Leto VI - Štev. 12 (132) UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - Via B. De Rubeis 20 Tel. (0432) 71190 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92 ČEDAD, 15.-30. junija 1979 Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450 H Izdaja ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad Izhaja vsakih 15 dni Posamezna številka 300 lir NAROČNINA: Letna 5.000 lir Za inozemstvo: 6.000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 Odgovorni urednik: Izidor Predan Quindicinale Za SFRJ 120 ND - Žiro račun 50101-603-45361 » ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207 Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini OGLASI: mm/st + IVA 14% trgovski 100, legalni 200 finančno-upravni 150, osmrtnice in zahvale 100, mali oglasi 50 beseda KOMENTAR k VOLITVAM Našim bralcem želimo posredovati nekaj misli v zvezi z volilnimi glasovi iz preteklih tednov v naših občinah. Gre za nekaj krajših posegov ljudi, vpisanih ali vsekakor blizLi demokatičnim strankam, ki prejemajo največ glasov. Volitve na državni ravni imajo svoj določen pomen za celotno politično življenje v italijanski državi (in torej tudi za naše), medtem ko je na krajevni ravni koristno zabeležiti, poleg številk in odstotka tudi razne aspekte volilnih glasov. Iz teh aspektov lahko črpamo koristna navodila. Zaradi tega se nam zdi, da moramo opozoriti, na žalost, na progresivno manjšanje števila volilcev; če upoštevamo samo sedem občin v Ne-diški dolini, se nam nudijo sledeči podatki: 6457 volilcev leta 1972, 6323 leta 1976, 6107 leta 1979 (poslanska zbornica.) To se pravi, da se je število volilcev v sedmih letih znižalo za 350. Če temu podatku dodamo še druge de-mografične «preglede», smo lahko upravičeno v skrbeh. Pojav je prizadel skoraj vse politične sile: KD je od leta 1972 do leta 1979 izgubila skoraj 400 glasov; PSI več kot 100 glasov; PSDI skoraj 300 glasov. Zaenkrat smo se omejili le na Nediško dolino, toda o tem bi se dalo obširneje govoriti. Končno je lahko zapaziti ravnovesje v glasovih, ki med strankami socialistične levice in KPI le rahlo niha. KD doseže največ glasov v Podbonescu (70,8%) in najmanj v Spetru Slovenov (52,7%). Od 64,19% (1972) pade na 62,38% (1976) in končno na 61,37% (1979) (na evropskih volitvah doseže 59,60% glasov) odstopajoč tako polagoma glasove iz svoje obsežne volilne rezerve. KPI pa doseže največje število glasov v Špetru Slovenov (15,8%) najmanj pa v Podbonescu (7,5%), in preide tako od 6,02% iz leta 1972, na 11,87% v letu 1976 ter končno na 11,77% v letu 1979. PSI v zadnjih letih precej niha, vseeno doseže največ glasov (10,2%) v Grmeku in najmanj v Srednjah (2,5%). Preide tako od 8,92% (1972) na 8,35% (1976), na 6,12% (1979) in končno na 8% (evropske volitve). Prav tako negotovo niha PSDI: od 14,54% (1972) preide na 11,59% (1976), na 10,69% (1979) ter na evropskih volitvah zabeleži 11,22% glasov. Največje število glasov je ta stranka prejela v Srednjah (17.4%) najmanj pa v Dreki (7,7%). Zadeva s Slovensko skupnostjo je bolj komplicirana. Tokrat je ta stranka nastopila skupno z MF. V preteklosti sta obe stranki dobili skoraj enako število glasov, zaradi česar je volilni doprinos tudi tokrat dokaj skromen. To pa nikakor ne sme privesti do zaključka, da ni slovenskih glasov, saj so le-ti raztreseni skoraj po vseh strankah. Seveda, s tako protislovensko in protikomunistično kampanijo (nekateri so se zelo trudili za istovetnost teh dveh izrazov) kot je bila tista, ki se je že nekaj mesecev odvijala v Nediški dolini, je treba uveljavitev KPI oceniti kot pozitivno, saj se je ta stranka trdno borila za slovensko vprašanje: od «kan- dinavskih» odstotkov iz let 50 in 60 dosega sedaj KPI skoraj 12% in predstavlja torej silo, ki jo je treba resno jemati v poštev, posebno še združeno s PSI in drugimi levimi združenji, poleg odprtih skupin PSDI, KD in neodvisnih. Tudi slovensko vprašanje se tako krepi, prav zaradi prestalega napada, ki je imel za cilj sbrisati iz volilne mape najbolj dosledne branilce slovenskih pravic. Naj pa stabilnost volilnih glasov v Nediški dolini nikar ne zavede v zmoto: demografske statistike igrajo večjo vlogo kot pa že zastareli nacionalistični argumenti. Dokaz naj bo glas mladih, ki pri KD doseže samo 48%, medtem ko presega 15% pri KPI, tem je treba še prišteti glasove raznih levih strank (15%) in 10% socialističnih glasov. COMMENTO AL VOTO Presentiamo ai nostri lettori una serie di considerazioni sul voto delle scorse settimane nei nostri comuni. Si tratta di alcuni brevi interventi di persone iscritte o comunque vicine ai partiti democratici che ottengono consensi piii rilevanti. Le elezioni a livello nazio■ naie hanno un loro significato per tutta la vita politica dello stato italiano ( e quindi anche per la nostra), mentre sul piano locale può essere utile annotare, assieme alle cifre ed alle percentuali, gli aspetti del voto che possono dare indicazioni utili. Per questo ci pare di dover notare, con dispiacere, il progressivo diminuire del numero degli elettori: nei soli sette comuni delle Valli del Natisom dai 6457 del 1972, ai 6323 del 1976, ai 6107 del 1979 (camera). Si tratta di 350 elettori in meno in sette anni. Se si accompagna questo dato con altre «proiezioni» demografiche, si avrà di che preoccuparci. Il fenomeno colpisce quasi tutte le forze politiche: la DC dal 1972 al 1979 perde quasi 400 voti; il PSI, più di 100 voti; il PSDI, quasi 300. Le nostre considerazioni sono per ora limitate alle Valli del Natisone, ma il discorso, lo riconosciamo, an- X -■ ■■ ' Učenka Elena Domeniš in prof. Nino Specogna pri klavirju, ob zaključnem koncertu glasbene šole v Petjagu ČEDAD 0BCNI ZBOR DRUŠTVA «IVAN TRINK0 » drebbe ampliato. Può infine colpire una certa stabilità del voto, che mostra solo un modesto movimento fra i partiti della sinistra socialista e del PCI. La DC raccoglie la punta massima a Pilifero (70.8%) e la minima a S. Pietro al Natisone (52.7%). Passa dal Continuazione a pag. 2 Takoj po smrti slovenskega pesnika in pisatelja Ivana Trinka, ki se je rodil in živel v Tarčmunu v Benečiji, so ustanovili kulturno društvo, ki še danes nosi njegovo ime. Takrat je bil krožek edino slovensko kulturno društvo in je imel za cilj širiti slovensko kulturo v tistem predelu Benečije. Po 25 letih njegovega obstoja so na občnem zboru članov, ki se je sestal 15. junija v Čedadu, v dvorani društva delavcev, podali celoten pregled dejavnosti, tako pretekle kot sedanje. Med prisotnimi je bilo opaziti predv- sem mnogo novih obrazov mladih, ki so se šele pred kratkim priključili kulturnemu in političnemu delovanju. Prof. Viljem Černo, ki je v pretekli sezoni predsedoval društvu, je v svojem poročilu o delovanju in nalogah društva «Ivan Trinko» orisal novost, ki jo predstavlja cela vrsta novih slovenskih društev v Benečiji, nastalih v zadnjih desetih letih. Trdil je, da je bila potrebna splošna organizacijiska analiza. (Nadaljevanje na 3. strani) Più organizzati per la difesa dei nostri interessi Le funzioni delle associazioni slovene della Provincia di