VESTNIKOV VEČER
Letos se S.D.M. pripravlja že na 5. Likovno razstavo. Do sedaj so na teh razstavah razstavljajli samo slikarji slovenska porekla, letos pa smo poleg tega povabili kot goste, etnično skupino iz SRI I.ANKE — Ceylona.
Obeta se zanimiva razstava na kateri bo sodelovalo 18 slovenskih in 8 Cey-loneskih slikarjev.
Razstava se bo vršila na week-end 24. and 25. Oktobra, s pričetkom ob 4h popoldan, ko bo razstavo odprl Hon. J. G. Kennett, minister za emigracijo in etnične zadeve.
nični skupini različnih kulturnih ozadij, upamo da se boste razstave udeležili v velikem številu.
Kot poseben gost, katerega pa osebno ne boste spoznali, kajti on živi v Gorici in je svoje slike poslal, je g. Andrej Košič.
V slučaju, da je med vami še kdo, ki bi rad razstavlajal, naj se čim preje javi. Prijave sprejema g. Božo I.ončar na Tel. 347 8937 in to od kogar koli, ki se ukvarja z risanjem, najsibo profesionalec ali ne. Pogoj je le-ta, da mora prijavljena oseba biti Slovenec, slovenskih staršev ali pa poročen z Slovencem.
Črno-beli Vestnikov ples se bo letos vršil na soboto 14. novembra 1981. Lani je Vestnik praznoval svojo 25-letni-co obstoja _in je po barvi tiska ples dobil ime: Črno-beli Vestnikov Večer. Zaželjeno je bilo, da bi prisotni bili oblečeni v črno-bela oblačila, kar je bilo nadvse zadovoljivo saj je večina obiskovalcev sodelovala. Tudi letos je bila želja, da se to nadaljuje in zato bodo ob tej priložnosti tiskane majice (T-shirts) s posebnim "LOGO" Vcst-
nika. Te majice bodo na prodaj z vstopnicami, v katere je vključena tudi večerja (smorgasbord). Če se bo slučajno našel kdo, ki te majice ne bi oblekel, bo kaznovan /. manjšo denarno kaznijo (dobiček za sklad sestavilnega stroja). Majice bodo seveda poudarjale Vestnik 81/82, a bodo natiskane tako, da jih bo vsak lahko nosil tudi kasneje. Ker bodo ta večer vstopnice omejene, vam priporočamo, da jih nabavite takoj ko pridejo v prodajo.
»messrnGER« glasilo Slovencev u pustrpliji
'Registered by Australian Post -Publications No. VAW 1215" CATEGORY A
LLTNIK XXVI. ŠTEV. 8-9
S F P./OCT. 1981
POČASTITEV HAMERJA
LIKOVNA RAZSTAVA S.D.M.
Peter Mandelj, Mr. Walter Lippman in Marijan Peršič.
V prešernem razpoloženju
Nino Sluga je ime/ polne roke brhkih deklet
Predsedniki treh Slovenskih društev med pogovorom, od leve; Franc Likar (Jadran), Vlado Sluga (S.D. Planica), Marijan Peršič (urednik) Peter Mandelj (bivši predsednik S.D.M.)
V veliki dvorani Camberwell Civic Centra so v ponedeljek 27. julija odmevali glasovi govoric z najrazličnejših koncev zemljske oble. Raznovrstne narodne nošnje številnih etničnih skupin, obrazi različnih ras in mnogokaterih nians kože so bili pomešani v eno veliko družino. Vse prisotne pa je povezovala zavest, da pripadajo generaciji, ki ustvarja novo mnogokulturno avstralsko družbo.
Prilika za ta dogodek je bila slavnostna večerja v čast nedavno odstopivše-mu premierja Viktorije g. Dicku Ha-merju in njegovi soprogi. To večerjo je priredil poseben odbor, katerega so sestavljali predstavniki etničnih skupin v Melbournu.
Zastopniki kakih 40 etničnih organizacij so se zbrali na tem večeru. Med njimi so bili tudi predstavniki Slovenskega Društva Melbourne, "Jadrana", "Planice". Slovenske učiteljske zveze ter Slovenske Balinarske Zveze Viktorije. Program večera je vodil g. Borg, solicitor, čigar rod prihaja iz Malte. Med častnimi gosti pa so bili tudi g. J. G. Kennett, Minister za Emigracijo in Ltnične zadeve Viktorije, g. A. R. Wood, Minister za javna dela ter član
parlamenta Viktorije g. Sgro, ki je naseljenec iz Italije.
Po večerji, katero so prepletali pevski in plesni nastopi raznih narodnih skupin je g. Kennett opisal zasluge, katere ima g. Hamer za priznanje močnega in pozitivnega vpliva novonaseljen-cev na družabno, kulturno in gospodarsko strukturo Viktorije. G. Borg pa je izrazil g. Hamerju zahvalo za njegovo veliko razumevanje emigrantskih težav in njegovo prizadevanje za njih olajšanje. V priznanje mu je izročil kot poklon vseh etničnih skupin Viktorije lepo skulpturo, delo novonascijnca iz Grčije.
G. Hamer se je v toplih besedah zahvalil za prekrasen večer in naglasil, da v Avstraliji med različnimi etničnimi skupinami ne sme biti razlike, kajti vsi imamo nekaj zelo važnega kar nas veže: Prav vsi smo naseljenci v tej bogati zemlji, ki nam je sedaj postala dom. Razlika je samo v tem, da so se nekateri naselili preje, pa četudi pred tisočletji, drugi pa še vedno prihajajo.
Bil je nepozaben večer posvečen človeku, ki je vodil Viktorijo v času, ko se je raznokulturnost avstralske družbe pričela dokončno uveljavljati.
vestnfk
ic Kicnn\/ioMA ^oii a
JE NEODVISNO GLASILO SLOVENCEV V AVSTRALIJI
Lastnik; Slovensko Društvo Melbourne Predsednik: Stan Prosenak
Tajnica: Anica Markič Odgovorni urednik: Marijan Peršlč Upravno-uredniški odbor: Vasja Čuk, Sandra Krnel, Dušan Lavrlč, Jana Lavrlč, Božo Lončar, Karen Peršlč, Simon Spacapan. Rokopisov ne vračamo
Letno predplačilo? 6.00. Cena številki 50c.
Published by: Slovenian Association Melbourne, P.O. Box 185, Eltham, Vic., 3095 Telephone: Melbourne: 437 1226 Editor: Marijan Peršlč Set-up and printed by: Polyprlnt Pty. Ltd. Price — Cena: 50c.
Annual subscription — Letno: $6.00
Za podpisane članke odgovarja pisec. Rukopise ne vračamo.
UPRAVNI ODBOR S.D.M. ZA LETO 1981/82
Pošta: G. IVAN BARAT
Referent za Mladino: G. KAREL BEVC,
Priprava Dvorane: G. JOŽE BRGOC
Socijalni Referent in Zabave: G. FRANC HARTMAN
Vzdrževanje Centra: G. FRANC JELOVČAN
Načelnik Gradbenega Odbora: G. ALEK KOD1LA
Prejšnji Predsednik,
Zastopnik za Vestnik: G. PETER MANDELJ
Tajnica, Radijo: GA. ANICA MARKIČ
Športni Referent: G. IVAN MOHAR
Pomočnik Blagajnika: G. GARY ODER
Blagajnik: G. STAN PENCA
Predsednik, Kulturni Referent: G. STANKO PROSENAK
Načelnica Ženske Sekcije: GA. IVANKA TOMAŽIČ
Vzdrževanje Centra: G. JOŽE URBANČIČ
Drugi Podpredsednik, Starešina
Lovske in Ribiške Družine: G. JANEZ ZEMLIČ
Prvi Podpredsednik, Načelnik
Balinarske Sekcije: G. BRANKO ZELE
VESTNIKOV SKLAD
Vestnikov sklad še vedno vabi svoje bralce k nabiralni akciji za nabavo stavskega stroja. Točnih podatkov slučajno ni pri roki, sicer pa je v ta namen bilo darovanih preko en tisoč dolarjev,
kar je lepa vsota in se prav vsem prisrčno zahvaljujemo. Ob istem času pa naprošamo vse, ki še niso imeli priložnosti darovati, da izpolnejo spodnji obrazec in darujejo, kolikor pač vsak zmore.
