnosti, da bi jih potem lahko čimveč pridobili za delo na drugih področjih. V nedeljo, 6. marca, so pripravili letno konferenco osnovne organizacije ZSMS, ki se jo je udeležilo veliko mladincev, prisotni pa so bili tudi predstavniki KS, SZDL, TV1) Partizan in KUD. Na konferenci so izvolili novo vodstvo in sprejeli program dela za letos. V programu so zapisali, da bodo ustanovili planinsko, foto in športno sekcijo. Pripravljali bodo tudi literarne večere. Prvi tak večer so že pripravili in sicer v sodelovanju s KUD v počastitev 8. marca. Po končanem kulturnem programu so žene tudi pogostili. Nadalje so mladi v program dela zapisali, da bodo skrbeli za čisto okolje. Zato bodo spomladi organizirali očiščevalno akcijo. Pozabili pa niso tudi na zabavo. Ob nedeljah popoldne se bodo zavrteli ob zvokih glasbe v zadružnem domu. T. Sfer USPEŠNO DELO MLADIH PODBREZJE — Osnovna organizacija ZSMS je začela ponovno delati pred letom dni. Na pobudo KUD so sklicali konferenco, na kateri so izvolili predsedstvo in sprejeli program dela. Najbolje so zagrabili pri sportu in kulturi, organizirali pa so tudi klub OZN, odbor za SLO in novinarski krožek. Ker so bili brez denarja, so najprej pripravili vrtno veselico, pri kateri so jim pomagali gasilci, izkupiček pa so namenili za ureditev mladinskih prostorov. V obnovljenih prostorih sedaj organizirajo sestanke in družabne večere, igrajo namizni tenis in poslušajo glasbo. Sodelovali so tudi pri izgradnji nove skakalnice in nogometnega igrišča. Organizirali so pohod mimo obeležij NOB, uredili spomenik na Bistrici, ki je bil skoraj povsem zapuščen in prevzeli nalogo, da bodo urejali tudi druge spomenike iz NOB. Lani so mladinci iz Podbrezij sodelovali tudi na športni prireditvi na Kokrici, najbolj aktivna mladinca Janko Pavlin in Ivo Stroj pa sta se udeležila kranjske mladinske kolonije v francoskem mestu La Ciotat. Letos so za predsednika izvolili Iva Stroja. Sprejeli so tudi program dela, ki je dokaj obširen, vendar upajo, da ga bodo v celoti izvedli. Njihovo delo pa bi bilo še bolj uspešno, če bi se v aktivnosti mladinske organizacije vključevali vsi mladi, ki živijo v Podbrezjah. Sedaj jih aktivno dela le polovica. M.Oulibrk LEPA PRIREDITEV NA GODEŠIČU GODEŠlC — V počastitev mednarodnega praznika žensk je tudi svet krajevne skupnosti Godešič v sodelovanju z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami pripravil proslavo za dekleta in žene s področja njihove krajevne skupnosti. V polni dvorani doma družbenopolitičnih organizacij so za prijeten večer poskrbeli člani domačega kulturno umetniškega društva Bratov Križnar, osnovne organizacije ZSMS, sveta krajevne skupnostiter oktet Jelovice. Po proslavi pa so Godesičani za žene pripravili družabni večer. J. Starman KVIZVTREBIJI TREBIJA — V nedeljo, 6. marca, so člani osnovne organizacije ZSMS iz Trebije v Poljanski dolini pripravili »kviz tekmovanje«. Tekmovalci, ekipe so bile sestavljene iz treh članov, so morali odgovarjati na vprašanja s področja sporta, kulture in glasbe, notranje ter zunanje politike in na temo »kaj ves o svoji krajevni skupnosti«. Na kvizu je sodelovalo pet skupin — iz vsake vasi v krajevni skupnosti po ena. To so bile ekipe Kladja, Fužin, Podgore, Stare Oselice in Trebije. Tekmovalci so prikazali izredno veliko znanja. Sele po zagrizenem boju je zmagala ekipa Kladja pred Trebijo. Vsi tekmovalci pa so prejeli lepe nagrade. Po končanem kvizu so mladi v sodelovanju z ostalimi društvi in družbenopolitičnimi organizacijami ter krajevno skupnostjo pripravili pogostitev za žene. -jg KULTURNO POPOLDNE OB DNEVU ŽENA PODBREZJE - V počastitev dneva žena je KUD Tabor pripravilo v nedeljo kulturno popoldne. Na tej prireditvi je nastopila recitatorska skupina KUD in učencev iz osnovne šole, ki so pod vodstvom učiteljice Irene Prešeren-Gomzi pripravili recitacije posvečene materam in dekletom. Za slovenske narodne pesmi je poskrbel kvintet bratov Zupan. Kvintet ima za sabo že uspešno pot, saj je med drugim nastopal že za RTV Ljubljana. Najbolj pa je obiskovalke navdušila folklorna skupina Karavanke iz Tržiča, ki ima 120 članov in je nastopala že širom po naši domovini in tujini. Zaplesali so ven-ček gorenjskih plesov, plese iz Bele Krajine, Prekmurja in Koroške. M.Culibrk SVEČANO OB DNEVU ŽENA Za dan žena je bila v krajevni skupnosti Medvode osrednja proslava v soboto v dvorani Svobode. Pripravili so jo člani Odra mladih iz Medvod ob sodelovanju ansambla Omama in pevskega zbora Lovske družine Medvode. V Smledniku so gostovali igralci iz Ihana z veseloigro Jezični dohtar. Priložnostni proslavi sta bili tudi v Zbiljah in v Sori. Kmetijska zadruga Medvode pa je za kmečke žene pripravila enodnevni avtobusni izlet v neznano. .JESENICE — Društvo invalidov Jesenice vključuje invalide jeseniške in radovljiške občine. Večkrat se sestajajo in razpravljajo o problemih in svojem delu. — Foto: B. B. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n.sol.o. razpisuje naslednja prosta delovna mesta: v SDS skupne službe direktorja podjetja Kandidat za to delovno mesto mora izpolnjevati naslednje razpisne pogoje: — da ima visoko šolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali ustrezne tehnične smeri in štiri leta delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, od tega najmanj dve leti v komunalnih, obrtnih in gradbenih dejavnostih oz. — da ima višjo šolsko izobrazbo ekonomske, pravne ali ustrezne tehnične smeri in osem let delovnih izkušenj na odgovornih delovnih mestih, od tega najmanj tri leta v komunalnih, obrtnih ali gradbenih dejavnostih. — da ima organizacijske sposobnosti in moralno politične kvalitete. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter potrdilo o nekaznovanju na naslov »Razpisna komisija za direktorja podjetja« KOGP Kranj, Primskovo-komunalna cona. Rok prijave je 15 dni od dneva razpisa. V TOZD Gradnje vodjo PE Gramoznica Kandidat za to delovno mesto mora izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima srednje šolsko izobrazbo gradbene stroke in najmanj o" let delovnih izkušenj v tej stroki, — da je moralno in politično neoporečen in da ima sposobnost organiziranja in komuniciranja. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter potrdilo o nekaznovanju na naslov »Razpisna komisija za vodja PE Gramoznica« KOGP Kranj, Primskovo — komunalna cona. Rok prijave je 15 dni od dneva razpisa, razglaša naslednja prosta delovna mesta v TOZD Gradnje gradbenega delovodjo Pogoj: gradbena delovodska šola z najmanj dve leti prakse v gradbeni operativi. ključavničarja — varilca Pogoj: poklicna šola in najmanj dve leti prakse na vzdrževalnih delih, v TOZD Obrt več KV slikopleskarjev več KV pečarjev več KV steklarjev več K V polagalcev parketa in plastičnih mas Pogoj: poklicna šola ustrezne stroke, v TOZD Komunali avtomehanika Pogoj: poklicna šola avtomehanske stroke z nekaj prakse. Kandidati za razglašena prosta delovna mesta naj naslovijo prošnje na odbor za medsebojna razmerja ustrezne TOZD ali se osebno zglasijo v kadrovskem oddelku KOGP Kranj, Primskovo - komunalna cona. oojavlja naslednja prosta učna mesta v TOZD Gradnje vajenca za poklic zidar dve učni mesti vajenca za poklic kamnosek eno učno mesto v TOZD Obrt vajence za poklic slikopleskar pet učnih mest vajence za poklic pečar tri učna mesta vajence za poklic steklar dve učni mesti vajence za poklic polagalec tlakov tri učna mesta Pogoj: končana osemletka in zdravstvena sposobnost. Kandidati za navedena učna mesta naj se zglasijo v kadrovskem oddelku KOGP Kranj, Primskovo — komunalna cona. Izvršni odbor samoupravne komunalne skupnosti občine Radovljica razpisuje prosto delovno mesto tajnika samoupravne komunalne skupnosti Pogoji: srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri ter (i let delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati tudi splošne pogoje za sprejem na delo in imeti moralnopolitične kvalitete. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo Izvršnemu odboru samoupravne komunalne skupnosti občine Radovljica v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: SkupSčina občine Radovljica, oddelek za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam semenski KROMPIR cvetnik, suhe smrekove KRAJNIKE in cementno strešno OPEKO špičak. Rupa 16, Kranj 1580 Prodam 15 mesecev staro TELI-CO za pleme. C. na Klane 17 1581 Prodam malo SALON ITKO za eno streho. Martin Kadivec, Šenčur, Pipa nova 46 1582 Prodam KOBILICO. Strahinj 64, Naklo 1583 Prodam črno-beli TELEVIZOR. Kranj, Valjavčeva 4, stan. 1, Kranj 1584 Prodam semenski KROMPIR igor in krmilni KROMPIR. Škofjeloška 33, Kranj * 1585 Prodam otroški VOZIČEK z avto sedežem, stajico in plinsko PEC super ser. Tišler, Mlaka pri Kranju 113 1586 Seno, sušeno na sušilnici, zelo ugodno prodam. Av.senek Marija, Vrhnje 1 pri Radovljici 1587 Prodam mlado KRAVO simen-talko pred telitvijo. Sp. Gorje 152 1588 Prodam SENO. Zgoša 50, Begunje 1589 Prodam eno težko KRAVO, ki bo v kratkem telila in enoosno PRIKOLICO za traktor. Frčej, Višelnica 4, Zg. Gorje 1590 Prodam mladiče VOLCJAKE in kasetni TRANZISTOR. Pristov, Vrba lf, Žirovnica 1591 Prodam črno TELIČKO za rejo, 7 tednov že je. Poljče 7, Begunje 1592 Prodam tri tone SENA. Grošelj Ana, Dobje 2, Poljane nad Škofjo Loko 1593 Prodam dve TELETI za pleme, stari 5 tednov. Srednja vas 16, Golnik 1594: Poceni je naprodaj kompletna zakonska SPALNICA. Plačilo tudi s čekom. Ogled vsak dan dopoldne ali zvečer. Rajgelj, Ročevnica 33, Tržič 1595 Prodam KROMPIR jedilni, semenski drobni igor in repo. OLševek 11, Preddvor 1596 VSAKO SREDO SVEŽE PURANOVO MESO SAMOPOSTREŽBA globus Prodam marmornato MIZO in stara izrezljana VRATA, primerna za vikend. Naslov v oglasnem oddelku. 1597 Prodam seme CRNE DETELJE in JABOLKA bobovec. Zalog 43, Cerklje 1598 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Sp. Brnik 33, Cerklje 1599 Prodam KRAVO s teličkom ali po izbiri, dva bikca in kupim SENO. Sp. Brnik 70, Cerklje 1600 Prodam večjo količino kvalitetnega SENA. Zabreznica 27, Žirovnica 1601 Prodam KULTIVATOR z ježem na 9 peres, dva brazdna PLUGA, SEMENSKI KROMPIR saški in igor ter lipove PLOHE, menjam tudi za bikca. Strahinj 65, Naklo 1602 Prodam zdrav semenski KROMPIR igor in zgodnji. Polica 2, Naklo 1603 Poceni prodam globok uvožen otroški VOZIČEK, pralni stroj Gorenje in mini pralni stroj. Telefon 24-781 1604 Poceni prodam globok italijanski otroški VOZIČEK. Štembergar, Šempetrska 2, Stražišče 1605 Prodam KRAVO po prvem teletu. AhČin, Praprotna polica 24, Cerklje 1606 Prodam ŠIVALNI STROJ znamke JAX, kabinet, dobro ohranjen. Telefon 22-682 1607 Izdaja CP GUu, Kranj, Ulica M ose Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjev« a- ~ Naslov uredništva in 1 - Tekoči račun pri SDK v Kranju »tevUka81500.60l.i25M - Te-Woni: *£vnLuredn*. odgox orni urednik in uprav. 23.341. uredništvo 21-83B. novinci 21-880, malo-"imni »n °*fo*niiki oddelek 2S-341- -1ft«a5£nin*: l«*n« 200 din, polletn« 1»° g*22* *• 1 številko 3din«rje. - °P£*«?«no Pametnega Prodam dnevno SEDEŽNO GARNITURO, po možnosti oddamo tudi STANOVANJE mladi druži.ii. Naslov v oglasnem oddelku. 1608 Poceni prodam TV SPREJEMNIK EI NIŠ Pacifik, letnik 1971. Informacije tel. 22-836 1609 Prodam TELEVIZOR SOD za vino — 150 litrov, PEC na olje. Britof279 1610 Prodam KOSILNICO BCS, malo rabljeno. Virnik, Rupa 25, Kranj 1611 Prodam mlado KOBILO, 2 leti staro, srednje težko. Fajfar Blaž, Lajše, Sevnica 1612 Poceni prodam dobro ohranjeno emajlirano BANJO. Kranj, Cankarjeva 10 (dvorišče) 1613 Prodam strešno OPEKO špičak. Naslov v oglasnem oddelku. 1614 Prodam TELICO, 2 leti staro za zakol in AKUMULATOR za traktor ali tovornjak. Prebačevo 53, Kranj 1615 Prodam 16-colski GUMI VOZ, izruvač za krompir, motorno gnoj-nično črpalko, tridelne konjske brane, konjski plug obračalnik. Zgornje Bitnje 18, Zabnica 1616 Prodam LES za brunarico ali vikend. Lahovče 47, Cerklje 1617 Ugodno prodam hotaveljski odpadni MARMOR in PLOČEVINO za cisterno. Cuderman, Kranj, Ka-linškova 13 (Gorenje) 1618 Prodam KROMPIR igor, 1000 kg jedilnega in 500 kg semenskega. Lajše 18, Selca nad Škofjo Loko 1619 Sporočam, da že lahko dobite JARCKE nesnice. Beleharjeva 49, zadnja hiša levo, Šenčur 1620 Ugodno prodam MREŽO za ograjo. Zg. Brnik 107 1621 Prodam veliko PISALNO MIZO. Ogled od 15. do 18. ure. Brence, Kranj, Dražgoška 4 1622 Prodam jesenove PLOHE. Naslov v oglasnem oddelku. 1623 Prodam TELIČKO za pleme, staro 8 tednov. Drulovka 21 1624 Prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK in KOŠ z vložkom. Šifrer, Sp. Besnica 96 1625 Prodam 20 GAJBIC. Sr. Bitnje 54, Zabnica 1626 Prodam zgodnji semenski KROMPIR saksi, desire in sirtema. Ropret, Šenčur, Štefetova 18 1627 Prodam betonsko ŽELEZO 8 mm. Cešnjevek 25, Cerklje 1628 Ugodno prodam zidno OPEKO velikost 25 X 12. Zlato polje 30, Vidovič Vid, Kranj 1629 Prodam moder, globok OTROŠKI VOZIČEK za 800 din. Tel. 61-680 ali 22-258 1630 Prodam betonsko ŽELEZO po 7,20 profil 8,10,12. Tel. 22-364 1631 Ugodno prodam ŠOTOR za 4 osebe. Zelič.Zg. Duplje 6 1632 Prodam semenski KROMPIR igor in desire ter krmilno PESO. Naklo 52 l*W Prodam TRAKTOR FAR, KOSILNICO, PLUG, primerno za manjšo kmetijo. Zalog 2, Cerklje 1634 Ugodno prodam skoraj novo otroško SOBO z dvemi ležišči. Kalan, Šorlijeva 4, Kranj, tel. 22-835 r635 Prodam 7 tednov stare PUJSKE. Strahinj 18, Naklo 1636 Okrasne CEŠMINJE rdeče in zelene, ugodno prodam. Tel. 21-000 1637 Poceni prodam TV SILVA LUK-SUS 75. Gmajnica 30 d, Komenda 1638 Prodam CISTERNO 5500 litrov za kurilno olje, znotraj in zunaj barvano, po 2,50 za liter. Ponudbe pod »Zelo ugodno« 1639 Prodam AJDO in jedilni KROMPIR igor. Voklo 32 1640 Prodam CIRKULARKO za rezanje drv. Stražiška 39 a, K ranj 1641 Prodam krmilno PESO. Karlin Anton, Sr. Bitnje 60, Zabnica 1642 Prodam 2 toni SENA Lotrič Milka, Jamnik 17. Poizv* se Zg. Lan-covo 45, Radovljica 1643 Prodam BIKA, 300 kg težkega za dopitanje. Podljubelj 90, Tržič 1644 Prodam dve KRAVI simentalki s teletom ali brez. Ilovka 11, Kranj Prodam TELETA za zakol. Naslov v oglasnem oddelku. 1646 Poceni prodam dobro ohranjeno SPALNICO. Štupnikar, Šutna 4, Zabnica 1647 Prodam žitni KOMBAJN J F MS 70 in semenski KROMPIR igor. Orehovljel3 i 1648 Ugodno prodam PUNTE in BAN-KINE. Koželj, Hotemaže 16 1649 Prodam MRVO. Zapuže 19, Begunje 1650 Prodam vhodna nova ŽELKZNA VRATA in nove PRAGE za kom-bibus 750. Dejanovič Dušanka, Ko-krški breg 1, Kranj, tel. 24-040 1720 Prodam semenski KROMPIR igor in desire. Olševek 40, Preddvor 1721 Prodam vprežni SADILEC za krompir in TRAKTOR STAYER 18 KM. Strahinj 7 1722 Prodam avtoradio — nov UNIVERZUM. Telefon 22-444 1723 Prodam SENO in KONJA. Mrak Viktor, Lesce, Železniška 3 1651 Prodam lepo, dobro ohranjeno SPALNICO ter dve stilni, starinski OMARI. Golmajer, Ljubljanska 24, Radovljica 1652 Ugodno prodam TELEVIZOR, ekran 65. Skerlep, Staneta Žagarja 19 a, Kranj 1653 Prodam dvoredni traktorski IZ-KOPALNIK za krompir. Šink Franc Cirče 21, Kranj 1654 Prodam strešno cementno OPEKO špičak in isospan zidak. Okorno-va 12, Kranj, Kokrica 1655 Avto šola pri Avto moto društvu Šenčur organizira tečaj prometnih predpisov in praktične vožnje za voznike KMETIJSKIH TRAKTORJEV Pričetek tečaja bo v ponedeljek, 14. 