Udine, culturali, sociali ed e-conomiche, si sono accresciu- BOLJE ORGANIZIRANI ZA ZAŠČITO NAŠIH INTERESOV Funkcije slovenskih kulturnih, socialnih in gospodarskih društev v videmski pokrajini so se v teh zadnjih letih še povečale: tega so se v polni meri zavedli tudi njihovi krajevni voditelji, ki so na daljšem sestanku razpravljali, kako bi bilo mogoče dejavnost okrepiti. Ustanovili so nato koordinacijski odbor z odgovornimi za posamezna področja: za gospo- darstvo, socialna vprašanja, kulturo, izobrazbo, informacije, mladinska vprašanja, itd. Organizem deluje v sklopu Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ), ima pa polno lastno avtonomijo, kot tudi odgovornost, in bo vsled obširnega političnega predstavništva v svoji sredi (sestavljajo ga komunisti, socialisti, socialdemokrati, demokristjani in predvsem neodvisni) lahko prevzel naloge za zaščito interesov slovenske skupnosti v Furlaniji tudi z ozirom na državne in krajevne ustanove. Je potrebna navedba imen? Torej, koordinacijski odbor SKGZ sestavljajo: prof. Viljem Černo, dr. Ferruccio Clavora, Dino Del Medico, Izidor Predan, rač. Aldo Clodig, prof. Paolo Petricig, prof. Firmino Marinig, prof. Salvatore Venosi, arh. Valentino Si-monitti, cav. Enzo Lettig, kmetijski izvedenec Pietro Zua-nella. Kot je bilo rečeno, bo odbor deloval potom komisij in si bo predvsem prizadeval potencirati obstoječa društva. Izredno nujen pa je seveda poseg na gospodarskem področju in to z razvojem prvih proizvajalnih pobud (obrtništvo in gradbeništvo). Cilj vsega tega pa je nuditi stalno zaposlitev v območju benečan-skega teritorija mladini, ki tod prebiva, kakor tudi mladim emigrantom. Jasno je, da je vse to odvisno od različnih možnosti, ki jih lahko nudi sedanja razpoložljivost dežele, občin in pa pozitivni razvoj osimskega sporazuma. O tej zadevi prosimo, kot časopis, bralce za največjo pozornost. te in questi ultimi anni: se ne sono resi pienamente conto anche i loro dirigenti locali, i quali hanno discusso a lungo i modi per avere una maggiore operatività. E’ stato quin di costituito un comitato coordinatore con dei responsabili per i vari settori: economia, questioni sociali, cultura, i-struzione, informazione, giovani, ecc. L’organismo fa capo, con piena autonomia e responsabilità propria, all’Unione Culturale Economica Slovena della Regione (SKGZ) e potrà assumere, per l’ampia rappresentanza politica al suo interno (comunisti, socialisti, socialdemocratici, democristiani e soprattutto indipendenti), compiti di difesa degli interessi della comunità slovena del Friuli, anche nei riguardi delle istituzioni statali e degli enti locali. La cronaca vuole i nomi? Ebbene, il comitato coordinatore dell'U.E.C.S. è così composto: prof. Guglielmo Cerno, dott. Ferruccio Clavora, Dino (Continua In 2* pagina) PRESENTI I PROBLEMI DEGLI SLOVENI NEL DIBATTITO ELETTORALE PARLIAMO DEL VOTO DEGLI SLOVENI Commento a più voci sui risultati elettorali della Benecia Commento al voto Continuazione dalla 1a pag. 64,19°/o (1972), al 62,38% (1976) e al 61,37% (1979) (alle europee il 59,60%), cedendo gradualmente voti della sua grande riserva elettorale. Il PCI ottiene invece la punta massima a S. Pietro al Natisone ( 15,8% ) e quella minima a Pulfero (7,5%) passando da 6,2 del 1972, all’11,87 (1976) e all’11,77 (1979). Il PSI ha un andamento più incerto negli ultimi anni, raccogliendo comunque il massimo dei consensi ( 10,2% ) a Grimacco ed il minimo a Stregna (2,5%). Passa dall’8,92 (1972) all’8,35 (1976) al 6,12 (1979) e quindi all'8% (europee). Il PSDI ha ugualmente un andamento incerto: dal 14,54 (1972), passa all’11,59 (1976), al 10,69 (1979) per giungere all’11,22% alle europee. Massimo consenso a Stregna ( 17,4% ) e minimo a Drenchia (7,7%). Complesso è il discorso sull'Unione Slovena, che questa volta si è presentata con il MF. In passato i due partiti ottenevano un numero pressoc-chè pari di voti, per cui l'apporto elettorale è da considerarsi tuttora modesto. Questo elemento, però, non deve portare alla conclusione che non esistono voti sloveni, i quali sono sparsi in quasi tutti i partiti. Certo, con una campagna antislovena ed anticomunista (nello sforzo di certi personaggi di accomunare i due termini), quale quella che si è andata svolgendo da mesi nelle Valli del Natisone, va considerata positiva l’affermazione del PCI che si è battuto duramente nella questione slovena: da percentuali «scandinave» degli anni 50 e 60, il PCI sf iora ora il 12% e diventa una forza da cominciare a prendere in considerazione, soprattutto se considerata unita al PSI e ad altri raggruppamenti della sinistra, nonché ai gruppi aperti del PSDI, della DC e di indipendenti. Anche la questione slovena ne esce rafforzata, proprio per aver superato un attacco che si proponeva di cancellare dalla mappa elettorale i suoi più conseguenti difensori. La stabilità del volo nelle Valli del Natisone non tragga in inganno: più che gli ormai vecchi argomenti nazionalisti, valgono statistiche demografiche. Prova ne sia che il voto dei giovani alla DC giunge solo al 48%, mentre supera il 15% quello al PCI, cui si accompagnano i voti dei vari gruppi delle sinistre ( 15% ) ed il 10%del-l’area socialista. (Continua dalla 1° pagina) Del Medico, Isidoro Predati, rag. Aldo Clodig, prof. Paolo Petricig, prof. Firmino Mari-nig, prof. Salvatore Venosi, arch. Valentino Simonitti, cav. Enzo Lettig, perito agrario Pietro Zuanella. Il comitato, come si diceva, opererà attraverso le commissioni avendo per prima cura il potenziamento delle associazioni esistenti. Urgentissimo guindi l’intervento nel settore economico, con lo sviluppo delle prime iniziative Aldo CLODIG Kar se gleda dat an namien volitvam, ki smo imiel tele zadnje nedjeje, mislim, da v njih ne moremo videt samuo našo slovensko problematiko, pa muormo se obarnit na vse težave, ki naša nacion je imiela in ima. Moremo pregledat vote iz naših dolin in jih parglihat našemu problemu, če se vprašamo, ka so prašal stranke (partiti) našim judem v telih volitvah. Vsaka stranka je tele lieta dala nje misel za kar se tiče Slovencev v Benečiji, če gledamo analizierat, kuo so vo-lilci (elettori) odgovoril, vi-demo, da kar se tiče KPI (PCI), so zadovoljni za dielo, ki je tista stranka parpravla z.a nas. KD (DC) placjava nje ne sigurno politiko. Zgubja po vsieh dolinah, ker se na more na an kri pravt, da je vse pru an dobro, da Slovienji muo-rajo imiet njih pravice, da naše doline muorajo nazaj oživiet, in po drugim kraji mešat uode, izdajat kake take «manifeste», kjer se gleda strašt judi al pa podpierat društva (circoli) iz beneških dolin po nin kraj, po družim pa pravt, da tele društva nieso ku ni «štieri», ki so od kakega podkupjeni, in takuo na pri... Se mi pari, da PSI in PSDI par nas se no malo miešajo med njimi in k njim muora-mo parluožt tudi PR. Kar se tiče MF in US, volitve so še ankrat pokazale, de v Benečiji nie dost pre-stora za nje, dokjer bojo k nam hodil samuo za volitve. Se more še pogledat, kuo so ble ložene h kraju tiste sile, ki so se tele zadnje mie-sce borile za «referendum»; naši ljudje se nieso še zmi-sinli na nje, al pa so jih za-vargli, ker so razumeli, da od njih ne pride nič dobrega z.a nas. Paolo PETRICIG Non è possibile analizzare i risultati del voto solo con i numeri, ma occorre vedere questi in relazione ai problemi ed altre situazioni di fronte alle quali si sono trovati gli elettori. Sappiamo che vi sono forze, interessi e pressioni in Italia, le quali hanno visto e vedono nel PCI l’avversario più deciso e preparato. produttive (artigianato ed edilizia), il cui scopo sarà quello di una occupazione stabile nelfambito del territorio della Benecia per i giovani residenti o emigrati. Il discorso è evidentemente collegato a tutte le possibilità offerte dall'attuale disponibilità della Regione, dei comuni e dagli sviluppi positivi del trattato di Osimo. Su questa materia chiediamo, come giornale, la massima attenzione dei lettori. Novi Matajur Per trent’anni si è perciò cercato di battere il PCI, sia con lo scontro frontale, che con la divisione della sinistra, che — infine — con il calcolo e l’uso politico del terrorismo. Ed è per questo che i problemi della società italiana restano irrisolti, soprattutto quelli dello sviluppo, quelli dell’occupazione e quelli del vivere civile. Perfino nelle Valli del Natisone un tipo di politica aggressiva ha accompagnato tutta la fase pre-elezioni e la stessa campagna elettorale. Si sono rispolverate vecchie paure, si sono falsificati i termini della questione slovena, si è puntato ad utilizzare l'intervento esterno per formare una seconda generazione di nazionalisti: si sono strumentalizzate perfino le penne nere, da parte del MSI, senza rendersi conto dell’animo antifascista e direi antimilitarista degli alpini! Nonostante questo appaiono in declino proprio la DC ed il PSDI (soprattutto fra i giovani), i cui dirigenti sono stati spesso i capifila dello sciovinismo. Ad eccezione del PSI, che ha svolto in fase pre-eletto-rale due iniziative molto interessanti sul problema sloveno, solo il PCI si è impegnato a fondo su questo tema ed il risultato positivo conferma la giustezza della linea scelta. Nella società italiana il PCI, con oltre il 30% dell’elettorato, deve far conto con problemi vecchi e nuovi e collocarsi in modo più adeguato fra i giovani e la classe operaia (che pure rappresenta in tanta parte). Nelle vallate del Friuli orientale il PCI è interessato affinchè, attraverso le sue ferme posizioni di principio, si sviluppi la più ampia discussione e comprensione di tutti i nostri problemi: economici, sociali e culturali. Chiediamo perciò a tutti di prestare seriamente attenzione alla nostra politica. Marino VERTOVEC Menim, da predstavljajo evropske volitve enega izmed najbolj daljnosežnih ciljev, ki so jih evropski narodi dosegli v vsej svoji zgodovini. Čeprav se mi ta cilj zdi v svoji celoti nekam improviziran in ne tako pripravljen kot bi moral biti, zato številne ljudske mase tako v Italiji kot v ostalih evropskih državah ne morejo razumeti v celoti vloge, ki jo igra v prenovitvi in osvobojenju ta prvi evropski parlament, za katerega so volile preteklega 10. junija. Brez dvoma je pomembno dejstvo samo, da je precejšni del prebivalstva naše celine doživel resničen, pravi trenutek zbližanja, ki se je konkretiziral s položitvijo volilnice v volilno žaro. Ne bi se hotel tule ustavljati pri rezultatih na gospodarskem področju, ki jih bo srečanje več ali manj razvitih gospodarstev lahko obrodilo na gospodarski in torej politični svetovni ravni. Hotel bi le opozoriti na kult urno-politični trenutek. Z izrazom politični se sklicujem na grški pojem o pripadnosti kolektivnosti, ki je ta glas dobila in ga bo v bodoče lahko še povečala. Nekaj pa se mi zdi neizpodbitno: po stoletnih bojih in razdelitvah, ki so b ile včasih globoke in boleče, pričenjajo sedaj Evropejci «čutiti» Evro po kot skupno enoto, ki meji na Atlantski ocean in ki na vzhodu objema po kulturi in skupni zgodovinski tradiciji teritorije tudi onstran tiste Evrope, ki jo dva nasprotujoča si bloka delita. Sedaj moramo spoznati, da ni malo, kar nas loči, in da nas obenem dosti stvari druži: med špansko, angleško, francosko ali nemško gotsko katedralo in med sliko znanega slikarja bodisi flamskega, nemškega, poljskega ali italijanskega so brez dvoma vidne razlike, številnejše pa so skupne točke. V tem kontekstu tudi kulture posameznih narodov in posamezni jeziki nimajo več tiste emblematične, ekskluzivne veljave, kot so nas v šoli učili slabi učitelji: vsi so si enaki, vsi enako dostojanstveni, vsi v enaki meri služijo evropskemu dialogu. Iz te predpostavke pa izhaja takoj še druga: v več ali manj oddaljeni bodočnosti bomo vsi morali postati dvojezični, vsaj pasivno, če se bomo hoteli med seboj sporazumevati. Izmenjave bodo nekaj čisto vsakdanjega in ne nekaj izjemnega, vsaj na osebni ravni, kot do sedaj. In kdo je bolj pripravljen spejeti ta novi in spodbudni položaj, če ne prav narodne manjšine raznih evropskih držav, ki od vedno doživljajo dvojezičnost in dvojno kulturo, čeprav mnogokrat nasilno? Narodne manjšine, med njimi v prvi vrsti slovenska v Italiji in to predvsem zaradi svoje posebne vloge stične točke med novo Evropo, ki se rojeva, in Jugoslavijo, bodo lahko postale pravi mostovi za povezavo različnih kultur. In celo današnja slika jutrišnje Evrope; seveda, če bodo zaščitene in spoštovane. Jutrišnja Evropa bo Evropa mnogih jezikov in kultur, tolerantna in vselej pripravljena na dialog in kulturno rast, vse to pa je posledica srečanja več jezikov, kultur in seveda tudi civilizacij. Aldo G Come a tutti noto il giorno 3 e 4 giugno si sono svolte le elezioni politiche per il rinnovo del parlamento nazionale, e, successivamente, la domenica 10 giugno, si è votato per le elezioni del parlamento europeo. Questi due avvenimenti costituiscono indubbiamente un importante momento nella vita del nostro paese e certamente non potranno non produrre conseguenze che incideranno nel tessuto sociale, economico e politico della realtà in cui tutti noi dobbiamo vivere. Infatti, le elezioni politiche e le elezioni europee, anche se determinate da differenti motivazioni e con finalità apparentemente diverse e distinte, sono tuttavia inscindibil- mente legate tra loro in quanto attengono ambedue, su un piano e su una prospettiva ovviamente diversa, alla realizzazione di una società sempre più umana nell’affermazione di quei principi democratici alla cui realizzazione ogni cittadino deve dare il proprio contributo. Tenendo presente quanto è stato precisato prima, si deve cercare, a questo punto, di dare un giudizio sui risultati delle elezioni e fare alcune considerazioni che potranno apparire magari non eccessivamente profonde, ma si spera comprensibili. Innanzitutto c'è da prendere atto che, in generale, non ci sono stati da par•< te dei partiti atteggiamenti trionfalistici, bensì un esame sufficientemente obiettivo dei risultati delle elezioni, e questo in ultima analisi può dimostrare una maggiore responsabilità, l’abbandono forse di uno stato di nevrosi politica certamente di