Do priprave te številke "Vestnika" so darovali še sledeči:
M.Andreis..................$ 7.00
M. V. Privac................$10.00
S. Drezga...................$ 5.00
J. Rakušček.................$10.00
F. Mihelčič..................$20.00
D. Lavrič...................$20.00
M. Rome...................$10.00
B. Sdraulič..................$10.00
Adamič.....................$20.00
Svoj prispevek pošljite na:
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE P.O. Box 185. ELTHAM. 3095
ali pa na osebno izročite blagajniku, tajniku ali opòlnonioàenemu predstavniku S.D.M. na našem Središču r E It hamu. UPORABITE TISKANO NAKAZILO!
Pomnite, če vsi damo najmanj po SIO. kar za večino poedincev ni velik znesek bomo kmalu uspeli izboljšati in olajšati delo za naše slovensko glasilo v Melbournu.
Imena darovalcev bomo sproti objavljali v "Vestniku". r .
V "VESIMKON SKLAD za nabavo stavskega stroja prispevam
Ime in priimek. Naslov _
Ì
L
UPOKOJENSKI KROŽEK
Neverjetno hitro čas beži, že zopet obletnica!
Prvo nedeljo v Septembru je Slovensko Društvo Melbourne praznovalo de-set-letnico krožka upokojencev.
Res lepa misel. Ustanoviteljica tega krožka je bila pokojna ga. Elka Peršič, ge. Mici Hartman, Danica Hojnik-Ko-zole in Helena Van de Laak.
Prvi sestanki so bili v Carltonu. Miza je bila polna dobrot g. Hojnik ge. Marije Cvetko, veliko je pomagala ga. Mici Hartman in več let tudi vodila krožek. Pozneje je prevzelo oskrbo hrane slovensko društvo. Hiša v Carltonu je bila prodana in preselili smo se na lep grič v Eltham.
Sedanja voditeljica krožka je ga. Ka-ti Hartner. Kati je zelo dobra in razumna. Vsakemu privošči lepo besedo in prisrčen pogled. Ne mara da se govori o bolezni. Za rojstni dan obhajancu podari darilce, vsi pa godovniku skupno zapojemo. Kadar je kdo v bolnišnici, dobi cvetje, veliko dobro delo za starejše ljudi. Ker vse zelo stane, prodajamo srečke, katere ljudje kar radi kupijo, s tem pa je nekaj zabave.
Vsako leto se nekaj denarja iz. naše banke podari društvu v znak hvaležnosti.
Večrat mi pripovedujejo, kako je bilo lepo, ko so imeli prve sestanke na griču v kurniku.
Marsikateri nasmejani obraz iz krožka je šel k večnemu počitku.
Ko sem prvič stopila v krožek misleča; "Sedaj je konec vsega!" Kmalu sem se privadila, vzljubila družbo, spoznala. Starejši ljudje nimajo hudobije. Čemu? Danes smo — jutri nas ni
več. Vsi se imamo radi. Komaj čakamo prvo nedeljo v mesecu a ne zaradi večerje. Večkrat omenimo naj nam ne pripravijo večerje, društvo ne sliši in nam rade volje streže. Za materinski in očetovski dan imamo prve mize in pri Božični prireditvi prejmemo od društva darilce.
Res, v Elthamu zelo skrbijo za upokojence. Prav prisrčna hvala v imenu vseh in vsem, ki delate v ta dober namen.
Upokojenska družina, M. Bole
Naš urednik Vestnika, g. Marijan Peršič, se je po dolgoletnem delu le odločil za svoj nadvse zaslužen dopust. Z ženo sta pred nekaj tedni odpotovala v Evropo, kjer bosta obiskala tudi prelepo Slovenijo. Vsi sodelavci in prijatelji mu želimo lep oddih, ob istem času pa ga komaj pričakujemo nazaj, saj je zelo pogrešljiva oseba v uredniškem odboru kakor med bralci Vestnika.
Če že nekaj časa niste slišali ljubkega glasu naše napovedovalke na Radiu 3EA, Helene Van de Laak, je to zato, ker je bila nekaj časa v bolnišnici. Zvedeli smo, da je sedaj že doma in želimo ji čim hitrejše okrevanje.
30. julija 1981 seje v Mercy bolnišnici, kar 5 tednov prehitro rodil sinček Vicky in Ediju Zorzut. Čeprav je malo prehitro prikobacal na svet je vse v najlepšem redu in so ga vsi domači prav veseli, posebno pa mamica in očka. Mladi družinici naše čestitke in veliko sreče pri vzgoji mladega Jasona.
KNJIGE
NA
PRODAJ
PRI
S.D.M.
Slovenska kuharica........................................ $10.00
Kaj mora žena vedeti o sebi...................................$9.00
Naredi sama.............................................. $10.00
Narava ima vselej prav...................................... $8.00
Imel sem ljubi dve.......................................... S8.00
Vse o cvetju...............................................$15.00
Ljubimec lady Chatterley.................................... S9.00
Knjižnica je odprta vsako prvo nedeljo v mesecu popoldan.
Jets	etfèurs]
L TRAVEL CENTRE j	
Prvenstvena Avstralska Potovalna Agencija
PRVENSTVENA — ker ima največje število potnikov PRVENSTVENA — ker ima najbolj usposobljeno osobje PRVENSTVENA — zato ker vam nudi najnižje možne cene
OBRNITE SE NA G. KOSTO PAVLOVIČA ZA VSE VAŠE POTOVALNE POTREBE
303 COLLINS STREET MELBOURNE
MLC BUILDING, 19. NADSTROPJE (na oglu Collins in Elizabeth Streets)
TELEFON: 62-0041
Po uradnih urah g. Pavlovlf 26 5689
Čiščenje hriba
NA HRIBU OB YARRI Očetovski dan
V soboto 5. septembra smo se ponovno zbrali v zelo lepem številu, na družabnem večeru, kjer smo skupno počastili praznik očetov, ter 10-letnico Upokojenske Družine Slovenskega Društva Melbourne. Otroci, pod vodstvom učiteljic, so pripravili kratek kulturni program z deklamacijami, igrico, petjem in plesom. Ni zaostajala Upokojenska Družina, z deklamacijo, katero je sama spisala ga. Bole in s pesmijo sester Anice in Kati nas je tudi ta krožek razveselil. Po končanem pripravljenem programu je sledilo še eno presenečenje: predstavil se nam je naš novi orkester-instrumentalni, katerega so prevladali lonci, pokrovi in kuhov-nicc i/, kuhinje — na veliko razočaranje mi je zmajnkalo filma v kameri, da bi vam lahko te člane orkestra prikazala na sliki. Tisti, kateri sc niste udeležili vam je samo lahko žal. Celi večer je potekel zares v lepem razpoloženju.
Spomnili smo se tudi patra Bazilija, kateri zaradi prevelikega dela ni mogel biti med nami. Ravno ta čas mineva 25
OČETOVSKI DAN
Pozdravljeni očetje vsi, danes se vaš dan slavi. Da se družino prav vzgoji, tudi oče mnogo potrpi.