3. 1977, ob 18. uri v domu AMD Šenčur, Stranska pot 1. Prijavite se lahko v pisarni društva vsak ponedel jekt torek in petek od 15. do 16. ure, ali po telefonu na številko 41-079, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. kupim TELETA za zakol kupim. Ponudbe pod »100 kg« 1685 Kupim hrastove in orehove HLODE. Ponudbe pod »Hlodovina« 1686 Kupim otroško KOLO za 5 let staro dekle. Vodnik Alojz, Trboje 80, Kranj 1687 Rabljeno tračno ŽAGO kupim, železno ali leseno. Malovrh, Hraše 32, Smlednik 1688 stanovanja Prazno SOBO in KUHINJO iščem v Radovljici ali bližnji okolici. Pomagam tudi starejši osebi. Naslov v oglasnem oddelku. 1689 Z aprilom iščem skromno SOBICO v središču Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 1690 Mlad par išče enosobno STANOVANJE v Škofji Loki. Telefon 064-60-091 interna 257 med 6. in 14. uro. 1691 Dvosobno ali enosobno komfortno STANOVANJE vzamem v najem za dobo dveh let. Plačam vnaprej. Ponudbe pod: »Kranj, Škofja Loka, Medvode« 1692 3-sobno novejše STANOVANJE, komfortno, 72 kv. m, prodam za 430.000 din. 130.000 lahko kredit oz. vzamem v račun avto najraje nemške izdelave. Telefon 24-678 1693 Zidar išče SOBO v Kranju ali okolici. Za plačilo izvršujem zidarska dela. Ponudbe pod »Solidno delo« 1694 STANOVANJE enosobno ali garsonjero išče mlad zakonski par v Kranju. Ponudbt) pod »Nujno potrebujeva« 1695 DES Ljubljana n.sub.o. TOZD Elektro Žirovnica -Moste 6 b. o. odbor za medsebojna razmerja objavlja prosto delovno mesto snažilke Delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Delovni čas od 14. do 22. u re. Stanovanja ni. Prošnje sprejema tajništvo TOZD Elektro Žirovnica -Moste 6, do 25. marca 1977. vozila Poceni prodam »OKTAVIJA« kombi (62000 km). Aljančič Franc Kovor 9, Tržič Prodam AMI 8, letnik 1972, dobro ohranjen. Kranj, Oprešnikova 84 1656 Prodam ŠKODO, letnik 1969. Mlakar, C radnikova 9, Kranj 1657 TRAKTOR SAME DELFINO 32 KM v brezhibnem stanju prodam in OBRAČALNIK BCS. Zerovc, Ljubljanska 22, Radovljica 1658 Prodam avto ZASTAVO 750. Zgoša 5, Begunje 1659 Prodam FIAT 750, PONY KOLO in ŠASIJO za TAM s prednjo premo. Osterman Ivan, Britof 120 1660 Prodam PRINCA 1200. Ogled v soboto in nedeljo. Habjan, Gabrk 5, Škofja Loka 1661 Prodam MOTOR TOMOS avto-matik. Virlog 3, Škofja Loka, telefon 064-60-900 1662 Kupim dobro ohranjen AVTO na potrošniško posojilo do 30.000 din. Telefon 064-68-292 do 14. ure in 064-61-435 po 14. uri. 1663 Prodam po delih FIAT 1300. Vari, Cešnjica 17, Podnart 1664 Prodam avto RENAULT (ka-trco), dobro ohranjen, registriran do leta 1978 po ugodni ceni. Bohinjska bela 148 1665 Prodam PRIKOLICO za prevoz poškodovanih osebnih vozil ali živine. Zalaznik, Studeno 21, Železniki 1666 Prodam avto OPEL KADETT, letnik 1966. Knez Vili, Zg. Bitnje 160, Zabnica 1667 Prodam ZASTAVO 750 (luxe) letnik 1975. Dvorje 32, Cerklje 1668 Prodam MAGIRUS DEUTZ 150, dobro ohranjen. Tonejc Janez, Sp. Gorje 39, pri Bledu 1669 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, registriran do konca leta. Ogled v soboto popoldan in nedeljo dopoldan. Bohinc, Dobro polje 10, Brezje 1670 Komunalno gospodarstvo MENGEŠ, Prešernova 2 proda KOMBI HANOMAG — diesel, v voznem stanju 1671 Prodam FIAT 750, letnik 1970, po generalni. Tel. 45-017 1672 Poceni prodam ZASTAVO 750, neregistriran, letnik 1964. Kranj, Delavska 10 1673 Prodajam avto AUSTIN 1300 z 98.000 prevoženimi kilometri, najboljšemu ponudniku. Plačilo možno tudi s potrošniškim kreditom. Ogled v soboto in nedeljo. Mrkaič Dragiša, Kalinškova 25 (Gorenje) 1674 Prodam ŠKODO Š 100. Ručigaje-va 3, Kranj 1675 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Vevar Zdravko, Gozd 9, Tržič 1676 Za ZASTAVO 750 prodam 4 široka platišča z gumami MICHELIN, dve novi zimski gumi CEAT, števec in stereo avtomagnetofon. Vidic Zdravko, Bled, Koritenska 9 1677 Prodam ZAPOROZCA, letnik 1975. Naslov v oglasnem oddelku TRAKTOR kupim - ZETOR 25 KM ali ŠTAYER 18 KM. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek Glasa pod »Dobro ohranjen« 1679 Ugodno prodam dobro ohranjeno ŠKODO, letnik 1969. Inf. Štrukelj, Kranj, C. Iva Slavca 6 1680 Po ugodni ceni prodam FIAT 850 in R 8 po delih. Sp. Brnik 47, Cerklje 850 SPECIAL, letnik 1969 prodam. Grilc, Ljubljanska 29, Radovljica. Ogled popoldan. 1682 Prodam za 500 din štiri GUME v dobrem stanju 5,60 x 13 ter PRTLJAŽNIK. Oglasite se Kokrica, Sne-dičeva 11 1683 Prodam skoraj nov motor APN — 4 z dodatno opremo. Ambrož Bojan, Luznarjeva 13, Kranj 1684 posesti ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Kranja kupim. Kranjc, Zaloška 43, Ljubljana 1696 PARCELO ZAZIDLJIVO ali staro HIŠICO 500 do 1000 kv. m kupim. Šlamberger Silva, Ljubljana, Ske-tova 7 1697 Dam v najem NJIVO v Cerkljah za Nimernikom in prodam vprežno brano, plug in komat. Vprašati Cerklje 100 1698 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO in prodam ali zamenjam dvosobno STANOVANJE v stari kmečki hiši za stanovanje na Bledu, v Radovljici ali v Kranju. Ponudbe pod »V okolici Bleda« 1699 Oddam GARAŽO pri Vodovodnem stolpu. Naslov v oglasnem oddelku. 1700 zaposlitve Iščem zanesljivo žensko za pospravljanje stanovanja v Kranju, Planina, 3 X tedensko. Telefon 24-781 Ljubljanske mlekarne TOZD KLAVNICA JESENICE, Spodnji Plavž 14 razpisuje prosto delovno mesto SKLADIŠČNEGA KNJIGOVODJO. Razpisano delovno mesto je za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Nastop službe je možen takoj. Pogoj: končana srednja ekonomska šola ali nepopolna srednja šola. Poskusno delo: 30 dni. Kandidati naj vložijo svoje ponudbe v 10 dneh od dneva razpisa na naslov: Ljubljanske mlekarne, TOZD Klav-n»ca Jesenice (Komisija za delovna razmerja), Spodnji Plavž 14. 1702 Iščem KV KLEPARJA ali priučenega. Plača dobra. Grilc Janez, Šenčur, Stavbno kleparstvo, Sveteljeva 4, tel. 41-011 1703 Iščem DELAVCA za cementarsko obrt. Likozar, Benedikova 18, Kranj V VARSTVO sprejmem tri otroke na dom, stare od 8 mesecev do 2 leti. Naslov v oglasnem oddelku. 1705 Žensko osebo za delo v kuhinji z nekaj prakse zaposlimo takoj. Hrana, stanovanje v hiši. GOSTILNA »LAKNER«. Kranj, C. na Brdo 33 Dva KLEPARJA za stavbna dela sprejmem takoj. Šifrer, C. Talcev 2, Škofja Loka 1753 prireditve OO ZSMS BEGUNJE prireja vsako soboto PLES s pričetkom ob 20. uri. Igra skupina SELEKCIJA. Vabljeni! 1708 Vsakp^oboto PLES na JEZERSKEM. Igra ansambel JEVŠEK. PARTIZAN GORENJA VAS prireja vsako nedeljo PLES ob 18. uri. Igra ansambel JEVŠEK. 