nessuna utilità nella situazione di obiettiva difficoltà in cui il paese si trova. Una altra considerazione che appare di un’evidenza immediata, va fatta in relazione alla contemporanea diminuzione del consenso elettorale ai due maggiori partiti del sistema politico italiano. E’ vero che una perdita di voti del PCI era stata preventivata dagli stessi comunisti per vari motivi che qui non è il caso di esaminare, mentre invece era previsto un aumento di voti alla DC che poi non si è verificato, ma qui non si vuole analizzare i motivi che hanno determinato tale diminuzione, bensì fare una semplice considerazione: tale diminuzione può essere considerata forse come un sintomo dell’abbandono dell’idea che i cittadini si dividano necessariamente in buoni e cattivi in Guelfi e Ghibellini, «favorevoli al papa o all’imperatore». La considerazione precedente può essere solo una idea, ma chiaramente, in politica non ci devono essere buoni o cattivi, bensì, una volta che si sia accettato un sistema ispirato ai principi democratici, capaci o incapaci di realizzare con il concorso anche degli altri partiti una società che garantisca l'osservanza dei principi democratici. Qualsiasi altra soluzione rischierebbe di determinare una situazione di assurdo manichismo politico. Un altro dato di fatto, che emerge dalle elezioni, è la tenuta dei cosiddetti partiti minori, intermedi, che più o meno, hanno avuto tutti un incremento. Obiettivamente considerato tale fatto politico, può ritenersi positivo, come diretta conseguenza del rifiuto da parte degli italiani di accettare le conseguenze e-streme di una logica fideistica che avrebbe potuto determinare una situazione di manicheismo politico di cui si è parlato prima. Di un incremento elettorale ha beneficiato anche il PSI, non nella misura che in molti prevedevano, chiaramente disturbato, anche se non è stato il solo, dal partito radicale, schieramento relativamente nuovo in queste elezioni che hanno a-vuto alla partenza un numero non indifferente di partiti. Ovviamente non si vuole contestare il diritto all’esistenza dei singoli partiti in quanto tale fenomeno costituisce sotto un certo aspetto una prova di vitalità del sistema democratico quando attraverso i partiti si realizza una situazione di possibile, effettivo governo del paese. E’ indubbio però che la proliferazione dei partiti come fenomeno degenerativo potrebbe alla lunga determinare un'obiettiva impossibilità di governo del paese con tutti i pericoli che ne conseguirebbero. A tale proposito è necessario fare un esame della realtà politica costituita dal partito radicale che, piaccia o non piaccia, ha avuto un indubbio successo elettorale. Sarebbe certamente superficiale e sintomo di scarso senso della realtà, liquidare il problema posto daU'esi-stenza dal partito radicale con un giudizio sommario circa la natura qualunquista di tale schieramento. Indubbiamente in esso c’è un fondo qualunquista anche se ciò non è sufficiente a darne una spiegazione politica non potendo limitarci a prenderne atto come di una manifestazione di un «fenomeno all'italiana»: più esattamente tale fenomeno potrebbe essere inteso come manifestazione di un diffuso malessere sociale per la mancata soluzione di problemi che investono la vita dei cittadini ed in ultima analisi un richiamo ai partiti ad una politica di maggiore concretezza. Un'ultima considerazione che è necessario fare riguarda il persistere di forze politiche che si ispirano a ideologie che hanno già prodotto in passato conseguenze nefaste nella vita della nostra nazione. Il MSI nonostante la scissione che ha subito non ha avuto quel calo di voti che molti prevedevano. Senza fare drammi, che non è il caso, è necessario avere coscienza che la democrazia va difesa giorno per giorno, perchè è un bene che appartiene a tutti i cittadini, cioè a tutti noi. Prima di chiudere si ritiene giusto fare una considerazione specificamente sulle elezioni europee. Il 10 giugno i cittadini di nove paesi europei hanno votato, per la prima volta nella storia, per un parlamento comune. Non è il caso di darsi ad eccessive manifestazioni di gioia in quanto l’Europa è appena all’inizio del suo cammino politico. E' lecito tuttavia formulare un augurio alla nuova Europa dei popoli, augurio che riguarda direttamente noi sloveni delle valli del Natisone: augurio che in un’Europa dei popoli, dissolto una volta per tutte lo spettro dei nazionalismi, possiamo trovare anche noi sloveni quella tutela dei nostri diritti che in patria non vogliono riconoscerci. Più organizzati per la difesa Dva kandidata ; C I V I D A L E Assemblea generale del Circolo ”lvan Trinko,, CICERI IN Sigurno, da je dr. Ciceri viedeu, da bo kandidat za rimski parlament na listi republikanske stranke, kadar je ustanoviu komitat za referendum pruoti slovenskemu jeziku. Sigurno je tudi, da je računal na tiste ljudi, ki so mu podpisali — v dobri in slabi vieri — za njega referendum. Troštu se je, da bo imeu cieu plaz votu in zatuo sta VALLI DEL NATISONE Si fa grave il problema dell’acqua Segnalando varie situazioni precarie nei paesi delle Valli del Natisone per la scarsità di acqua potabile, il consigliere provinciale Petricig ha interrogato il Presidente della Provincia per sapere se è a conoscenza dei disagi che ne derivano alle popolazioni delle Valli del Natisone. Poiché in certi casi si pone il problema sanitario, il consigliere ha chiesto una verifica dell'amministrazione, soprattutto a Vernassino, a Rrizza ed a Cravero. Passando poi ad esaminare i programmi per l’approvvigionamento idrico domestico e produttivo nelle Valli, Petricig ha chiesto una verifica degli avanzamenti dell’acquedotto, criticando che non si sia provveduto all’utilizzazione al cento per cento delle acque locali, attraverso una revisione delle condutture e delle sorgenti e dell'afflusso delle acque (ottime) del Matajur. Ha quindi segnalato l'impoverimento dell’apporto ì-drico nel Natisone, fatto che potrà influenzare negativa-mente l’agricoltura, la pesca sportiva ed il turismo, e l’uso ricreativo che ne fa la popolazione nei mesi estivi. Ha proposto quindi lo studio di un sistema di regolazione del deflusso delle acque. Il presidente Englaro si è riservato di rispondere in modo esauriente. V ŠPETRU SLAVNOSTNA OTVORITEV BENEŠKE GALERIJE V soboto, 9. junija, so v Špe-tru slavnostno odprli «Beneško galerijo», mali razstavni prostor, za katerega je dala pobudo skupina beneških u-metnikov. Združenje si je tudi že zadalo obširen in kakovosten program, katerega osrednja točka je ovrednotiti domačo umetnost in obrt. In prav domačina sta prva likovnika, ki sta razstavljala v «Beneški galeriji»: Romano in Nadia Cromaz, ki sta se predstavila občinstvu s svojimi najnovejšimi deli. Slavnostni otvoritvi je v soboto prisostvoval tudi predsednik deželnega sveta Mario Colli, ki je Romanu in Nadji Cromaz izročil plaketo in se jima zahvalil, tudi v imenu celotnega deželnega sveta, za njuno obširno umetniško udejstvovanje in sodelovanje pri «Društvu beneških likovnih umetnikov». PETRICIG mu pomagala