Ker dovolj denarja ni, oče si dve del' dobi. Skrbi za hrano, vse — ni čuda če nervozen je.
Kar v družini dobro je, vsa hvala mami gre. Kar v družini kdo zgreši, tega kriv si oče ti.
Kar družina dozori, očala črna izgubi. Popolne sreče nikjer ni, kjer brez očeta se živi.
Očetje vsi ste ljubljeni, tudi če žena na vas kriči. Oče, danes ga ma!' popij, ostani zdrav do konca dni.
M. Bole
Naš očka danes svoj praznik praznuje. Kakšen pa?
let njegovega delovanja med rojaki v Melbournu za kar smo mu vsi zelo hvaležni. Pater Razilij, vam pa kličemo še 25 let!
Omembe vredno je tudi to, da so v nedeljo 6. septembra kuhinjo ponovno prevzeli mladinci S.D.M., in nam pokazali česar so zmožni. Lepo je bilo videli njihove nasmejane obraze in prijazno postrežbo, še bolj pa ko, smo uživali njihovo odlično in okusno hrano. Ta dan, se nas je zbralo kar lepo število bilo bi pa lahko še več; na žalost nekateri vse premalo upoštevamo trud mladine in jim s tem ubijamo dobro voljo. Isti dan nas je obiskalo kar lepo število članov kluba Istra, kateri so se prišli malo "vežbat" v streljanju, popoldne pa so se ustavili še na balinišču. Njihov obisk jc seveda veliko pripomogel k uspešnemu dnevu za požrtvovalne delavce (kuharice in kuharje) tega dneva. Tako smo pač na 'hribu' preživeli Dan Očetov.
Anica Markič
Da se iz gostilne priziblje, vriska in poje, pa govori po svoje? Ne, tak moj očka ni, moj je vreden vse časti.
To je praznik vseh očetov, ki se nesebično trudijo za nas. Tudi zate bratec. Zato ga ljubi in spoštuj, nasvetov njegovih pa ne zametuj, če ga tudi kaj popije, se na njega ne huduj.
Včasih če preteško dela, kozarček je za moč,
če v družbo gre z prijatelji en kozarček pa na zdravje, drug za lahko noč.
Pa veselo se zapoje, du pozabiš na skrbi,
saj preveč imaš jih z nami, tudi dragi očka ti.
Zato smo lahko srečni, da te še imamo,
premnogi žal te sreče ne poznajo. Ti nas ljubiš in podpiraš, učiš in dobro želiš.
Bog te čuvaj še nu mnoga leta, ter hvala ti za vse,
tvoj sin in hčerka ponosnu sta na te.
V. Gajšek
Kot na lašč se nam jc sonce smejalo, da smo lažje počistili naš hrib v nedeljo 30. avgusta. Zbralo se nas je zelo lepo število in to čez 80 članov. Razne skupine delavcev so se razdelile na več koncev in krajev našega zemljišča in tako zares naredili ogromnega dela, katero je bilo že nujno potrebno urediti. Sadila so se drevesa, pokosila seje trava, očistilo se je okrog znamenja, po-mila so se vsa okna na našem domu,
raznih odpadkov iz zemljišča se je odpeljalo kar prikolica za prikolice. Mladina je bila tudi zelo živahna na športnem igrišču, v mladinski koči, da ne pozabim šole. Pokazalo se je, kaj se da narediti, če se nas zbere večje število članov.
Vsem, kateri ste se nam pridružili in priskočili na pomoč zares prisrčna hvala — na vas ostale pa pride vrsta drugič, kaj ne da?
Priporočam se Slovencem vzhodnega dela veükega Melbournu za vsakovrstna avtokleparska dela, avtobarvanjc in podobno.
Popravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
A. V. MOTOR BODY REPAIRS
1/117 LEWIS RD., WANTIRNA SOUTH, 3152, Telefon delavnice 221 5536 — VIC. TOWING SERVICE 24 ur dnevno na telefonu 221 5757 ali pa doma — 232 4314
Rojak VOJKO VOUK
INCOME TAX RETURNS
Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih.
MERCURY TAX SERVICE
518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji)
U rad u jemo:
od ponedeljka do petka 9 am.—8 pm	Lastnik podjetja:
v soboto 9 am.-I pm.	STANKO PENCA
NO APPOINTMENTS NECESSARY
Vsak stoti je bil prestopnik
Nekaj podatkov in številk iz analize o stanju kriminalitete v zadnjih predvojnih letih in obdobju sedemdesetih let — Kriminala v povojnem obdobju bistveno manj

Hudo se motijo tisti, ki še danes vztrajno povezujejo pojav najrazličnejših vrst kriminala le z razvojem sodobne družbe. Prestopnišrvo z vsemi svojimi značilnostmi je spremljevalec človeka že skozi stoletja, pred časom narejena zanimiva primerjava pa kaže na tu, da je bilo, denimo, pred vojno štev ih kaznivih dejanj in storilcev v Jug oslariji neprimerno večje kot v zadnjih nekaj letih. Pogled v nekaj podatkov te analize je prav zanimiv.
V_	_______
V kraljevini Jugoslaviji je bilo leta 1932 na 100 tisoč prebivalcev kar 695 obsojencev, najvišjo številko pa beleži leto 1934, ko so sodišča obsodila že 916 prestopnikov, V primerjavo nekaj številk iz povojnih let.
Med leti 1968 in 1975 jc največ obsojencev najti prav v zadnjem letu - 575 na 100 tisoč prebivalcev, kar je seveda še zmeraj bistveno manj kot v kateremkoli predvojnem letu v obdobju 1932-1939. Poprečje povojnih let kaže, da je bilo v SFRJ obsojenih 526 oseb na 100 tisoč prebivalcev, medtem ko je v zadnjih predvojnih letih bilo to poprečje 796.
Iz teh nekaj podatkov je videti da je bilo kriminala v kraljevini Jugoslavie 73 natanko 50,76 odstotka več kot v povojnih letih. Tako je bil v poprečju pred vojno obsojen vsak 126. prebivalec, v SFRJ pa po podatkih omenjene analize le vsak 1 H 9. državljan.
Zanimivo bo verjetno tudi videti nekaj podatkov o ustavljenih sodnih postopkih in zavrženih obtožnicah. V letih od 1937 do 1939 je sodišče ustavilo 402.094 postopkov, za nedolžne je bilo prog la senili 608.731 oseb, številke za leta od 1973 do 1975 pa dajejo povsem nasprotno podobo: ustavljenih je bilo vsega 86.850 sodnih postopkov, o nedtož-nosti oseb pa izrečenih 260.895 sodb.
Vse to kaže na dokaj visoko stopnjo razvitosti kriminala v takratni Jugoslaviji. Vedeti je namreč potrebno, da je bilo v tistem času najti kaj malo kriminogenih družbenoekonomskih faktoijev, saj je šlo večidel za kmečko prebivalstvo z vsemi svojimi značilnostmi. Poleg tega je bila družbi ekonom sko dokaj zaostala, industrijsko nerazvita, skorajda brez turizma, kar vse naj bi po prvih ocenah pogojevalo nizko stopnjo kriminala.
Prav nasprotno pa bi veljalo za našo povojno ureditev. V njej je najti veliko kriminogenih faktorjev, ki izvirajo predvsem iz ostanka razrednih odnosov, podružbljanja sredstev za proizvodnjo in promet, kar daje možnosti za izkoriščanje in okoriščanje; k temu je potrebno dodati še h iter ekonomski razvoj, velik priliv kmečkega dela prebivalstva v mesta, bujen razcvet turizma in še kaj. 1'a vendar vidimo, da je stopnja kriminala v SFRJ neprimerno nižja.