1710 OO ZSMS TRBOJE prireja vsako nedeljo PLES ob 18. uri. Igra VIA TURISTI 1724 obvestila ekspres Čiščenje itisona, tapisoma, preprog, foteljev, kavčev. Pridem na dom. Gogala, Kidričeva 38, tel. 22-059, popoldan 1711 KRANJČANI! Najnovejša metoda čiščenja PREPROG, TAPISOMA. Pokličite nas na tel. 22-043, pridemo na dom. Prevzamemo tudi podjetja 1712 Kdor naroči Tro-set TRIMER, KLINER strugalo in specialni glavnik za striženje po povzetju za 100 din, dobi TRIMER značko, ki se sicer ne prodaja in je vreden primerek za zbiratelje. Pošljite vaš naslov. TRIMER, p.p. 692, 41001 Zagreb V CERKLJAH prireja Bagat TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA. Prijave sprejema trafika Cerklje. Sestanek v ponedeljek, 14. marca 1977, ob 17. uri v Zadružnem domu Cerklje 1714 Ponovno sem pričela izdelovati VRTNE MREŽE iz pocinkane in aluminijaste žice, mreže za sejanje peska, za zaščito oken. Mrežo tudi postavim. Dolenc, Zevnikova 5, Ore-hek, Kranj 1715 INSTALACIJE za centralno kurjavo, vodovod, izdelovanje cistern kakor tudi druga ključavničarska dela, vam naredi Kleindienst, Brezje 27 1716 Priporočam vam KOVANE IZDELKE v kroparskem stilu: mreže za okna in vrata, lestence, svečnike in drugo. Umetno kovaštvo, Kržiš-nik Miha, Predoslje 6, Kranj VELEŽELEZNINA MERKUR KRANJ SPOMLADANSKA PRODAJA PREMOGA Prednosti: • hitra dobava • zadostne količine • brezskrbna jesen Merkur vas pričakuje, da vas reši jesenskih skrbi nabave premoga poslovalnice: Kurivo Kranj Železnina Radovljica Železnina Bled najdeno Lastnica ZLATE ZAPESTNICE zgubljene v Globusu v kabini naj se oglasi pri Studen Ljubici, C. Ko-krškega odr. 5, Kranj 1717 Lastnik rumenočrnega PSA volč-jaka naj se javi pri Baloh, Dobro polje 17, Brezje 1718 ostalo Oddam brezplačno strešno OPEKO iz strehe. - 4000 kom. Srednja vas 24, Šenčur 1719 TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalni Triglav konfekcije Kranj Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem sporočamo žalostno vest, da je umrl, v 77. letu starosti Janez Globočnik Kodranov ata iz Lahovč 52 Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 11. 3. 1977. ob 16. uri i/, hiše žalosti na pokopališče v Lahovče. Žalujoči: sin Tone z družino, sin Janko in hčerka Pavla z družinama. Lahovče, 10. marca 1977 ZAHVALA Ob smrti očeta in strica Janeza Kokalja se iskreno zahvaljujemo zdravniku dr. Novaku za dolgoletno zdravljenje bolezni. Zahvaljujemo se dobrim sosedom, ki so nam v najtežjih trenutkih nesebično priskočili na pomoč, z nami sočustvovali, darovali cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za spremstvo, pevcem za zapete žalostinke, sorodnikom in vsem ostalim za tolažbo in zadnje spremstvo. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Ivanka in ostalo sorodstvo. Prim: kovo, 8. marca 1977 nesreče Zadel pešca V torek, 8. marca, ob 14.45 se je v Kranju na obvoznici pripetila prometna nezgoda. Voznik motornega kolesa Boris Eckert (roj. 1957) iz Ljubljane je z neprimerno hitrostjo peljal po obvoznici proti Zlatemu polju, ko mu je z desne strani prišel na cesto izven prehoda za pešce Jožef Šumi (roj. 1940) iz Kranja. Motorist je trčil vanj, tako da sta oba padla in so ju huje ranjena prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Padla z voza Voznik traktorja Valentin Balantič (roj. 1958) iz P red osel j je v sredo, 9. marca, popoldne peljal po poljski poti na Sr. Beli proti lokalni cesti Bela —Preddvor. Na vozu naloženem s steljo, ki je bil pripet na traktor, je sedela tudi voznikova mati Pavla Balantič (roj. 1923). Ko se je pri zavijanju na levo proti Kokrici voz nagnil, je padla z njega na asfaltno cestišče. Balantičeva se je huje poškodovala in so jo prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Stekla pred avtomobil V sredo, 9. marca, nekaj po 14. uri je 7-letna Tatjana Hafner iz Sr. Bi-tenj neprevidno stekla čez cesto v Zabnici, prav tedaj ko je mimo vozila v osebnem avtomobilu Frančiška Habjan (roj. 1952) iz Dražgoš. Previdna voznica je že poprej zmanjšala hitrost, ko je ob cesti opazila otroke. Tako je avtomobil lahko ustavila. Neprevidna Tatjana je stekla čez cesto in trčila v blatnik že ustavljenega avtomobila. Na srečo se je le laže ranila. L. M. ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega brata in strica Miha Benedika se zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na zadnji poti in mu darovali cvetje, posebno pa še gasilskemu društvu v Stražišču za pomoč pri organizaciji pogreba ter poslovilne besede, dr. Hriberniku za dolgoletno zdravljenje in vsem za izraženo sožalje. Žalujoči: sestri Mihaela in Ana, brat Martin in ostalo sorodstvo. Kranj, Kočevje, 7. marca 1977 OBLETNICA Minilo je leto dni, odkar je prenehalo biti plemenito srce mojega dragega moža Janeza Golteza iz Bistrice 24 pri Tržiču V našem domu, v katerem je bila tvoja neizmerna ljubezen in srčna toplina, je zdaj le bolečina, solze in bridko spoznanje, da ti nikoli več ne bomo mogli povedati, kako zelo smo te ljubili. Ko obiskujemo tvoj grob, spoznamo kruto resnico, da živiš le še v naših srcih in lepem spominu, žalost, solze in bolečine, pa so postali naši stalni spremljevalci. Vsem, ki se ga še spominjate in ste mi v tem težkem letu karkoli storili dobrega — iskrena hvala. Žalujoči: žena Anica z otroki Tončkom, Franci jem in Gregorjem, družine -Jest', Rupar in Šumbergar. ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, dobri oče, stari oče, svak in stric Franc Benedik Turkov ata iz Strmice Zahvaljujemo s B vsem sorodnikom, znancem, sosedom in ostalim za pomoč ob te težki izgubi in za izraze sožalja. Posebna hvala dr. Rešku in dr. Možganu za dolgoletno zdrav jen je. Nadalje se zahvaljujemo k olektivu Osnovne šole Simon Jenko in Planinskemu društvu Kranj za poklon jene vence, pevcem za petje ob njegovem grobu, gospodu župniku za lep obred in vsem, ki ste ga v tolikem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Vsi njegovi Strmica, Železniki. K tanj, Rudno, Lavtarski vrh 9. marca 1977 Ogenj ne požira le suhe trave Suho in lepo vreme, ki traja že drugi teden, izvablja posebno ob koncu tedna na sprehode v naravo veliko sprehajalcev. Na žalost pa so med njimi tudi taki, ki jim je previdnost v ravnanju z ognjem v naravi deveta briga. Samo prejšnji konec tedna, v soboto, 5. in v nedeljo, 6. marca, je bilo na območju Radovljice in Jesenic kar pet požarov; naj omenimo le, da je v gozdnem požaru na Zerjavcu nad jeseniško bolnišnico pogorelo kar 150 smrekic nasajenih pred dvema letoma, v Selu pri Žirovnici pa je pogorelo v nedeljo, 6. marca, grmičevje na dveh hektarih, v drugem požaru, le nekaj ur zatem — gorelo je ponoči — pa je na površini enega ara spet pogorela trava, grmičevje, mlade smreke in borovci. Skozi vse te kraje, kjer so bili požari, vodijo steze: suha trava tako lahko že zaradi enega samega odvrženega cigaretnega ogorka vzplamti, ogenj pa lahko napravi tudi večjo škodo. Tudi občani, ki v tem času grabijo travnike ter zažigajo suho travo, listje in odpadke, naj bi bili pri tem previdni; še posebej ob vetru, ki lahko razpiha ogenj v prav neverjetne razsežnosti. Tudi otroci radi zažigajo suho travo in to ne glede na veter ter na neprimernih krajih, od koder se lahko ogenj razširi do gozdov ali pa tudi do hiš; zato bi kazalo otroške igre z vžigalicami preprečiti prej, preden pride do večje škode. Q OBVESTILO Obveščamo lastnike gozdov, ki imajo gozdove na območju Skupščine občine Škofja Loka, Tržič in Kranj, da bodo zbori kmetov v dneh od 18. do 25. marca 1977 po naslednjem razporedu: OBMOČJE OBČINE ŠKOFJA LOKA DAVČA ZALI LOG SORICA ČEŠNJICA MARTINJ VRH DRAŽGOŠE SELCA BUKOVŠCICA LUŠA ZMINEC ŠK. LOKA LOG POLJANE LUČI NE HOTAVLJE SOVODENJ v soboto, v torek, v četrtek, v soboto, v poned., v torek, v soboto, v soboto, v petek, v soboto, v nedeljo, v poned., v nedeljo, v petek, v soboto, v torek, 19. marca ob 