dva videmska giornala, Messaggero in Gazzettino. Par dni pred političnimi votacionmi sta ta dva giornala pisala, da je zbrau Ciceri 3500 podpisov (firmi) v nediških dolinah pruoti slovenski manjšini. In s kajšnimi rezultati se je lahko pohvalu? Dost preferenčnih votu je prešteu v torak, 5. junija? Mislimo, da je biu adan od narbuj oplak-njenih kandidatov na zadnjih političnih volitvah v videmski provinci. V cieli provinci je dobiu samuo 313 preferenčnih votu! V naših majhanih komunah dobivajo po navadi konselirji vič votu, kot jih je dobiu on v cieli provinci! In ni še zadost. PR! je zgubiu vote po naših slovenskih dolinah, medtem ko je šu naprej po drugih kra- Sicuramente il dott. Ciceri sapeva di diventare candidato per il Parlamento nazionale nella lista del PRI quando ha costituito il comitato per il referendum contro il riconoscimento della minoranza slovena in Friuli. Altrettanto era sicuro di poter contare su quelle persone che gli hanno firmato — in buona o in mala fede — per il referendum. Egli sperava in una valanga di voti e in ciò allettavano le sue speranze anche i due quotidiani di Udine: il Gazzettino ed il Messaggero. Alcuni giorni prima delle elezioni politiche, hanno pubblicato che il comitato di Ciceri aveva raccolto 3500 firme nelle Valli del Natisone contro il riconoscimento della minoranza slovena. Quali sono stati i risultati di cui poteva vantarsi? Quanti voti di preferenza poteva contare martedì 5 giugno? Pensiamo che egli sia stato uno dei candidati più «risciacquati» nelle ultime elezioni politiche nella provincia di Udine. In tutta la provincia ha raccolto soltanto 313 voti di preferenza! Nei nostri piccoli comuni i consiglieri hanno un suffragio superiore! E non basta: il PRI ha perso dei voti nelle nostre valli rispetto alle precedenti elezioni mentre è avanzato nel resto d'Italia. Forse i repubblicani dovrebbero ringraziare per questa perdita il dott. Ciceri? Di fronte a questi magri risultati (per dire poco) del dott. Ciceri, dobbiamo sotto-lineare ancora un fatto importante. Il dott. Ciceri aveva incominciato la sua campagna antislovena attaccando la senatrice Jelka Gher-bez, «colpevole» di aver presentato in Senato una proposta di legge per la tutela globale degli Sloveni in Italia. Il candidato sloveno per il Parlamento europeo, impegnato nelle Valli del Natisone, prof. Paolo Petricig, appartiene allo stesso parti- jih Italije. Al naj se republikam zahvalijo za tole zgubo dr. Cicerju? Par tem muoramo še nekaj poviedat. Dr. Ciceri je začeu njega kampanjo proti Slovencem s tem, da je napadu senatorko Jelko Gerbec, zatuo, ker je predložila v senatu osnutek zakona (proposta di legge) za globalno zaščito Slovencev. Kandidat za evropski parlament, angažiran Slovenec iz Nediških dolin prof. Paolo Petricig pripada isti stranki kot Jelka Gerbec, to se pravi PCI. In nu, on je parjeu v adnim dnevu, ne v dvieh kot Ciceri, 10.568 preferenčnih votu. Da ne bo kaj-šan pravu, da so bli teli voti samuo od Slovencev iz Trsta in Gorice, naj povemo, da jih je dobiu 5.644 v videmski provinci. To je priznanje slovenski manjšini, za katere pravice se Petričič zmieraj tuče. Dobiu je vič ku triintridesetkrat votu ku Ciceri. Tudi če mu jih odvzamemo deset taužent, mu jih še zmieraj ostane vič ku Cicerju. Tale je kronika v številkah o dvieh kandidatih, ki sem vam jo želeu napisat, dr. Ciceri pa naj se še naprej hvali o firmah pruoti slovenskemu jeziku. Petar Matajurac to della senatrice Gherbez, cioè al PCI: ebbene, egli ha avuto in una sola giornata, non in due come Ciceri, 10.568 voti di preferenza. Per togliere ogni possibilità di speculazione, perchè uno non possa dire che i voti preferenziali di Petricig sono stati espressi soltanto dagli Sloveni di Trieste e Gorizia, dobbiamo dire subito che egli ha avuto soltanto nella provincia di Udine ben 5644 voti. Questa è una importante affermazione, un valido riconoscimento per la minoranza Dopo la morte del poeta e scrittore sloveno Ivan Trinko, nato e vissuto a Terci-monte nella Slavia friulana, venne costituito un circolo culturale che porta tuttora il suo nome e che ebbe lo scopo di diffondere, allora come unica associazione, la cultura slovena nella zona. A venticinque anni di distanza il circolo ha compiuto il bilancio dell’attività passata e recente nel corso della assemblea generale dei soci tenutasi venerdì 15 giugno a Cividale, nella sala della società operaia. Si sono notate soprattutto molte facce nuove, di giovani, recentemente giunti all’impegno culturale e politico. Il prof. Guglielmo Cerno, presidente uscente del circolo, nella sua relazione sull’attività e sui compiti dell’«Ivan Trinko», ha messo in luce la slovena, per i diritti della quale, Petricig si è sempre battuto. Ha avuto oltre trentatre volte voti in più di Ciceri. Anche se gli togliamo diecimila voti, gli rimarranno sempre di più di quelli ottenuti da Ciceri. Questa è la cronaca in numeri di due candidati, che ho voluto scrivere per voi. E il dott. Ciceri potrà continuare a vantarsi per le firme raccolte contro la lingua slovena. Petar Matajurac novità rappresentata dalla presenza di tutta una serie di nuove associazioni slovene sorte nella Slavia friulana da dieci anni a questa parte. Ha sostenuto che è stata necessaria una riflessione organizzativa generale. Il vice-presidente don Pasquale Gujon si particolarmente soffermato sugli ideali che hanno sostenuto e sostengono gli sloveni della provincia di Udine nel loro lungo cammino verso l'emancipazione culturale. E’ intervenuto anche il prof. Beppino Crisetig, il quale ha proposto una serie di iniziative a breve e lungo termine allo scopo di rinnovare la funzione promozionale del circolo in tutto il territorio ed a Cividale. Ha quindi proposto di organizzare una manifestazione celebrativa di Ivan Trinko, nel venticinquesimo anno della sua scomparsa. A conclusione del dibattito il prof. Crisetig è stato eletto presidente del circolo (vice-presidente don Pasquale Gujon e Giorgio Banchig, segretario Marco Predan) con un comitato direttivo rinnovato per la presenza di molti giovani. Občni zbor društva...................... (Nadaljevanje s 1. strani) Podpredsednik, duhovnik Pasquale Gujon, je obširneje spregovoril o idealih, ki so podpirali in še vedno podpirajo Slovence videmske pokrajine na njihovi poti h kulturni osamosvojitvi. Spregovoril je tudi prof. Beppino Crisetig, ki je predlagal vrsto kratkoročnih in dolgoročnih pobud, z namenom, da se obnovi promocijska funkcija društva na vsem področju, kakor tudi v Čedadu. Nato je predlagal, da se ob 25 - letnici Trinkove smrti organizira jubilejna manifestacija. Razpravo so zaključili z volitvami, na katerih je bil za predsednika društva izvoljen prof. Crisetig (podpredsednika duhovnik Pasquale Gujon in Giorgio Banchig, tajnik Marco Predan), izvolili so tu di vodilni odbor, primerno pomlajen. Govor B. Krizetiča Letos je 25 let, od kar je umrl mons. Ivan Trinko, naš pesnik in narodni buditelj. Verjetno bi morali to pomembno obletnico počastiti s posebno proslavo, saj gre za človeka, ki