Mnoge takšni podatki presenečajo, njihova razlaga pa bi nedvomno zahtevala podrobnejšo in tehtnejšo analizo. Vsekakor imajo prav tudi tisti, ki se zadovoljijo že z razlago, da kriminal izhaja iz same strukture neke družbe. Najpomembnejše pri vsem tem je razineije med ekonomskimi in drugimi potrebami neke družbe in možnostjo njihovega zadovoljevanja. In podatki o stopnji
kriminalitete v povojnih letih kažejo, da je nova ureditev to razmerje postavila v prave okvire.
Za konec bo zanimivo videti tudi, kakšnih kazni so se v posameznih primerih posluževali v letih 1932 -1939 za storjen? kazniva dejanja in k akšnih v letih '.968-1975.
V omenjenih predvojnih letih je bilo 2.634 oseb obsojenih n a smrtno kazen ali zapor preko desetih let, na 5 do 10 let zapora je bilo obsojenih 3.109 oseb, kar 1 6.691 jih je moralo v zaporu preživeti od enega do 5 let; 560.830 obsojencev jc bilo v zaporu do enega leta, medtem koje bilo denarno kaznovanih 385,989 prestopnikov, kakšne druge kazni pa je občutilo 31.924 državljanov.
In kakšna je podoba v letih 1968-1975? Z več kot desetletno zaporno kaznijo ali smrtno kaznijo je bilo obsojenih 1.786 oseb, 3.718 jih je bilo v zaporu od 5 do 10 let, na zaporno kazen od enega do 5 let je bilo obsojenih 45.983 prestopnikov, do enega leta pa kar 441.993 oseb. Denarnih kazni je bilo 2 94.428, drugih oblik kazni pa 86.152.
Seveda dobe ti podatki povsem drugačno podobo, če izračunamo število posameznih kazni na 100 tisoč prebivalcev. Tako zapornih, smrtnih in denarnih kazni je v tein primeru v predvojnih letih neprimerno več, čeprav je po drugi strani seveda res, da to v veliki meri ni odvisno le od teže posameznega kaznivega dejanja, pač pa predvsem od sistema kaznovalne politike v posameznem obdobju.
Kot pribito pa ostaja, da so imeli sodniki in sodišča v predvojnih letih veliko več dela, kot ga imajo danes.
Priredil: R. B.
S. M. AUTO SERVICE
na vogalu
HOODIE IN STAFORD STREETS, ABBOTSFORD. 3061 Tel. 41 4263
se priporoča za vsa
STROKOVNA MEHANIČNA IN ELEKTRIČNA POPRAVILA:
*	Automatic Transmission Service
*	Tuno ups
:> F.lectronic wheel alignment Computer wheei balancing " Tyre and battery sales
Vsem rojakom nudimo 7i% popusta.
VALTERS PAINTING and PAPERHANGING
Za prvovrstno pleskarsko delo in obešanje zidnih tapet, se obrnite na svojega rojaka
Valter-ja Prosenak,
72 PETRONEI.I.A AVI.. HHEEI.KRS HII.I. Telefon: 561 5692
NOVICE IZ DOMAČIH LOGOV
NOVA LADJA "JUGOLINIJE"
REKA — Pod zastavo reške "Jugo-linije" bo plula tudi ladja z nosilnostjo 17.000 ton, ki nosi ime po svojem matičnem pristanišču. Predstavniki Jugo-linije so na slovesnem prevzemu Čestitali ladjedelničarjem iz Pulja in Kraljevice za uspešno opravljeno delo. Ladja Rijeka je dolga 160, široka 23,5 metrov, plula pa bo z motorjem z močjo 8250 kilovatov in s hitrostjo 16,6 morske milje na uro.
ODKRITJE REDKE RUDNINE — RUTILA
PRILEP — Blizu Prilepa so odkrili nahajališče rutila, zelo redke titanove rudnine. Na svetu ga je zelo malo, v Evropi ga doslej še niso našli.
Za zdaj še niso natanko ugotovili, kolikšne so zaloge, kaže pa, da jih je dovolj za nekajletno izkoriščanje. Iz rutila navadno pridobivajo titenovo belilo, ki jc potrebno skoraj vsem induslrijskim vejam.
LOV NA BENCINSKE HLAPE
LJUBIJANA — Ljubljanski inženiring Smeli je razvil in izdelal absorbcijsko-desorbcijsko napravo ali industrijski lovilec, ki uspešno polovi 97 do 98 odstotkov bencinskih hlapov in jih ponovno utekočinja v bencin. Gre za napravo, ki preprečuje nevarno in nezdravo onesnaževanje industrijskih prostorov ter ozračja, in za dosežek, ki ustvarja dvajsetkratni prihranek bencina v nekaterih industrijskih panogah.
Če vemo, da slovenska industrija po zelo zaokroženih ocenah izpusti v ozračje vsako leto za okoli sto milijonov dinarjev bencinskih hlapov, ker jih doslej ni znala poloviti in ponovno utekočiniti v bencin, potem šele spoznamo pravo vrednost po svetu sicer znanega lovilca bencinskih in drugih hlapov. V Sloveniji so tako napravo sami izdelali strokovnjaki, namesto da bi kupili licenčno.
PRINČEVA POROKA
Princ Carli je svet zbudit, ko je Diano Spenca poročit. Milijoni ljudi celega sveta je svadbo po televiziji gledala.
Princi, pricezinje vseh strani na svadbo bi/i so povabljeni. 7.elo razkošno bilo je vse, tako nazaj ne pomni se.
Čariija imajo radi ljudje. Diana se vsem priljubila je. Pri procesiji se Princ smehlja, Diana prijazno z roko mahlja.
V skrbeh se ozira Kraljice oko, bo srečno vse skozi parado šlo? Srečno je bilo končano svatovanje, poročena sta šla na potovanje.
Povsod kjer sta se vozila, prijazen sta sprejem dobila. Bog daj mnogo jim moči, srečno vozit skozi temne dni.
M. Bole
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA DONVALE TRAVEL
1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS)
ObiSCite našo pisarno ki ima lastni prosior ia	Privale car park available. We .liso tome lo
parkiranje. Po želji pridemo ludi na vaš doni,	your home if you desire. Regarding any aspect
Z nasveti pri načrtovanju in pri urejevanju	of your travel requirement: Overseas, Inter-
VaSega potovanja po Aus:raliji ali preko morja	siale. Cruises, Hotels (Passports, Passpori
(pri nabavi potnih lisiov, viz... ) Vam je na	photos. Visas, all iravei documents eie... )
uslugo:	Contact:
Eric Gregorich DONVALE TRAVEL SERVICE
1042/1044 DONCASTER ROAD, EAST DONCASTER, VIC. 3109 TEL.: 842 5666 (ALL HOURS)
Že od leta 1912 je ime GREGORICH dobro poznano v Viktoriji vsem, ki se odpravljajo na potovanje.
ROJAKI ŽELITE PRISTNIH KRANJSKIH, AI.I SLOVENSKIH PLANINSKIH KLOBAS IN DOMAČEGA PREKAJENEGA MESA . . .
OBRNITE SE NA SLOVENSKO PODJETJE
JOHN HOJNIK SMALLGOODS
PTY. LTD.
209 215 St. George's Road, North Fitzroy, 3068 Tel. 48 6656 — 48 8757
Postrežem boste v domačem jeziku
NIKOGARŠNJI OTROCI
KuStroglavec z velikimi rjavimi očmi. star 15 let, velik 1,46 metra, tehta komaj 40 kilogramov. Ime mu je Luis Sergio in sedi v sobi na policijskem komisariatu v Riu de Janeiru in kramlja s policijskim reporterjem. »Dva sem res pospravil, ampak štirje umori, ki so mi jih še naprtili, niso moje delo." Pripoveduje, kako se že od svojega dvanajstega leta preživlja z ropi. Ne spominja se več, kolikokrat je že ropal, saj pravi, da takšno delo niti ni naporno: zagrozi s pištolo, napadeni se prestraši in odda kar pač fant zahteva, če pa misli, da je to šala, pa konča z nekaj streli v trebuh.