16.uri Pri Jemcu 22. marca ob 10. uri Pri Slavcu 24. mar.ca ob 9. uri v Zadružnem domu 19. marca ob 8. uri v Zadružnem domu 21. marca ob 9. uri 22. marca ob 18.30 19. marca ob 7.30 19. marca ob 17. uri 25. marca ob 18. uri 19. marca ob 10. uri 20. marca ob 9.30 21. marca ob 8. uri 20. marca ob 8. uri 18. marca ob 17. uri 19. marca ob 9. uri 22. marca ob 9. uri v osnovni šoli pri Urbanu v dvorani Kmet. zadruge v osn. šoli Bukovščica v osn. šoli Lenart v Zadružnem domu TOZD Gozdarstvo Škofja Loka, Partizanska 22 V Zadružnem domu v Kulturnem domu v osn. šoli Lučine v Zadružnem domu v Zadružnem domu OBMOČJE OBČINE TRŽIČ j OM v soboto, 19. marca ob 9. uri v Domu družbenih organi- zacij TRŽIČ v nedeljo, 20. marca ob 9. uri Gostinsko podjetje Zele- nica (pri Bučarju) PODLJUBELJ v petek, 25. marca ob 9. uri v prostorih družbenih organizacij OBMOČJE OBČINE KRANJ JEZERSKO v petek, PREDDVOR NAKLO PODBREZJE GORICE BESNICA PODBLICA MAVČIČE ZABNICA v soboto, v soboto, v soboto, v soboto, 19. marca ob 8. uri 19. marca ob 11. uri 19. marca ob 15. uri 19. marca ob 18. uri ŠENTURŠKA GORA ŠENČUR CERKLJE v soboto, v petek, v petek, v soboto, 18. marca ob 18. uri v pisarni proizvodnega okoliša v gostilni »Majč« v Zadružnem domu v Kulturnem domu v kulturno prosvetnem domu v zadružnem domu Besnica v gostilni Vidic v Zadružnem domu Mavčiče v Zadružnem domu Zabnica v soboto, 19. marca ob 8. uri 19. marca ob 11. uri 25. marca ob 8. uri 25. marca ob 11. uri 19. marca ob 8. uri v gostilni Grilc v soboto, 19. marca ob 11. uri v področni pisarni (Dolenc) v soboto, 19. marca ob 18. uri v Zadružnem domu Cerklje Dnevni red zborov kmetov: 1. Poročilo o poslovanju gozdarstva v letu 1976 2. Program del za leto 1977 (sečnja, gojenje, investicije, vzdrževanje gozdnih komunikacij) 3. Predlaganje in potrditev kandidatov za delegate za svete kmetov organizacijskih enot in Obrata za kooperacijo gozdarstva 4. Izvolitev delegatov za medzadružni svet za Gorenjsko 5. Razno Zaradi pomembnosti vseh točk dnevnega reda vabimo lastnike gozdov k čimvečji udeležbi! GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ OBRAT ZA KOOPERACIJO GOZDARSTVA ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustila v 74. letu starosti naša draga mama, stara mama, babica, sestra in teta Pavla Jelene Najlepše se zahvaljujemo vsem/ki so jo obiskovali v času njene težke bolezni, vsem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Crnetu, ki ji je lajšal bolečine, sodelavkam iz Almire, sosedom, sorodnikom in duhovniku. Vsem, ki so nam v teh težkih dneh pomagali, iskrena hvala. Žalujoči: hčerka Pavka z družino in ostalo sorodstvo. Črnivec, 4. marca 1977 Petek - 2/. marca 1977 Prvenstvo SRS za mladince v vaterpolu Koper prvi, Triglav drugi •im r*!t ~ Z'"1"!1' bazen je bil med minu-bl Vl*endom prizorišče letošnjega zim-jjj *a v«terpolskega prvenstva za mla-t ce" Za republiški naslov so se tokrat po-Ka£,i mo*tva Kopra, Delfina (Rovinj), prv * in domace8a Triglava. Že pred p eJ"vom je bilo jasno, da se bodo za j_ potegovali Koprčani, Kamničani '"T^Klavani. y "da napovedi so vedno nehvaležna naloga, brokvi ''a 'e ,)rv' ^avwr't prvenstva Koper do-in 7 H'k1"*' v'°80- ^rez 'zgubljenega srečanja dram ■ 'l?ro 'e osvoJ'' slovenski naslov. Bolj I)0.na!l^n Pa ie n'l noJ za preostala mesta. te ,lB\jm »e imajo za drugo mesto zahvaliti le zad ti 80 v na8Protnikove 8°'e »zabili« več raztf 'tot ,>a '8ra'c' Rovinja. Rahlo so > ara'i Kamničani, saj v nobenem od treh ' I*"] >nso zabeležili niti*očke. K - I. kolo: Koper : Triglav 9:5, Delfin : ^aninik 8:4. II. kolo: Triglav : Delfin 11:11, ui u V Kamnik 9:4, III. kolo: Koper : Delfin u,b Triglav . Kamnik 11:7. r Mladinci za prva dva finalista Kranj — Tri dni se bodo v zimskem bazenu mladinske vrste beograjskega Partizana in Crvene zvezde, zagrebške Mladosti J ndustrogradnja, reškega Primorja, Kopra in domačega Triglava na kvalifikacijah prve skupine borile za dve izpraznjeni mesti za jugoslovanski vaterpolski mladinski pokal. Igralni čas: petek ob 8. in 15. uri, sobota ob 7. in 19. uri ter nedelja ob 8. uri. Favoriti so vsekakor Partizan, Mla-dost-Industrogradnja ter Primorje, v borbo za ti dve mesti pa se lahko vmešajo se Koprčani. -dh Žirovske košar karice prve Žiri - V telovadnici osnovne Sole Padlih prvoborcev v Zireh je bila 28. februarja finalna tekma prve skupine »občinskega festivala« v košarki za pionirke. Med seboj sta se pomerili ekipi SŠD Tabor iz Zirov in SŠD Mladi rod z osnovne Sole »Peter Kavčič« v Škofji Loki. Ze v prejšnjih treh tekmah so bile vedno boljSe žirovske košarkarice, zmagale pa so tudi tokrat. Tekma za osvojitev prvega mesta je bila tako tokrat pravzaprav le Se formalnost. Po začetni nervozi in nekaterih napakah je tekma v nadaljevanju postajala vse bolj zanimiva. Mlade Žirovke so zmagale z visokim rezultatom 74:18. NajboljSa pri domačinkah je bila Kolenčeva, dosegla je 30 točk za domačo •>niP°' f>ri K°stJan Pa Krajnikova. Približno f"0 gledalcev je pozdravilo zmago mladih 'gralk z izrednim navdušenjem, saj so Žirovke ponovno dokazale, da so Se vedno najboljše v Škofjeloški občini. I. Pivk Bratstvo-edin-stvo zmagovalec Občinska strelska zveza Kranj je organizirala ekipno in posamično tekmovanje z zračno puško v počastitev dneva žena. Tekmovanje je bilo v Predosljah, kjer je nastopilo 37 strelk in »1 ekip. Vrstni red - ekipe: 1. Bratstvo-edin-7cu° 750, 2- Tone Nadižar 729, 3. Tabor Cerklje '*4 itd.; posamezno: 1. Rozalija Sabo (T. Nadi-*?r> 267, 2. Mili Brezar (Tabor) 2G4, 3. Mojca Murovec (Bratstvo-edinstvo) 252. J. Sitar Občinska strelska liga Neizenačenost ekip JManJ — p,, 4 kolu v občinski strelski ligi še uvS™* vodi ekipa SD Tone Nadižar I. Drugo 6 twM,nemu **?to'WM iz Hitenj je ušla že kar za ek' p Opaziti je precejšnjo neizenačenost lp; "osebno slaba gre zadnjim trem, čeprav P se seveda do konca tekmovanja lahko Se ^'kaj spremen,. rstni red in rezultati po 4. kolu: ££N4dižarJ Tabor Sava RrTMr«»" T^^Jinstvo Ton* Nadižar III krogov točk 10.370 36 10.101 30 10.054 28 10.015 24 9.776 20 9.851 18 9.480 11 9.193 9 8.846 4 3 3 0 0 28:15 6 3 111 27:27 3 3 111 25:25 3 3 0 0 3 15:28 0 H. J. Lestvica: Koper Triglav Delfin Kamnik Najboljši strelec turnirja je bil Kranjčan VVagner 16, za najboljšega igralca je bil izbran vratar Kopra Lončarevič, nagrado fer pleja pa so osvojili mladi vaterpolisti Delfina. Vsa srečanja so dobro vodili kranjski sodniki Ankerst, Marinček in Didič. -d h Kranjčani peti Reka — V zimskem bazenu je bilo državno prvenstvo za starejše pionirje in pionirke. To zimsko prvenstvo je hkrati veljalo za ekipno razvrstitev kakor tudi za državne naslove med posamezniki. Ekipni vrstni red — pionirke: 1. Fužinar 76, 2. Mladost 51, 3. Triglav 48; vseekipno: 1. Fužinar 113, 2. Crvena zvezda 111, 3. Rudar 102, 4. Mladost 93, 5. Triglav 55, 15. Radovljica 3. Rezultati — pionirji: 400 m kravi: 1. Vozel (Rudar) 4:24,5, 5. D. Petrič (Triglav) 4:44,1, 1500 m kravi: 1. Vozel (Rudar) 17:25,8, 4. D. Petrič (Triglav) 18:33,0, 200 m delfin: 1. Vočko (Fužinar) 2:24,3, 5. D. Petrič (Triglav) 2:41,2; pionirke: 100 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 1:17,9, 2. Bradaška (Triglav) 1:21,3, 4. Jovan (Radovljica) 1:23,2,6. Dvoršak (Triglav) 1:24,5, 100 m hrbtno: 1. Kolenc (Rudar) 1:33,5, 3. Berložnik 1:18,0, 4. Draksler 1:19,2, 5. Bradaška (vse Triglav) 1:19,8, 4 x 100 m mešano: 1. Fužinar 5:06,4 (rekord SFRJ), 2. Mladost 5:06,7, 3. Triglav I 5:07,7, 6. Triglav II 5:31,0, 200 m prsno: 1. Rodič (Fužinar) 2:48,6, 3. Bradaška 2:55,4, 4. Dvoršak (obe Triglav) 2:58,0, 200 m hrbtno: 1. Kolenc (Rudar) 2:34,7, 2. Bradaška 2:42,8, 3. Dvoršak (obe Triglav) 2:46,6, 200 m mešano: 1. Rodič (Fužinar) 2:31,1, (rekord SFRJ), 5. Draksler 2:48,3, 6. Bradaška (obe Triglav) 2:50,5, 4 X 100 m kravi: 1. Fužinar 2:28,5 (rekord SFRJ), 5. Triglav 4:52,5. -dh Vodovodni stolp presenetil V nadaljevanju občinskega košarkarskega prvenstva za pokal Kranja je ekipa krajevne skupnosti Vodovodni stolp osvojila v Šenčurju dve pomembni točki z istoimensko ekipo, ki do tega srečanja še ni poznala poraza. Prav tako je dobro igro pokazala ekipa krajevne skupnosti Zlato polje, ki je premagala v medsebojnem srečanju ekipo Krvavca iz Cerkelj. Bolj ko se bliža tekmovanje koncu, za več presenečenj poskrbijo ekipe na koncu lestvice in s tem pripomorejo, da je tekmovanje še bolj zanimivo. Dve koli pred koncem še ne moremo zanesljivo vedeti, kateri dve ekipi se bosta uspeli uvrstiti v zaključni del — finale. Izidi medsebojnih srečanj v I. skupini: 'Gumar : Krvavec 46:61 (22:28), Šenčur : KS Vodovodni stolp 63:70 ( 29:29), Sava : Gumar 72:66 (37:33), Krvavec : KS Zlato polje 51:64 ( 28:35). Lestvica: Sava 8 7 1 507:439 15 Gumar 9 5 4 400:514 14 Šenčur 7 6 1 415:365 13 Krvavec 8 4 4 368:382 12 KS Zlato polje 7 2 5 364:417 9 KS Vodovodni stolp 7 1 6 361.368 7 * čm Trhle veje: Partizan 53:41 V nadaljevanju občinskega košarkarskega prvenstva za pokal Kranja v II. skupini je ekipa Trhlih vej premagala ekipo Partizana in se oddolžila za poraz v prvem delu prvenstva. Iz kola v kolo pa preseneča ekipa Iskre. Izidi kola: Kranj 75 : Partizan 48:37 (31:14). Triglav : Trhle veje 59:56 (32:29), Triglav : Iskra 58:59 (24:27), Trhle veje : Partizan 53:41 (26:12), Kranj 75 : Beksel 38:30 (18:16). Lestvica: Triglav 9 6 3 568:459 15 Kranj 75 9 6 3 420:391 15 Trhle veje 9 3 6 453:459 12 Iskra 5 4 1 295:296 9 Beksel 5 1 4 200:159 6 Partizan 5 1 4 181:236 6 čm EAŠC : Gimnazija 55:38 Dijakinje Ekononisko-administrativnega šolskega centra so pod vodstvom Mire Cernivec v odločilni tekmi premagale dijakinje iz Gimnazije. S tem so osvojile prvo mesto v občinskem košarkarskem prvenstvu ŠŠI) srednjih šol. Izidi zadnjega kola: Tekstilni ŠC : EA ŠC 0:20, Gimnazija : EA ŠC 38:55 (17:25), Gimnazija : Tekstilni ŠC 20:0. Lestvica: SŠD Ek.-adm. SC 6 6 0 210: 86 12 SŠD Gimnazija 6 4 2 214:142 10 SŠD Tekstil. SC 6 1 5 78:194 5 ŠC za blag. promet 6 0 6 0:120 0 čm Čeprav je bil osemnajstletni Bolgar Petar Popangelov, maturant gimnazije, vesel ponovnega uspeha na evropskem prvenstvu v Kranjski gori, saj je edini doslej obranil osvojeni lanski naslov v slalomu, je bil le nekoliko potrt. Na zmago je namreč računal tudi v veleslalomu. Toda tu mu sreča ni bila naklonjena, saj je moral odnehati že v prvem nastopu. Je članski prvak Bolgarije v smuku in slalomu. Na vprašanje, zakaj v Kranjski gori ni nastopil tudi v smuku, je odgovoril, da ga je le treniral in če bi štel tudi za kombinacijo bi zagotovo nastopil tudi v tej disciplini. Vseeno pa sta se skupaj z očetom veselila drugega osvojenega evropskega prvenstva, (dh) — Foto: F. Perdan Trim tekmovanje v odbojki končano TRIM tekmovanje v odbojki se je končalo tako pri moških kot ženskih ekipah. V moški konkurenci je prvo mesto osvojila ekipa Tekstilnega šolskega centra, pri ženskah pa je prvak Partizan Kranj. Odigrali so 76 tekem, v katerih je sodelovalo prek 135 občanov Kranja in okolice. Izidi zadnjih srečanj: Moški - Gorenjski tisk : TRIM 0:2, Golnik : ŠD Adergas 2:1, Tekstilni center : TRIM 0:2, ŠD Adergas : Predoslje 0:2, Naklo : Predoslje 1:2, Gumar : Cestno podjetje 2:0, Cestno podjetje : Predoslje 1:2. Košarkarski turnir v Žireh TKS Škofja Loka in SŠD Tabor Žiri sta organizirala tradicionalni košarkarski turnir občinskih selekcij Gorenjske za pionirke. Rezultati: Kranj : Škofja Loka B 18:20, Kranj : Škofja Loka A 25:75, Škofja Loka A . Škofja Loka B 46:22. Vrstni red: I. Škofja Loka A, 2. Škofja Loka B, 3. Kranj. D. E. 10 8 2 16: 7 18 10 8 2 16: 8 18 10 6 4 15:11 16 10 6 4 14:11 16 10 5 5 13:11 15 10 5 5 14:11 14 to 3 7 6:14 13 10 2 8 5:16 12 10 1 9 3:18 11 10 0 10 1:20 2 Lestvica: Tekst, center Kranj Iskra Kranj Predoslje Naklo Gumar Kranj Golnik Gor. tisk Kranj Adergas Cest. podjetje Kranj PTT Kranj Izven konkurence: TRIM Sk. Loka 10 10 0 20: 0 20 Izidi srečanj ženskih ekip: Elektro : OŠ Simon Jenko 0:2, OŠ Simon Jenko : Partizan 1:2, Partizan : Elektro 2:0, OŠ Simon Jenko : Iskra 2:0, Gimnazija : Partizan 0:2, Golnik : Iskra 2:1. Lestvica: Partizan Kranj 6 6 Golnik 6 5 OŠ S.Jenko Kranj 6 4 Elektro Kranj 6 2 SDK Kranj 6 2 Gimnazija Kranj 6 1 Iskra Kranj 6 1 12: 1 10: 3 9: 4 10 5: 9 8 4:10 8 5:11 7 4:10 7 čm 12 11 Pokal Polikem za Savo V soboto je bil v Kranjski gori III. veleslalom SOZD Polikem, ki se ga je udeležilo 165 smučark in smučarjev iz osmih OZD združenega podjetja. Med posamezniki so največ uspeha imeli predstavniki medvoškega Colorja, saj so osvojili tri prva mesta, Stanka Drešček (Helios) je v ženski konkurenci tretjič zapored osvojila naslov prvakinje, dočim je med ekipami bila najboljša kranjska Sava, ki je osvojila pokal v trajno last. Ob pomoči SK Snežinka Ljubljana, je tekmovanje odlično izvedel domžalski Helios. Rezultati: Ženske »B«: 1. Tome (Color), 2. Jerman (Sava), 3. Kržin (Color). Ženske »A«: 1. DreSček (Helios), 2. Koženina (Donit), 3. Kosec (Color). Veterani: 1. Rožnik (Color), 2. Uršič (Com-merce), 3. Zele (Commerce). Moški »C«: 1. Hafner (Color), 2. Šuštaršič (Sava), 3. Knific (Donit). Moški »B«: 1. Mihovilovič (Donit), 2. Uršič (Helios), 3. Meglic (Sava). Moški »A«: 1. Mlekuž (Helios), 2. Bajt (Sava), 3. Kovač (Helios). Skupaj ekipno: 1. Sava Kranj, 2. Color Medvode. 3. Helios Domžale. -fr Včeraj se je začelo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B Hok noKejtsfi Bi ^ ski ligi — p cia s<> l' letošnji sezoni dosegli nekaj dobrih rezultatov v slovi ot<>: B. Blenkuš Včeraj se je v japonskem mestu Tokio začelo svetovno prvenstvo v hokeju na ledu skupine B. Na letošnjem prvenstvu sodeluje osem reprezentanc. Poleg Jugoslavije bodo nastopile še reprezentance NDR, Poljske, Norveške, Avstrije, Švice, Madžarske in Japonske. Naša reprezentanca je na Japonsko odpotovala že v nedeljo, prvo tekmo pa je odigrala včeraj. Na pot so odšli mednarodni sodnik Erik Krisch, predsednik IO ZHU in vodja reprezentance Borut Miklavčič, tehnični vodja reprezentance Marjan Jelovčan, zvezni kapetan reprezentance Milko Janežič, zdravnik reprezentance Janez Prinčič, trener reprezentance Hainy Premisi in dvajset igralcev. Naša reprezentanca na pot ni odšla najbolje pipravljena. To lahko sklepamo po rezultatih prijateljskih tekem, v katerih se naši niso najbolje odrezali. Dosegli so samo eno zmago (Madžarska 5:3), dva neodločena rezultata (Romunija 4:4, Motor 6:6) in šest porazov (Motor 6:1, Lieberec 6:4, 9:8, Romunija 4:3, 4:3, NDR 7:0). Vendar so skoraj vsi naši igralci optimistično razpoloženi in pričakujejo uvrstitev v sredino lestvice, čeprav je letos skupina Nogomet na Gorenjskem po novem Gorenjski nogometni delavci so se sporazumeli za nov način tekmovanja v gorenjski regiji. Področje Gorenjske so rezdelili na tri tek movalne skupine. V zgornji gorenjski skupini bodo tekmovali: Bohinj, Bled, Jesenic