je s svojim delom zelo pomemben za razvoj naše zavesti in boja za pravice naše skupnosti. Vendar je že ta občni zbor neke vrste proslava in vsekakor pozitiven moment, od katerega si lahko obetamo, da bo na našo problematiko opozoril širšo javnost in bo tako korak naprej za dosego vseh tistih ciljev, ki so si Jih naši ljudje zastavili in ki si njih uresničitev želijo. Ko pozitivno ocenjujemo dosedanje delovanje kulturnega društva Ivan Trinko, ki je postalo nenadomestljiv faktor v življenju naše skupnosti, obenem ugotavljamo, da so se danes v primerjavi s preteklostjo razmere pri nas spremenile. Nastala je vrsta novih organizacij, kot so Zveza slovenskih izseljencev, društvo Rečan, študijski center Ne-diža, društvo Naše vasi Društvo beneških umetnikov, Beneško gledališče in tako dalje, ki tako geograf-sko kot tematsko pokrivajo določena področja našega življenja. Ta razvejanost naših organizacij in še zlasti okrepitev delovanja teritorialnih organov Slovenske kulturno-gospodarske zveze, krovne organizacije Slovencev v Italiji, zahtevajo od našega društva, da v bodoče zastavi svoje delo precej drugače kot doslej, da si jasneje opredeli svojo funkcijo v kontekstu številnih komponent življenja Slovencev v Videmski pokrajini in da se torej spoprime s številnimi novimi nalogami in problematikami. Razvejanost našega življenja po eni strani razbremenjuje društvo Ivan Trinko mnogih nalog, ki jih je moralo doslej opravljati in ki jih bodo sedaj lahko prevzele druge organizacije, po drugi strani pa mu narekuje nove, specifične naloge. Predvsem mora njegovo delovanje zajeti širšo skupino ljudi, ki naj vodi društvo, ki naj skupno izdeluje letne programe delovanja in ki naj obenem skrbi za povezanost društva z okoljem, zlasti s Čedadom, ki je naravni sedež društva, in z njegovo okolico. Društvo naj bi delovalo zlasti na kulturnem področju, skrbelo naj bi za širjenje poznavanja in rabe slovenskega jezika ter vzdrževalo in okrepilo knjižnico, ki bi morala postati koristen inštrument dela za vse naše ljudi in organizacije. Okrepiti bo treba vse dosedanje pobude, bodisi pobude samega društva kot tudi skupne pobude, pri katerih društvo sodeluje z drugimi organizacijami, ter razvijati nove pobude v skladu s potrebami okolja in v sodelovanju z vsemi drugimi slovenskimi kulturnimi organizacijami v Videmski pokrajini, katerim bo moralo društvo Ivan Trinko še vnaprej, in verjetno celo v večji meri kot doslej, nuditi potrebno organizacijsko in tudi tehnično pomoč. Samo tako bo lahko še vnaprej delovalo v korist naše skupnosti ter ohranilo tisto pomembno vlogo v boju za naše pravice in za rešitev naših problemov, ki si jo je s svojim dosedanjim delom prevzelo. CRAVERO PROTESTA ELETTORALE Allo spoglio delle schede elettorali lunedì 4 giugno è stato trovato in una scheda votata PCI il seguente volantino: Visto che le nostre numerose richieste fatte agli amministratori del Comune per portare a termine alcune opere indispensabili agli abitanti di tutta la frazione, come l'acqua, l’illuminazione pubblica e le fognature, hanno avuto esito negativo, abbiamo deciso di protestare in questo modo. Questo si ripeterà e prossimamente saremo in molti di più fino a quando non avremo ciò che ci spetta di diritto! Questo scritto chiaramente indirizzato alle autorità che si pensa l'abbiano ricevuto per mano del presidente del seggio, vuole far intendere che la gente è stanca di promesse ed è stanca di venire considerata solo due giorni prima delle elezioni. (Da un comunicato pubblico dei cittadini di Cravero) ELEZIONI Credo abbia fatto piacere ai nostri lettori la notizia della buona affermazione del candidato sloveno Paolo Petricig nella lista del PCI per le elezioni europee. Questo prova che non solo gli sloveni hanno assegnato al candidato delle Valli del Natisone un buon numero di preferenze, ma che anche i friulani ed elettori di altre regioni lo hanno votato. Petricig, al terzo posto nella provincia di Udine, al quarto nella Regione Friuli Venezia Giulia, ha avuto in tutto oltre 16000 voti di preferenza e si colloca al nono posto nella «classifica» del PCI. Al consigliere provinciale Petricig, le nostre più vive congratulazioni. I cittadini del comune di S. Pietro al Natisone interessati alla riparazione (Legge 30) possono prendere subito visione delle prorità decise dal Comune. Novi Matajur Due candidati : CICERI E PETRICIG S. PIETRO AL NATISONE Chiusura della Scuola di musica Con la conclusione dell'anno scolastico, sono stati sospesi alcuni programmi gestiti dalle associazioni culturali della Slavia Friulana. A Ponteacco, in comune di S. Pietro al Natisone, fin dallo scorso ottobre era stata a-perta una scuola di musica per strumenti (pianoforte, fisarmonica, chitarra) con annesso doposcuola e corso di sloveno: venticinque ragazzi frequentanti. Per celebrare degnamente la conclusione di questo primo corso, che si è tenuto al primo piano della scuola elementare di Ponteacco, messo a disposizione dall’amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone, gli insegnanti Nino Specogna e Neva Kažič hanno organizzato un concerto con i propri giovani allievi. Prima al piano, poi alla chitarra ed alla fisarmonica con pezzi di Bartok, Bach, Mozart Napovedovalca Claudia in Alain SPORT: Torneo notturno dei bar L’unione sportiva «Toglia-no» ha organizzato quest’anno, dal 25 maggio al 9 giugno, la quinta edizione del torneo notturno dei bar, dedicato a G. Pers. A questa iniziativa sportiva hanno aderito 12 squadre tra le quali 4 delle Valli del Natisone: il bar di Ponteacco, il bar di Altana, il bar «Alla posta» di Clodig ed infine la pizzeria «Al cavallino» di Graziano Crudi. Le gare si sono giocate con squadre composte da 6 giocatori titolari più 4 riserve. Tra queste quattro squadre si è messa maggiormente in evidenza quella del bar di Ponteacco che ha ottenuto il 2° posto, perdendo solo in finale contro il bar di Cer-neglons con una sola rete di svantaggio. Inoltre il bar di Ponteacco ha vinto anche un premio per il capocannoniere del torneo con il giocatore Puppin Elio, che in 5 partite ha segnato ben 14 reti. Bene si è comportato anche il bar di Altana che ha ottenuto il 3° posto. Bisogna però precisare che ha avuto un po’ di fortuna passando al turno delle elimintorie mediante le monetine. Per il comune di Grimac-co ha partecipato il bar «Alla posta» di Clodig, che ha iniziato il torneo bene, vincendo la prima partita, dimostrandosi una bella squadra, ma, come spesso accade, uno dei migliori giocatori della squadra, e forse anche del torneo, Bruno Vo-grig, si è infortunato ad una caviglia. Bisogna tener presente che l’impostazione del gioco era basata su quel giocatore. Non potendo partecipare alla seconda gara delle eliminatorie, il bar «Alla posta» ha perso l’incontro sebbene con una sola rete di svantaggio. Ha passato ugualmente il turno per la differenza di reti. Ha giocato la partita dei quarti di finale sperando che il Vogrig riuscisse a giocare fino alla fine, ma nel momento più importante del gioco, ha dovuto ancora una volta abbandonare il