Sicer pa ni 15-letni morilec in ropar v velikem brazilskem mestu noben izjemen primer. Brazilski časniki so polni poročil o zločinih, ki so jih zagrešili otroci. Direktorji
luksuznih hotelov ob brazilski obali protestirajo proti »razmeram, podobnim divjemu zahodu«. Cesto se zgodi, da njihove petične tuje goste oropajo mladoletni smrkavci. Gostje se ne počutijo več varne in odjavljajo rezervacije. Tudi mnogi trgovci in poslovneži so iz protesta zaprli svoje lokale v središču Sao Paula. Saj so bili skoraj dnevno oropani ali okradeni.
V Sao Paulu je okoli dva milijona mladoletnikov, ki žive brez družinskih vezi, so podhranjeni in skoraj niso videli šole od znotraj. Okrog 400.00f> od teh dveh milijo nov jih živi v skrajni bedi. Ti otroci imajo okrog 1200 band, so oboroženi, nekateri tudi z najnevarnejšim orožjem. Ta nova družba se imenuje "otroško podzemlje«. Njihov stil jc zločin, korupcija, nasilje, revščina. Govorijo
svoj lasten jezik in odobravajo le svojo ganstersko moralo. Otroci so bili lani krivi za 80 odstotkov roparskih napadov, za polovico deliktov z mamili in 20 odstotkov v primerih umorov in ubojev.
Vse to se dogaja v vseh večjih brazilskih mestih. Milijoni otrok rastejo brez čustvenih družinskih vezi. živijo po pločnikih, na plažah, pod viadukti, čez dan pa postopajo po mestnih središčih in predmestjih ir. vedno iščejo kaj za pod zob ali denar. Nekateri so občasni Čistilci čevljev, deklice pa se prodajajo od svojega desetega leta dalje, Za vse pa velja, enotni moto: »Napadi, da ne boš umrl, da boš preživel za vsako ceno!-
Ti »nikogaršnji otroci« so rezultat brazilskega »gospodarskega čudeža«. V zadnjih 15 letih je Brazilija doživela gospodarski razcvet in se je iz agrarne dežele v veliki meri prelevila v industrijsko. Vendar se polovica prebivalstva temu razmerju ni priključila, še manj prilagodila.
Milijone ljudi so zvabila bogata mesta, zapuščajo podeželje in se naseljujejo na obrobju mest, kjer rastejo revne četrti in se na tak način pogrezajo v še večjo bedo. To je svet lakote, bolezni in socialnega kaosa. Otroci se rojevajo en za drugim, kajti strogo katoliška Brazilija noče nič slišati o načrtovanju družine in kontracepciji. 2e majhni otroci so tako pognani v svet brezobzirnega boja za golo življenje.
Država sicer ima zavode, ki naj bi te otroke spravili na pravo pot. Toda to so takšni zavodi, da otroci pridejo iz njih še večji »strokovnjaki«. Razmere v teh domovih so strahotne. Osebje jih muči, izrablja v svoje namene, ki tudi niso najbolj čisti ali pa jih celo ubija. Stanovalci hiš, ki so v soseščini, neke take institucije, so se pritožili oblastem, da ponoči slišijo brezupne krike otrok in vidijo prizore, da se jim obrača želodec.
Parents are the top teachers
Teachers who discourage parents from helping children to read, in case they use incorrect methods, are wrong. According to the latest research, parental coaching can make the difference between a backward reader and a good one. It can sometimes achieve •better results than the most skilled and intensive teaching at school.
The research — by Jenny Hewi-s o n, psychology lecturer at Durham University, and Bill Schofield, research fellow at the Open University — was carried out among working - class primary school children in the London boroughs of Barking and Haringey. Until now, experts have said that parents can help their children best by talking, playing, and reading stories. The official Bullock report on reading, for example, warned parents against more formal techniques, such as helping children through a reading scheme.
Bui Hewison and Schofield found that listening to a child read was the parental activity that had by far the most important effect. It explained more than a third of the difference between one child's reading score and another's. By contrast, the amount and quality of talk in tha home made little difference.
In Barking, the researchers found that nearly half the parents of seven and eight-year-olds were coaching their children, even though this was not encouraged by the schools. These children got belter reading scores than classmates of equivalent intelligence who lacked parental help. And the more help they got, the higher their scores.
So what, would happen ?f schools encouraged parental help? To find out, the researchers experimented with primary school classes in Haringey. In two of them, children took books home to read to their parents every second night. After two years, most of them were read:ng better than average for their age-group.-In other classes, where there was no such scheme, two-thirds of the children remained below average.
The Haringey experiment also covered two classes which received intensive help from a specially qualified teacher in groups of five or six. These did not, on average, do as well as those who enlisted parental help.
"The help these children got in school was far beyond wiiat. any education authority could normally provide," says Ms Hewison. "Yet they still failed to make the same progress as children coached by their parents. Teachers have said that parents will confuse children by using the wrong methods or upset them by putting on too much pressure. We now have firm evidence to the contrary."
Education officers in Haringey are so impressed by the results that they are urging all primari' schools to involve parents; some teachers were specially released to spread the message by home visiting.
— 'Sunday Times'
Consumer's friend fights planned obsolesence
If you have ever wondered why electric toasters last only a year and washing machines start chewing up clothes after two, just ask Dr Jack Schofield.
As an expert in tribology, the science of friction and mechanical wear and tear, Dr Schofield is convinced that obsolescence is built into everything we buy.
"In the old days a washing machine lasted 25 years," Dr Schofield said yesterday. "They lasted this long because manufacturers didn't know how to make them tail."
Today technology has advanced but, according to Dr Schofield, washing machines arc good for only two years of trouble-free use.
"Our washing machines, our Irons self-destruct as soon as possible alter the end of the guarantee period," he said. "This isn't an act of God; it is planned obsolescence."
Dr Schofield, a senior lecturer at Liverpool Polytechnic, has been visiting lecturer in Australia's first course to include tribology, which has just finished at Caulfield Institute of Technology. Tribology, from the Greek word for 'rub', was coined during a public inquiry in Britain in 19C4, which investigated mechanical failure in industry.
Dr Schofield said industry was dominated by accountants whose sole interest was with the bottom line of their businesses; profit and loss. They had achieved short-term profit, but at the expense of product quality.
"The life cycles of washing machines, sweeping machines and cars have all been falling," he said. "Are we heading for the one-wash washing machine, the
one-walk shoe or the one-sweep sweeper?"
Dr Schofield estimated that 40 »er cent of Australia's gross national product was spent on replacing worn-out and broken equipment in homes and industry. Techniques were available for reducing damage caused by wear, but were not being used.
"The application of existing knowledge in solving problems of wear could save Australia $500 million a year. And that is_ without trying because the knowledge is already here," he said.
Dr Schofield said one example was of a British company which launched a tyre with a life expectancy of 100.000 kilometres. The next year the company followed with a mark 2 version which cost more hut tasted only (»5,000 kilometres. He said rubher technology was such that tyres could be built to last the lifetime of a car.
In another case, a manufacturer of electric irons located a thermostat next to a water valve which was known to be leaky. The thermostat usually corroded and jammed on one heat setting after two years.
Dr Schofield said most car mufflers were made of steel pickled to remove scale. The scale actually acted as a partial barrier to corrision but was deliberately removed.