e, Lesce, Plamen in Tržič, v kranjski skupini: A: Tirglav, Sava, Primskovo, Šenčur. Naklo, Korotan, Fil-marji in Britof, B: Kokrica, Trboje, Grintavec, Preddvor, PH se bomo obrnili na delovne organizacije in na skupščino občine. V nedeljo, 13. marca, se krajani Siruževega, krajevne skupnosti /. okoli 600 prebivalci, na referendumu odločajo za krajevni samoprispevek za ceste in športno igrišče. Spoznanje, da se je treba opreti bolj na lastne sile, če gre za hitrejši napredek, za to krajevno skupnost v neposredni bližini Kranja, ni nekaj novega. Že pred leti so krajani, če niso hoteli ob vse hitrejši avtomnhilizaciji požirati prahu, po elapah asfaltirali vsa pota v naselju; asfaltna prevleka, ki je dokončno pokrila pota leta 1974 pa je le delna, tako imenovani grobi asfalt, ki je le z vrhnjo plastjo bolj obstojen. Preostali denar, ki naj bi se natekel v dveh lelih, bi najrnenili za ureditev športnega igrišča. Seveda pa je zmotno misliti, da je ta krajevna skupnost zagledana le v urejanje cest: v svojem srednje počnem načrtu ima kpo zapisane naloge, ki bodo poslej prišle na vrsto; od urejanja kanalizacije, lavne razsvetljave, pctrebe po novih telefonskih priključkih so velike, ter še in še. Vendar pa se vsega reševanja tako kot doslej ne bodo lotevali sami, pač pa računajo tudi na delovne organizacije, ki so že doslej prispevale k urejanju krajevnih problemov ter seveda na skupna sredstva, za, katera se bodo domenili \ okviru delitve med krajevnimi skupnostmi kranjske občine. Peter Kne, sekretar osnovne organizacije ZK: »Čeprav je Struževo mestna krajevna skupnost, še zdaleč ni urejena »po mestno«. Zato je samoprispevek, za katerega se bomo tokrat odločali na referendumu, že četrti po vrsti. Sedanji način se mi zdi ugodnejši, saj ne ho treba odšteti iz žepa večjo vsoto naenkrat, kot je bilo to 'doslej, pač pa se ho denar stekel postopoma vsak mesec skozi dve leti. S starini načinom mti ne hi mogli zbrati celotne pot rehne vsote, tako da bi se Verjetno naši načrti o dokončni ureditvi potov še odmaknili. Odločitev o referendumu za krajevni samoprispevek SO poleg konference krajevne skupnosti podprle tudi vse družbenopolitične orga-nizacije. Praktično vsaka hiša ima pred pragom asfaltno prevleko, ki jo je treba pred dotrajanost |<> ohraniti z novo trajnejšo plast jo. Zato menim, da krajani ne hotno dosti pomišljali ali velja dodat i še kak dinar ali ne.* Tone Sajovic, predsednik sveta krajevne skupnosti: »Vsa gospodinjstva v krajevni skupnosti so prejela bilten, v katerem so podrobno navedene številke. Pa vendar naj omenim še enkrat, da je večina s samoprispevkom zbranega denarja namenjena za dokončno obdelavo že asfaltiranega cestišča, to je 330.000 din. Tudi nepregledno križišče pri Remcu je potrebno urediti, za to je namenjenih HO(H) din, vendar pa bodo dela oprav Ijena tudi s prostovoljnim delom Za asfaltiranje igrišča je predvideno 312.000 din, nekaj pa bo verjetno še ostalo za idejne načrte za preureditev .sedanjega doma .kulture Krajani naj hi tako zbrali v dveh letih 1.10.0110 Niko Srabočan, predsednik krajevne organizacije RK: »Vsa ta leta mladina v Stru-ževeni ni imela drugega kot nogometno igrišče na travniku oh Savi, ki pa ga rada poplavlja voda. Novo igrišče ho na višjem za vodo nedosegljivem mestu in urejeno za odbojko, košarko, rokomet in tudi mah nogomet, pozimi pa bo lahko kot ledena ploskev za drsanje ('e ho mladi na dobila igrišče, kamor bodo seveda za rekreacijo lahko hodih tudi starejši, bomo Vsaj na športnem področni napravili kar pomemben korak naprej. Nogomet no igrišče ho seveda ostalo kjer je. treba ga bo morda le'malo' popravit i,« I. M te dni po svetu traokdi.ja V ROMUNIJI Po zadnjih podatkih, ki jih ji' objavili« romunska časopisna agencija Agcr-press, se je število žrtev katastrofalnega potresa, ki j«' zajel Romunijo 4. marca, najdenih do vključno H. marca, povzpelo na 1034. Od tega so v Bukarešti našli H10 žrtev, 224 pa v drugih mestih. Število ranjenih pa se je povzpelo na H195. Poleg številnih hi* in drugih objektov je porušenih 1W5 podjetij, poškodovane- pa so tudi instalacije, stroji in'oprema- Zaradi poškodovanih transformatorskih postaj so nekateri predeli romunskega glavnega mesta še brez toka in tudi nekatere tovarne zalo le niso mogle začeti s proizvodnjo. Pomoč Je Romuniji med prvimi poslala tudi Jugoslavija. Pošiljke pa prihajajo tudi z vseh drugih koncev sveta. Vsebujejo odeje, šotore, zdravila, hrano, ležišča, denarno pomoč za nakup poljskih bolnišnic in podobno. Kot je sporočila romunska časopisna agencija, so do sedaj priskočile na pomoč naslednje države: Italija, Určija, Velika Britanija, Avstralija, Finska, Danska. Norveška, Francija, zda, Kanada, Švedska, Jordanija in Jugoslavija. PomoČ je nakazal tudi UNICEF in tudi združeni narodi so ponudili pomoč. KKSPRKSNIVLAK V SKALO V Železniški nesreči, ki se je zgodila 1 -00 km severno od Tokia, je bilo ranjenih 6(1 potnikov Nesreča se je /godila, ku |e ekspresni vlak, ki povc/ii|e Tokio s severu Zahodnim delom Japonske. i/Uril Kom po zicija vagonov, v karerih je bilo 85(1 potni kov. je najprej trčila v skalo, ki je zaradi zemeljskega plastii padla n« prog« in potem i/.tirila. • IZGON VOJNIH ZLOČINCEV Poslanka ameriškega kongresa Ki i -sabeth Holtzman je sporočila, da bo kongresu dostavila zakonski predlog, ki predvideva, da bi iz zda izgnali vsakega tujca, za katerega bi ugotovili, da je vojni zločinec. Ta predlog je že podprlo 39 demokratskih in II republikanskih poslancev. Pristavila je, da sedanji ameriški zakoni prepovedujejo vstop v ZDA ljudem, ki so zagrešili manjše prestopke, nacističnim vojnim zločincem pa so vrata na stežaj odprta. VKLIKO MLADIH BRK/ D KI. A Mednarodna organizai ija dela je obj»\ ihi podatke o ne/aposiiioust i mladine v drža vah članicah organizacije /,» razvoj in go spod.-nsko sodelovanje Po leli podatkih je v _'.! zahodnih m.lu-iMi-kih drŽavah ne/a poslenih |nilili/ii.. 7 milii'iiim mladih Ipidi. pil ecinei niso uptiš I ev a 11 mla|š||i ud J."i lel Mladi predstav l|a|u k.u I" i n f»'t nI kov ne/a poštenih v 00 metri. Postaje, ki naj bi jih bilo 10, bi sestavljale skupine ogledal V velikosti 7 krat 7 metrov. Sončne postaje naj hi do konca tega stoletja pokrile 10 odstotkov potreb po energiji V tej državi. DVAJSKTLKTNK A (.ANK l'i v a neodvisna držiivii črne Mi ike < lana je slavila v ponedeljek dvajset lel llieo, odkai je K Vam«' Nkriiinali. eden največjih piihiid i okov afriške svobode, razglasil nienu m-iiiKisnust V teh dvajsetih letih razvoja *<> tudi (Jano pretresali hotratni nenuri Njen mirni razvoj je zaustavil prvi vojaški udar, v katerem s-o vrgli zakonito vlado predsed nika Nkrumaha, pud civilno vlado režima Kofije Biisic pa se je razvoj še bolj upu časni I Druga vojaška garnitura ki je prišla na vlado pred nekaj več kol petino leti. je končno v/pust a vi la ravnotežje med željami m možnostmi, taku da je (iana spet krenila pO put i napi edka in i a/ v (tja VOLITVE DRUOK V .10 I.KI IH Drugič v 'Mi letih svobode so Pakistanci odšli na splošne parlamentarne volitve. Od 7. do 10. marca so izvolili 200 predstavnikov narodne skupščine in skupščinski- poslance v vseh štirih provincah. Možnosti m oblike se same ponujajo Te dni prihaja na obisk v Gospodarsko zbornico SRS delegacija trgovinske zbornice za Koroško pod vodstvom predsednika Karla Baurechta — Uresničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe bi še pospešila gospodarsko sodelovanje med deželama oziroma državama ŽELEZNA KAPLA - Ob otvoritvi novega hotela Obir v Železni Kapli, ki je eden največjih rezultatov gospodarskega sodelovanja med Koroško in Slovenijo, je bilo zgovorjenih precej ocen dosedanjega gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Koroško oziroma Jugoslavijo in Avstrijo. Prevladalo je mnenje, da imata deželi na gospodarskem področju veliko skupnega, vendar vse možnosti še niso izkoriščene. O tem je govoril predsednik koroške deželne trgovinske zbornice Kari Baurecht, še posebno izčrpen pa je bil predsednik Gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič. »Kljub nekaterim odprtim vprašanjem obe deželi gospodarsko dobro sodelujeta,« ocenjuje Andrej Verbič. »V medsebojne gospodarske odnose bi lahko vključili nova prizadevanja in se tako odmaknili od tradicionalizma, ki združuje samo medsebojno trgovinsko menjavo. Sodelovanje je treba še vzpodbujati, krepiti gospodarske stike in ustvarjati pogoje za dolgoročne rešitve, ki se ponujajo pri skupnem vlaganju kapitala, dolgoročnih kooperacijskih pogodbah in pri sodelovanju z državami tretjega sveta. Nič manj pomembno ni turistično sodelovanje, skupno izgrajevanje prometnih objektov in složna prizadevanja za varstvo okolja. Tako bodo tudi naši medsebojni odnosi boljši.« Avstrija je med državami, kamor izvaža Slovenija, na sedmem mestu, pri slovenskem uvozu pa na četrtem mestu, je dejal Andrej Verbič v Železni Kapli. Nesorazmerje med izvozom in uvozom je veliko in le-tega je treba preseči v obojestransko zadovoljstvo. Gospodarsko sodelovanje je treba vzpodbuditi na način, ki bo prinašal nove kvalitete. Med Slovenijo in Avstrijo sta sklenjeni dve skupni naložbi: Sava-Semperit in Jože Kerenčič-An-ger. To je dokaj skromno ob dejstvu, da je sklenila Slovenija s partnerji iz drugih držav kar 45 takih pogodb. V primeru Slovenije in Avstrije gre za deželi ob meji, ki poznata soodvisnost Center za hemodializo tudi na Jesenicah Po investicijskem programu gradnje zdravstvenih zavodov na Gorenjskem naj bi do leta 1979 osnovali tudi center za hemodializo. Zdravstveni svet za Gorenjsko je pred kratkim o tem razpravljal in se odločil, da bi v tem centru bile štiri postelje za bolnika z okvarjenimi ledvicami. Ko je svet razmišljal tudi o lokaciji, je ugotovil, da bi bila za te namene najprimernejša jeseniška splošna bolnica in to iz preprostega razloga, ker ima vse osnovne bolnišnične oddelke in zato hitra intervencija, ki je včasih potrebna pri dializi, ne bi bila vprašanje. Razen tega pa bi bili dializatorji krvi v bolnici tudi pri roki, kadar bi šlo za kirurške posege bolnikov obolelih na ledvicah. Odločitvi o ustanovitvi centra za hemodializo na Gorenjskem je botrovalo dejstvo, da se veča število bolnikov, ki živijo le s pomočjo diali-zatorjev krvi ter so tako tudi sposobni za delo. čeprav s pomočjo večina le s skrajšanim delovnim časom Zmogljivosti v oddelku za dializo v Kliničnem centru v Ljubljani pa so za sedaj premajhne, tako da se nekateri bolniki morajo voziti na dializo celo v Zagreb. Po podatkih službe zdravstvene skupnosti Kranj je na Gorenjskem trenutno 11 bolnikov, ki se enkrat do trikrat na teden, odvisno seveda od stopnje obolelosti ledvic, vozijo na prečišče-vanje krvi v Ljubljano. Ce je bilo rečeno, da število primerov narašča, to ne pomeni, da se veča število obolenj na ledvicah, pač pa se zaradi dostopnosti takšnega zdravljenja in podaljševanja življenja bolnikom medicinska znanost pogosteje odloča za takšno obliko zdravljenja. Center za hemodializo v jeseniški bolnici bo verjetno ostal pri sedaj določenih zmogljivostih. Ce bi se pokazale potrebe do širjenju, bi se verjetno odločili raje za domačo oskrbo bolnika, kar se v svetu vse bolj uporablja predvsem zato. ker je domača oskrba bolnika dosti cenejša, saj za bolnika in aparat poskrbi lahko posebej izurjen sorodnik. L. M. »Naselje rmglšpilarjev« — priklopniki in stanovanjske prikolice ter reveži (socialni problemi) v starih, predelanih avtobusih, ki je pred nekaj leti nastalo na Sejmišču v Kranju, je kot kaže eden od problemov, ki zasluži vednost in pozornost najširše javnosti. Ker ni bilo dovolj, da so življenje teh stanovalcev spremljali le delavci Ikosa, Save, Iskre in Klavnice, ki hodijo tam mimo na delo, stanovalci bližnjih hiš in obiskovalci kegljišča pri Zlati ribi in drugi Kranjčani, so celotno naselje preselili pod novo kranjsko obvoznico. (In jim zgradili stranišče ter potegnili vodo na sredo novega naselja.) Sedaj se bodo s »kranjskim problemom« seznanili tudi drugi Gorenjci, Ljubljančani, ki se vozijo na gorenjska smučišča, tujci, katerih reka se poleti vali proti morju, skratka tisoči in tisoči voznikov m sopotnikov, ki se bodo zapeljali po obvoznici, (L. H.) — Foto: F Perdan obeh gospodarstev in osnove za gospodarsko sodelovanje ter skupna vlaganja. Deset dolgoročnih kooperacijskih pogodb za nastop na tujih tržiščih zato ne more biti dovolj, če vemo za možnosti in potrebe sodelovanja,« ocenjuje Andrej Verbič. »Turistično sodelovanje ostaja na ravni preteklih let, ki jo je mogoče preseči,« je dejal predsednik slovenske »Gospodarske zbornice in poudaril, da je hotel Obir v Železni Kapli nova oblika sodelovanja med državama. Nadaljevati ga je treba in si prizadevati, da se bo v Obirju vsakdo dobro počutil, ne oziraje se od kod je in kateremu narodu pripada. »Poudarjam,« pravi Andrej Verbič, »da so pri nas odprta vrata za vlaganje tujega kapitala vsem tistim, ki to žele. v skladu z našimi zakonitimi predpisi. Vse nove oblike gospodarskega sodelovanja pa so nedvomno odvisne od uresničevanja 7. člena avstrijske državne pogodbe. 2e lani sem povedal, da so slovenski gospodarstveniki integralni del avstrijskega gospodarstva in pomemben člen v sodelovanju med državami. O tem se bomo pogovarjali s predstavniki trgovinske zbornice za Koroško, ki prihajajo te dni v Ljubljano. Začrtali in dogovorili se bomo za prihodnje skupno delo .. .« t ir J. Košnjek ČAJČKA ZA JANKA POTEGAJCKA Šenčur — Pust, veselo razpoloženje, muzika kot se šika, vse pa v pričakovanju najavljenega pevca Janka Potegajčka. Pote-gajčka pa ni in ga ne bo kot ga ni bilo že pred leti na vesele prire ditve po Poljanski dolini in samo Potegajček ve, kje in kolikokrat so mu angina in druge zahrbtne bolezni zadrgnile gripo tik pred zdajci. Obiskovalci pa vik in krik in udri po organizatorjih, mladi zanesenjaki organizatorski pa po kotih ali kakor že veš in znaš. Potegajček pa doma pije čajček, ves hripav in bolehen . . . Hej, hej, vi Senčurjani in vsi drugi, od Potegajčka potegnjeni obiskovalci, nikar tako brezglavo po Potegajčku! Ta gorenjski Janko ima glas, ki ga je treba čuvati in ni, da bi ga razdajal po vaških veselicah. Da obljubi? Prava figa, sami bi morali biti toliko uvidevni, da ga ne bi nadlegovali, kajti Potegajček je samo eden in ni, da bi Gorenjci še tega popolnoma izčrpali. Kadar bo prišel, poklon in čajčka za grlo Potegajčka, če ga pa ne bo, boste storili vsesplošno dobro, če se boste kar sami izkričali: »Ne priznam, da te Potegajček čakam zaman, up imam, vse dokler ne priznam, ne, ne dam hrepenenja ne dam, vse dokler ne priznam« .. . ali kako gre že tista blagozveneča pesmica. A za vs'e na svetu, pustite pa Janku Pote-gaju njegovo voljo in svobodno opredelitev, kajti Potegajček je pa le samo eden.