campo. Per il bar di Clodig non c'è stato più niente da fare, dato che giocava proprio contro la squa- La squadra di Ponteacco e Kabalevski si sono succeduti, emozionatissimi di fronte al folto pubblico di coetanei, genitori, giovani, quelli che potranno essere — con una impegnata applicazione e con una adeguata collaborazione delle autorità — i futuri musicisti delle Valli del Natisone. Alla cerimonia di sabato pomeriggio ha presenziato, non solo in veste di genitore, il presidente del consiglio scolastico del circolo delle scuole elementari, Domeniš. Agli insegnanti di musica ed ai titolari del doposcuola, Maria Grazia Blasutig e Andrea Martinis, ed all'insegnante di sloveno Živa Gruden, sono stati offerti dagli allievi alcuni doni in segno di riconoscenza da parte delle famiglie. Del mladih in odraslih na koncertu glasbene šole v Petjagu S. PIETRO AL NATISONE Comune: APATIA AMMINISTRATIVA Ci sono voluti quattro mesi di attesa perché la giunta di S. Pietro al Natisone si decidesse di affidare l’incarico per il progetto esecutivo del piano particolareggiato di Azzida, strumento che è necessario per l’avvio della ricostruzione. dra di Cerneglons, che poi ha vinto il torneo. La squadra di Clodig è stata comunque premiata come la più giovane del torneo, infatti l’età media dei suoi componenti si aggira sui 20 anni. La sua formazione era la seguente: Predan Vladimiro, Vogrig Fabrizio, Dre-cogna Gianni, Bordon Bruno, Vogrig Giuseppe, Vogrig Bruno, Primosig Tonino, Giro Paolo, Predan Marco, To-masig Sergio, C.T. Cernotta Remigio. Ricapitolando: 1. posto alla squadra del bar «Al cacciatore» di Cerneglons, 2. posto bar «Alla vecchia Ponteacco», 3. posto bar «Altana» di Altana. Il bar «Alla posta» di Clodig ha dovuto accontentarsi di un discreto settimo posto. Speriamo in una maggiore fortuna per il prossimo anno. Paolo Giro Vladimir Predan POMAGAJMO ČRNI GORI Pošljite vašo denarno pomoč na naš tekoči račun: štev. 4415 pri Banca Cattolica di Cividale. Lahko izročite vaše prispevke tudi na naši redakciji. AIUTIAMO IL MONTENEGRO Gli aiuti in denaro potete inviare al nostro conto corrente n. 4415 presso la Banca Cattolica di Cividale, oppure direttamente presso la nostra redazione. DO SEDAJ SO DAROVALI - HANNO CONTRIBUITO Prejšnji znesek lit. 1.231.605 Osebni prispevki občinskih svetovalcev iz Grmeka 100.000 Primosig Gianni iz Kravarja 10.000 Trinco Antonio iz Sovodnjega 10.000 Guarnotta Dario iz Pesaro 50.000 Maria Predan iz Kravarja 10.000 Zbrali bivši partizani ANPI iz Nadiških dolin Bordon Luigi iz Podgore 10.000 Obit Battista iz Gor. Merse 20.000 Bajt Alojzija iz Utane 20.000 Tomasetig Borghese Irma 10.000 Crisetig Giuseppe iz Škrutovega 5.000 Tuti Giorgio iz Utane 5.000 Terlicher Amedeo iz Škrutovega 10.000 Podrecca Pietro iz Jagnjeda 10.000 Cosson Mario iz Čedada 10.000 Leonardi Aldo iz Škrutovega 10.000 Bergnach Mario iz Dreke 10.000 Trusgnach Nisio iz Dreke 40 000 Scuderin Giuseppe iz Dreke 3.000 Trusgnach Giuseppe iz Grmeka 4.000 Zuodar Mario iz Dreke 5.000 Skupno lit. 1.583,605 Nabiralno akcijo zaključimo 15. julija 1979 Se si pensa che con questo sistema dell’inerzia amministrativa rimane in forse un primo gruppo di case che potrebbero essere ricostruite prestissimo, si capirà la giusta preoccupazione della gente. Complessivamente è fattibile, entro l’anno, un programma di cinquanta case fra riparate e ricostruite: i soldi ci sono, ma la scarsa capacità di programmare del comune suscita notevoli perplessità negli ambienti dei partiti (PSI, PSDI, PCI) che a suo tempo avevano dato vita ad una lista unitaria con gli indipendenti: questo aspetto è stato chiarito in un recente incontro in previsione dell’ultimo consiglio comunale. Altra questione è quella delle due cooperative edilizie («Val Natisone» e «Primavera»), alle quali la Regione ha finalmente assicurato i finanziamenti. Il comune ha assegnato, al limite della scadenza, i terreni necessari, ma non ha tuttora acquisito il PEEP e c’è il rischio che non si rispettino i tempi di legge! Segno di apatia è la stessa riproposta delTassessore Bevilacqua a rappresentare il comune nel distretto scolastico, quando lo stesso Bevi-laqua era stato proclamato decaduto su proposta del presidente dott. Rotolo, per aver superato il numero massimo di assenze ingiustificate. Sull’argomento non sono mancate in consiglio comunale poco dignitose intemperanze verbali della maggioranza nei confronti del distretto. UN COMITATO PER I GIOVANI Il giorno 14 giugno si è riunito ad Oculis di S. Pietro al Natisone il «Mladinski odbor» della Benečija che fa parte dell’Unione economico-culturale slovena (SKGZ). Alla riunione hanno preso parte alcuni giovani della Benečija, ai quali il responsabile politico del gruppo giovanile, Zuanella, ha illustrato lo scopo della riunione. Scopo principale era quello di portare a conoscenza dei giovani, dell'esistenza di una organizzazione quale la SKGZ, che tutela, nei limiti del _pos-sibile, gli interessi della minoranza di lingua slovena nella regione Friuli-Venezia Giulia. Tra le altre cose è stata accolta con entusiasmo la creazione, anche per la Benečija, del «teritorialni odbor» che può intervenire nella program inazione sul territorio. Un rappresentante del gruppo giovanile fa parte del «teritorialni odbor» e perciò può far sentire maggiormente i U K V MLADINSKI GLASBENI KONCERT La squadra di Clodig V Ukvah, slikoviti vasici v Kanalski dolini, sta se s vravim koncertom zaključila tečaj slovenskega jezika in glasbeni tečaj, katerih se je udeležilo kakih 30 mladih. Krožka «Lepi vrh» in «Planinka» sta za to priložnost priredila koncert v vaški cerkvi: zelena zavesa okrašena s cvetjem je zakrivala oltar in je obenem služila za scenarij: ladja in klopi so predstavljale parter, ki je bil nabito poln občinstva. Po nastopu pevskega zbora «Planinka» iz Ukev so si sledile recitacije, glasba in petje, ki so med občinstvom žele veliko aplazov. Prireditev sta zaključila pevski zbor z Jesenic (Slovenija) in živahen orkester iz bližnje Koroške. Besedo je prevzel župnik iz Ukev Mario Gariup, ki je pohvalil kulturno in politično angažiranost Slovencev v Kanalski dolini, ki se danes čutijo bolj povezane z vsemi ostalimi Slovenci iz videmske pokrajine in dežele Furlanije-lulijske krajine. Prof. Venosi, ki se je s svojim pozdravom obrnil na občinstvo in na številne goste slovenskih društev (Černo in Udovič) in pokrajinskih u-prav (Brezigar in Petricig), je podčrtal, da volje za v bodoče ne manjka. Na koncu je odgovornim za Študijski Center Nediža izročil sveženj spisov VI natečaja «Moja vas». «Nisem vam jih mogel izročiti v šoli - je zaključil - naj vam jih torej izročim v cerkvi». problemi giovanili in un'assemblea che possiede autonomia decisionale. Sono seguiti alcuni interventi tra i quali quello di Germano Cendou che ha auspicato un allargamento della cerchia dei giovani interessati a risolvere, magari anche in parte, i tanti problemi delle nostre valli. E' seguito l’intervento di Nino Ciccone il quale ha affermato che le iniziative del gruppo giovanile devono