He said industies were manufacturing products to be thrown away. This was a waste of natural resources as well as energy.
"My argument is that energy is going to run out. that materials are going to run out. We have to change our attitude to this throw-away concept, and make things to last," he said.
t FRANC NOVINEC
y sredo 29. julija je za vedno zatisnil oči Franc Novinec, rodom iz Ljubljane.
Pokojni Franc se je že pred kakimi 30 leti naselil v Melbournu. Pridno se je udejstvoval pri S.D.M. v prvih letih obstoja, pozneje pa se je držal le bolj zase in v krogu svojih naj bližnjih prijateljev. Bil izredno nadarjen za slikanje in glasbo. Na sadove njegovega talenta se mnogi starejši člani S.D.M. prav gotovo še spomnijo.
Franceta smo položili k večnemu počitku v ponedeljek 3. avgusta na pokopališču v Tempelstowe.
t YOLANDA VOGRIG
21. augusta 1981 je po nekajčasnem bolehanju preminula v bolnišni, draga mama in stara mama YOLANDA VOGRIG. Pokojnica je bila stara 69 let.
Poleg hčerke, ge. Marije Prosenak, zapušča moža in šest otrok, ter število vnučkov.
Družini in znancem ob tej izgubi izrekamo iskreno sožalje.
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame in stare mame
YOLANDE VOGRIG radi bi se zahvalili vsem, ki ste kakorkoli lajšali bolečino ob izgubi naše drage mame, prispevali cvetje, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsem prav lepa hvala.
Marija Prosenak z možem in otroci
JOŽE URBANČIČ	Telefon: 850 7226
KAL-C ABINETS
STROKOVNJAKI ZA: kuhinjsko pohištvo — mizarsko opremo kopalnic, umivalnikov itd. — vsakovrstne stenske omare in knjižne police.
SPECIALIS rs FOR: Kitchens — Vanity Units — Wardrobes — Book Shelves
Če gradite novo ali pa obnavljate staro obrnite se / zaupanjem n;i If you are building or renovating call on us with confidence!
3 Pamela Grove, Lower Tcmplestowe, Vic.
Predstavljamo slovensko slikarsko in pleskarsko podjetje
SUNSHINE PAINTING SERVICE
PTY. LTD.
62-64 MONASH STREET, SUNSHINE, 3020
Tel. 311 1040, 312 1533
Lastnik: JIM KOROŠEC, Priv. 336 7171 Svoji k svojim !
Evropejci se predajajo fiksanju
z leta v leto cariniki zaplenijo večje količine heroina na naših mejah — Beli prašek zasvaja vse več mladih - Iz Zlatega polmeseca preko Jugoslavije na Zahod
Na mejnem prehodu v hernetičih so prejšnji teden naši cariniki našli sedem kilogramov heroina, skritega v plastičnih vrečkah v rezervnem kolesu „žabe", ki jo je vozil turški državljan B. H. Turgut. Vrednost plena se na tržišču z drogo vrti okoli sedemdesetih milijonov dinarjev. To je največja količina mamila, zaplenjenega v naši republiki, nikakor pa ne edini primer v zadnjem času. Januarja so italijanski cariniki na istem mejnem prehodu na turističnem avtobusu našli 1,9 kilograma heroina. Oba primera opozarjata, da se tudi preko naše dr/ave spletajo tihotapske poti, po katerih priteka v Zahodno Evropo nevarni heroin Ali gre zgolj za naključje, da so odkritja tihotapcev s heroinom v zadnjem času pogostejša, ali pa to pomeni, da naše meje prepuščajo vse več tega mamila?
Drugo bo verjetnejše. Strokovnjaki namreč opozarjajo, da je zahodno Evropo zajela prava heroinska mrzlica. Uživanje tega mamila je še pred nekaj leti veljalo za težak socialni problem, značilen predvsem za ameriško družbo, danes heroin straši po Evropi. V neapeljskem predmestju Portici visijo plastične brizge kar po vejah; v
zahodnoberlinskem Bahnho-f Zoo so lani zabeležili čez tisoč novih zasvojencev heroina, najmlajšemu je komaj 11 let; v Parizu so nekateri kavarnarji zvrtali luknje v kavne žličke, da jih uživalci heroina ne kradejo za pripravo mamila. V vseh velikih zahodnoevropskih mestili je moč videti mlade zasvojence, kako se vlačijo po klopeh v parkih, se zbirajo na javnih straniščih za fikse, vise omamljeni na ograjah, se potikajo po zanemarjenih mestnih predelih. Dekleta se prodajajo, fantje kradejo, da bi prišli do denarja za prepotrebni fiks, kot v žargonu pravijo injiciranju heroinske raztopine v vene.
Ce ponovno pogledamo našo domačo statistiko, je porast uživanja heroina delno razviden tudi po količini, zaplenjeni na naših mejnih prehodili. Pred dvema letoma so naši cariniki zaplenili 31 kilogramov heroina, leto kasneje 91,5, lani pa že 301 kilogram. To je seveda le drobec, saj so na mejnih prehodih po vsej Evropi zaplenili celo tono heroina, pa še lo je manjši del vsega mamila, kije lani Drišlo na evropski trg.
Evropa je ponovno postala središče heroinske trgovine, katere lovke segajo na eni strani
v dežele tradicionalne predelo-valke opija, na drugi strani pa v razviti svet, ki je potrošnik vsakovrstnih mamil. Pred leti so sicer zlomili zloglasno marsej-sko zvezo, vendar so iz pepela te tihotapske organizacije zrasle nove, še močnejše. Najvplivnejša in najmogočnejša je sicilijanska zveza, ki skrbi /a evropsko in ameriško tržišče, odkar so Američani dokaj uspešno zatrli pridelovanje surovin za mamila v Južni Ameriki. Nasprotno pa so oživeli pridelovalci opija v tako imenovanem Zlatem polmesecu, kamor spadajo Iran, Afganistan in severni Pakistan. Ker so omenjene dežele v dokajšnjih gospodarskih škripcih, Afganistan pa ima celo gverilsko vojsko, ki jo je treba nekako vzdrževati, vidijo enega od virov denarja v prodaji opija. In tako so ponovno zasejali polja z makom.
Iz surovega opija v skritih tovarnicah pridobivajo različne izvlečke, na koncu pa še najdragocenejši beli prašek heroin. Nato pride na vrsto dobro organizirana mreža „trafikantov", potnikov, ki prenašajo mamila v Pariz, London
Frankfurt in druga razpečeval-ska središča. Pri tihotapljenju se poslužujejo najrazličnejših tri-
kov, od kovčkov z dvojnim dnom in skritih prostorov v avtomobilih in tovornjakih pa vse do najpreprostejše „žive pošiljke", kar pomeni, da si potnik naveže nekaj vrečic, heroina na telo in za nekaj dni odleti z letalom v eno od evropskih prestolnic.
Policija je dejansko nemočna. Nemogoče je pregledati
vsakega posameznika in milijonske armade delavcev, ki se vozijo na delo v Nemčijo in druge razvit; dežele, ob praznikih pa domov. Del te migracy-ske reke teče tudi preko Jugoslavije, zato ne more biti naključje, da na naših mejah cariniki zaplenijo vse več heroina.
Medtem ko se na računih gangsterskih tolp kopiči bogastvo, pa heroin žanje smrtno žetev med evropsko mladino. Lani je v Zahodni Nemčiji zaradi posledic uživanja heroina umrlo 400 ljudi, kar je glede na
število prebivalstva zaskrbljujoče, saj je več kot v ZDA, kjer heroin že dolgo straši. V Italiji se je število smrtnih primerov zaradi heroina močno dvignilo in lani je umrlo že 300 ljudi. Na Švedskem je bilo 150_. v Franciji, na Danskem in v Švici pa šlevilo presega 100.
Sedanja razširjenost uživanja heroina pa še ni na vrhu. Kot napovedujejo strokovnjaki, bo zasvojenost s heroinom v Evropi dosegla vrh v naslednjih letih, če seveda jxiliciji ne bo uspelo pristriči peruti rastoči trgovini /. nevarnim mamilom.
PO SVETU
PO SLUŽBENI dolžnosti sta se navadila vleči cigarete z marihuano in sploh uživanja raznih mamil dva policaja iz ameriškega mesta Aurora. Zadolžena sta bila za odkrivanje prekupčevalcev mamil, in da bi pridobila njihovo zaupanje sta se najprej delala, kot da sta sama zasvojenca, no, kmalu se jima ni bilo treba več pretvarjati.
NIC NI pemagalo 48-letni nuni Flotejo iz grškega samostana v Pepolinistisu, da je poudaijala, kako je tu in tam potegnila kak dim le zato, ker je potem läge in bolj goreče molila. Policija je kljub svetosti omenjene sestre menila, da ji ni nihče dal pooblastila, da lahko na svojem samostanskem vrtičku goji marihuano in jo kadi. Pa tudi nič kaj ji niso verjeli, koje trdila, da marihuane ni posadila sama, marveč da je seme „trave" zanesel k njeni celici božanski dih.
2A Bessemer Street,
BLACKTOWN, N.S.W., 2148 Tel. <02) 621 8260
Podružnica Slovenijalesa iz Ljubljane
EURO FURNITURE Pty. Ltd.
Uvoz, Proizvodnja, Veleprodaja
Naše pohištvo iz masivne bukovine v kolonijalnem in modernem slogu je na prodaj v vseh znanih trgovinah s pohištvom širom Avstralije.
Nič ni lepšega od domačega bukovega gozda. Del te domačnosti je prav gotovo v naših izdelkih. Oglejte si široko izbiro v naših razstavih salonih v tovarnah v Melbournu in Sydneyu ali pa nam pišite in poslali vam bomo brezplačni katalog.
18—20 Glenvale Crescent,
MULGRAVE, Vic. 3170 Tel. (02) 560 1000

Zna pisati....
Bilo je v času zmerne gospodarske krize kakih 25 let nazaj. Za tiste čase sem se smatraI že za trdnega naseljenca, saj sem se že kar ustalil in preme-njal po dveletnem kontraktu že par službenih mest. Naposled sem delal kot uradnik, v beli srajci s kravato in bil prepričan, da bom na tem poslu ostal kar stalno. Toda prišlo je drugače kar čez noč. Enega petka popoldne sem dobil pismo, da jim je pač žal, a ker nimajo dovolj dela me morajo odpustili.
Na vso srečo sem imel dobrega prijatelja pri železnici, kije imel za tiste čase odlične zveze. Obrnil sem se nanj:
"Če vzameš za prvo silo kar ti dajo ti lahko pomagam", je dejal Bili.
Že kar naslednji ponedeljek zjutraj na vse zgodaj sem šel z njim na nakla-dališče postaje Spencer Street, kjer je imel "Timekeeper" svoj urad. Kljub rani uri je bila stala že dolga vrsta moških pri okencu uradnika, ki je dodeljeval začasna dela.
Bill me je peljal kar mimo vseh do samega Timekeeperja:
"How are you George, " ga je nagovoril "imaš delo za tegale mojega prijatelja? Vzel bo karkoli, samo, da ima delo. " George se je počehljal za ušesi: "Vidiš dolgo vrsto, ki čuka, vendar tebi bom že ustregel. It will cost you a drink. Kaj zna govoriti angleško?" Bill pa:
"Seveda zna in tudi pisati, saj ni zastonj hodil v gole na kontinentu."
"Right-o', tebi na uslugo ker si a boncer bloke" je dejal George,
"reci mu naj se javi ob 11. uri ponoči pri foremanu na razkladališču v Ken-singtonu. In še to, naj se ne obleče preveč lepo, kajti delo ni zelo čisto."
Bil sem nad vse hvaležen obema. Nič zato če je delo umazano, glavno, da ga imam. Kajti prav tiste čase so pričeli prihajati naseljenci iz Italije v velikem številu in zagrabili za vsak posel.
Zvečer mi je žena pripravila najslabša oblačila, ki sem jih imel. Bila je zgodnja pomlad in blata vsepovsod na pretek. Stare gojzdarice, vojaške hlače in srajco, ki sem jih dobil pri sprejemu v taborišče v Bonegilli. Staro vojaško jopico, beretko na glavo in temno modro prebarvan star vojaški plašč. Sedel sem v "Standard 8" in se odpeljal na postajo Kensington.
Vratar je zaspano premeril mojo "uniformo" od glave do peta in kar hitro se mu je posvetilo:
"O, že vem, vi hočete na razklada-lišče za klavnico. Kar pojdite tu po tej stezi ob progi, saj ni več kot miljo daleč."
Skočil sem iz perona na stezo ob tračnicah. Termos steklenica in malica sta šklopotala v torbi ko sem se spodti-koval ob kamenje. Še dobro, da je bila mesečina. Kaj kmalu sem zaslišal gove-dje mukanje in meketanje ovac pomešano s človeškimi glasovi ter pasjim laježem.
Na koncu železniške ploščadi, ob kateri so na eni strani stali živinski vagoni na drugi pa pregraje za živino, sem našel barako-office. Bila je polna moških, očividna delavcev, ki so prišli na isti posel kot jaz. Sodeč po "krvavo pobarvanih" izrazih so bili povečini avstralskega rojstva, le tu in tam se je zaslišala neangleška beseda. Pa zelo po-tiho, kajti takrat smo bili še "New Avstralians" in še nismo imeli korajže tako po svoje rogoviliti, kot danes ko smo "etniki". V odprtem ognjišču je gore! ogenj in zatohlo vroč zrak v baraki me je spominjal na stricov hlev v moji rojstni vasi.
Hitro sem našel foremana, kajti bil je edini kije imel na sebi nekako želez-ničarsko uniformo:
"Da, slišal sem o tebi, mate. Si prijatelj "dolgega" Bilia. Rekel je, da znaš pisati. To bo že prav prišlo. Najprvo pa se moraš izkazati pri drugem delu. Sele potem boš lahko napredoval do svinčnika. "
Vprašal sem ga kakšno je delo. "Naj te nič ne skrbi. Je lažje kot nakladati vagone na Spencer Streetu. Cez par minut pripelje vlak napolnjen z ovcami. Treba je samo izgnati ovce iz
vagona v pregraje od koder jih bodo potem odgnali v klavnice. "
No dobro, sem si mislil, saj to ni tako težka naloga, huje bi bilo izganjati goveda. Pa sem se zmotil. Za vsako stvar je potrebno znanje in spretnost. Tudi za izganjanje ovac iz vagonov.
Kmalu je prisopihal napovedani vlak. Dolg kot kača se je ustavil ob ploščadi. Ze moje prvo presenečenje je bilo, da so bili vagoni predeljeni v dva nadstropja.
Vlak se je ustavil in videl sem kako drugi delavci, vsak pri svojem vagonu odpirajo železna mrežnata vrata. Pri vagonu, ki seje ustavil pred menoj sem tudi jaz napravil slično. Res dobro, da nisem biI drugače oblečen. Gojzdarice so se pogreznile v slamo prekrito z odpadki. Ovce so pričele meketati kot, da se jim je prikaza! sam volkodlak. Jaz pa:
"Ššššš! Šššššf Ven! Ven! Out! Out!"
Bolj sem nerodno čepeč maha! z rokami in jih priganjal bolj so ovce silile v kote in mi kazale repe. Niti ena ni hotela k vratom a še manj skozi vrata. Vrišč je prestrašil še ovce na zgornji polovici vagona in njih skakanje in ce-petanje je povzročilo, da se je skozi razpoke v stropu pričelo vsipati blato in prah. Vse moje priganjanje je imelo ravno nasprotni učinek. Mesto ovac sem jaz, ves obupan zapustil vagon.
Ko stojim tako in brezmočen kako se drugi vagoni praznijo in ovce prerivajoč se druga čez drugo bezljajo v ograde pride do mene foreman, tokrat v znak svoje avtoritete s širokim modrim klobukom na glavi. Ob svitu luči se mu kljub vsej zanemarjenosti blešči na klu-buku trak z napisom "Victorian Railways'":
"Well, imel sem prav ko sem dejal Timekeeperju, da ako znaš pisati še ne pomeni, da si dober za vsak posel, pa naj bo še tako preprost. Za vsako stvar mora človek imeti skušnje. Namesto, da mahaš z rokami in zapoveduješ ovcam po človeško, pojdi v vagon po vseh štirih in lajaj kot pes, pa boš videl kako te bodo ubogale. "
Mislil sern, da se norčuje. Ko pa mi je bolj strogo dejal "Kaj pa čakaš, get inside!" sem se skoraj jokajoč od sramu in ponižanja spel splazi! v vagon. Toda glej ga čuda, čim sem pričet oponašati pasje lajanje so se ovce pričele odmikati od mene in še kar dokaj urejene pričele skakati proti vratom in ven v zagrade.
Videl sem, da je imel foreman prav. Skušnja je pač najboljša učiteljica. V par nočeh sem se tako izuril v lajanju, da je foreman držal obljubo in me poviše! na mesto, kjer sem dobil svinčnik in papir ter moral preštevati ovce in goveda za klavnico. No to pa je že druga storija.
Kakor neumen morda nekomur izgleda gornji doživljaj, vendar je eden onih, ki se mije kot karakterističen za naša prva leta v Avstraliji za vedno vtisnil v spomin.
M. P.
fìflEHDOTE
Bismark je obedoval s cesarjem. Ko je opazil, da na mizi ni francoskega vina, je ukazal lakaju:
»Prinesite steklenico originalnega burgundca!«
Cesarju to ni bik) prav in je poočital kanclerju:
»Čudim se, da vi, ki ste tak patriot, zahtevate francosko vino!«
»Veličanstvo,« je odgovoril Bismark in pokazal z roko na začetek trebuha, »patriot sem do tu, naprej pa
Slavni ameriški književnik in humorist Mark Twain je nekoč kosil z neko mlado ženo. »Kako čudoviti lepi ste,« ji je rekel.
»Škoda, da tudi jaz ne morem kaj takega reči za vas,« je odgovorila dama, ki je bila znana po svoji pikrosti.
»Napravite kot jaz: zlažite se!« ji ni ostal dolžan Twain.
Neki francoski parlamentarec, pristaš pomirjevalne politike, je vprašal Georgesa Clemencanja, če je njegovo sovražno stališče do Nemcev posledica tega, da jih dobro pozna.
»AH ste bih kdaj v Nemčiji?« je po-zv edova I.
»Ne, gospod,« je odgovoril Clemen can.
»Sam nisem bil v Nemčiji, pač pa so bili, kar jaz živim, Nemci že dvakrat pri nas!«
REŠITEV KRIŽANKE (Vodoravno)
bS!bB A X 'J9u?iqas 'B|Bp 'en 'jDpiz 'ii| 'ubBjo 'nuv 'sujs 'ABU 'Iiiue 'ejeftoi 'uiouo>(S '/\|t ' Z Q '$BJ90 'BB| 'JIH 'SIJI 'ST 'jBJaO 'BlUBU '^BflA 'pjsq ''S"l 'BJBUIO 'jip 'A6S 'jb/\0-| 'JiBluaan •dSO au 'HB|i 'iGflP 'OIUV 'jllBiqiUB 'B>|SOJ. ■>(B.I 'epejuBjo 'BJB 'BaeuoiJBUJ 'iiu >ojn!|i|Bz
In že se smejeva in že kramljava, vsevprek : o mamici, o polžu, ptičku, o pujsu, očku. muhi in konjičku pa še o tem, zakaj »mu« reče krava.
Tako se meniva. Zdaj v smehu, modra zdaj ko dva bradata modrijana. O, glas srebrni, lica nasmejana in svetli očki — ko golobčka modra!
V očescih teh, široko uprtih vame, čujem srce nedolžnega otročka : Kako je velik in močan moj očka! Kako vse zna! Da, to je očka zame.
Zavpil bi, ko prisluhnem govorici srca, ki vdano se privija k meni. O sine, sine, sine nebogljeni, grenko strmeti je v obraz resnici!
Močan in velik očka tvoj! Ne! Smešen se zdi ljudem, ko tvoj pajac brez ušesa, ki skoz preklani zadek slamo stresa. Da, ko pajac jim je tvoj očka smešen !
O, sine moj! Kadar ihtim od besa, obupa in mi dvom srce razgrebe. takrat sem manjši, revnejši od tebe. saj ni ga. da mu kriknem: Oka, nesa!
Ivan Mlnatti
Moderni Slovenski pusnik
»Oka nesa!« kliče sine mali. steza prstke, sili mi v naročje. »Oka nesa!« očke vprašujoče prosijo : daj, očka, no, pošali
se s sinkom, ki tako nestrpno čaka. ko dolge ure samcat presameva. da si še zanj utrgaš drobec dneva in se pomenita ko dva možaka.
Sklonim se in že se drobna roka oklene krčevito me krog vrata, že stiska sine k meni lica zlata pa cepeta in vriska : »Oka ! Oka!«
OKA NESA
□
Slovenia with a Menci
Get together with a friend and really save on Slovenia wines. It pays to buy by the crate, carton or pallet. Get a few more friends together and have a party. Choose from a range of fine red, white or sparkling wines. Or try them all. Throw your own wine tasting at home with our special selection of two dozen wines.
Varieties include Cviček, with its typical rose colour or our special vintage Cabernet Sauvignon, a superior quality dry red wine produced from a blend of 85% Cabernet Sauvignon and 15% Shiraz Grapes. We also introduce Altar wine, a limited release riesling made from pure fermented grape juice and free from adulterations. Slovenia has the wine for every occasion.
If you buy by the pallet now, we offer free delivery to your club, shop or home. 'For orders phone (08) 295 1184, or Sydney distributor (02) 594911.
Slovenia Special Binnings
PRICE
WHITE WINES PER DOZ"-
Moselle	$17.00
Cheniri Blanc	$22.00
Rhine Riesling	$23.00
Sparlese Rhine Riesling	$23.00
Riesling	S21.00
White Frontignan	$22.00
Altar Wine	$22.00 RED WINES
Rose	$17.50
Lambnisco	$14-00
Cviček	$14.00
Claret	$16.00
Shiraz Hermitage Cabernet Sauvignon SPARKLING WINES
Haloski Biser (Pearl of Haloze) Zagorski Biser (Pearl of Zagorje) Biser of Istra (Pearl of Istra) Rosse Spumante Rosso Spumante Slovenia Champagne FLAGONS Rose
•'Recommended selling price
S 15.00 $15.00 $25.00
$14.40 $14.40 $14.40 $14.40 $14.40 $24.00
$1.80 each
Slovenia, the wine to drink with friends
The sign of good service.
JETSPRESS
A unit ot Klavne Nickless.
flight international pty. ltd. (s.a.)
107 South Tee., Adelaide, S.A. 5000 Tel: (081 212 2630