tendere a soddisfare le esigenze di tutti i giovani in parti-colar modo di coloro che per vari motivi non possono farvi parte direttamente. Il gruppo giovanile dovrà affrontare anche la problematica politica e socio-economica della Benečija, affrontare e risolvere, cercando di spezzare quel ruo lo che fino ad oggi è stato gestito da precise forze politiche, le quali non hanno preso in debita considerazione i problemi che da vicino toccano i giovani della Benečija. Alla riunione ha preso parte anche il responsabile regionale della SKGZ per i giovani, Igor Komel, il quale ha illustrato le funzioni del gruppo giovanile, auspicando che si arrivi a delle iniziative concrete anche con la collaborazione dei giovani d’oltre confine. Alla fine della riunione sono state attribuite ad ogni componente dei precisi compiti, in modo da arrivare ad una gestione unitaria della problematica giovanile della Benečija. Pietro Zuanella Zaključna prireditev ob koncu tečaja glasbene šole in pošolskega pouka v cerkvi v Ukvah v Kanalski dolini Arcobaleno a Liessa A Liessa, in comune di Gri-macco, da un anno a questa parte è in atto una interessante iniziativa di artigianato artistico. Ne sono protagoniste due ragazze: Irma Vogrig, 21 anni, di Plataz e Sandra Loszach, 18 anni, di Topolò. Poiché sappiamo quanto è tuttora difficile nella Benecia l’avviamento in prima persona di attività economiche, ci sembra il caso di mettere in rilievo proprio questo lavoro di Irma e Sandra, anche come abbozzo e tentativo di proposta di un’occupazione giovanile e femminile nella zona, se vi saranno gli sviluppi auspicati. Vediamo perciò più da vicino il lavoro, o meglio l’arte, di Irma e Sandra, che consiste nella confezione manuale dell’arazzo, una delle arti applicate più antiche del mondo. La piccola stanza che ospita il laboratorio, più o meno quindici metri quadrati di superficie al primo piano, è dominata dall’imponente telaio, su cui sono tesi i fili della trama in cui inserisce il «gob- len» che compone il grande a-razzo di lana bianca grezza disseminato da «geroglifici» neri in rilievo, ideato da Spacai, che ha sintetizzato con un motivo geometrico i «kozolci» della Benecia. Presso la finestra, c’è un secondo telaio, più piccolo, sul quale è stato realizzato invece, composto di sei quadrati congiunti, un lavoro ideato da Palčič, altro prestigioso rappresentante della cultura e dell’arte della nostra regione. C’è poi un telaio per la confezione delle matasse, un tavolo per la stiratura, disegni, cartoni, gomitoioni di lana grezza e colorata, i primissimi arazzi alle pareti. «L’arazzo di Spacai, due metri di larghezza e più di due di lunghezza, ha richiesto due mesi di lavoro» — ci dice Irma — «perciò le nostre sono opere molto costose che richiedono un mercato qualificato, quale solo gli artisti stessi possono assicurare attraverso le mostre e le gallerie più importanti. Perciò di ogni bozzetto possiamo ”ripro- S. PIETRO AL NATISONE Inaugurazione della "Beneška galerija,, Il presidente del Consiglio Regionale, che ha voluto onorare con la sua presenza a S. Pietro al Natisone, la vernice della mostra di Romano e Nadia Cromaz, ha consegnato ai due artisti le targhe di riconoscimento per il sostegno dato alla «Associazione Artisti della Benecia». Il presidente Colli ha avuto parole di plauso per l’iniziativa di aprire una galleria d’arte, pure in un piccolo paese, ricco però di tradizioni culturali. Rispondendo al discorso inaugurale pronunciato da Guido De Vora a nome dell’associazione, il presidente del Consiglio Regionale ha assicurato che il suo interesse per queste iniziative sarà sempre vivo. Anche il sindaco Corredig si è associato alle parole di De Vora, ringraziando Romano e Nadia Cromaz per il loro impegno artistico e culturale. La mostra si compone di una quarantina di quadri di ispirazione autenticamente «najf» ed è allestita in una piccola sala nel cuore di un tipico borgo sampietrino rimessa a nuovo attraverso le generose fatiche di alcuni associati guidati dal presidente Vogrig. La «Beneška Galerija» si darà ora un regolare programma di esposizione di arte ed artigianato artistico locale. SAVOGNA Attività del Consiglio Comunale giorno 15 giugno alle 20 si è riunito il consi-comunale di Savogna o la presidenza del sin-) Zuanella. opo alcune rettifiche di berazioni adottate d’ur-sa dalla giunta comuna-si è passati a discutere line del giorno che tra litri punti presentava la rovazione del conto con-tivo per l’anno 1978 e la ganizzazione degli uffici amali, con l’assunzione n autista e di una bidella jianta stabile, ra le altre cose si è par-anche dell’assegnazione omune di 250 milioni da De della Regione ai sensi a legge 63. I suddetti durre” cinque arazzi». Per imparare l’arte dell’arazzo le ragazze sono state un anno a Lubiana su proposta del sindaco Bonini. Dopo il terremoto, infatti, Bonini s’è preoccupato di dare un indirizzo economico all’attività amministrativa, anche con iniziative di carattere cooperativo, di cui l’esempio più consistente è l’allevamento di ovini di Topolò. «Piuramaura» è il nome della «cooperativa», per ora a due, di Irma e Sandra. E’ un nome bello, ricco di significati, ed anche auspici! Un arcobaleno di colori, di grandi nomi della pittura slovena e friulana (che si sono incontrati qui lo scorso anno), di gusti ed esigenze ed anche di speranze per questi paesi che vogliono vivere e progredire. «E’ un lavoro difficile, ma bello, perchè diverso e creativo, è un lavoro indipendente che offre la possibilità di contatto con grandi personalità dell’arte: Spacal, Palčič, Bernik . . . Zigaina, Celiberti e forse Ceschia. Artisti di cui interpretiamo colori dalle tonalità più raffinate e difficili da ottenere. Abbiamo tentato anche di utilizzare la lana delle pecore di Topolò, ma i costi sono stati forti perchè qui non esistono attrezzature per la cardatura, la lavatura, la tinteggiatura». Irma prosegue: «Ora la lana arriva dalla Toscana, da Prato, ma questo a sua volta comporta la necessità di nuovo spazio per laboratorio e magazzino e questo crea dei problemi». C’è interesse attorno all’iniziativa? A giudizio di chi scrive, ancora poco. Vero è che sono stati qui i funzionari dell’ESA, i quali si sono assunti qualche impegno. Anche il comune potrà fare ancora qualche sforzo in favore dell’iniziativa. I trenta arazzi già ordinati presuppongono un piano di lavoro, un programma a medio e lungo termine, un solido entroterra commerciale, spazi adatti e, soprattutto, se ci sarà l’interesse degli enti preposti, la possibilità di occupazione per altre giovani che nutrono un interesse artistico, e non solo professionale, per l’arazzo. Paolo Petricig FOJDA fondi serviranno a finanziare alcune opere pubbliche di notevole importanza quali l’asfaltatura di alcune strade, la sistemazione e ampliamento di 2 camposanti, la sistemazione e potenziamento di alcuni acquedotti nonché la sistemazione di fognature e strade interne di alcune frazioni del comune. Il consiglio comunale ha approvato anche i progetti della legge 30, (intervento pubblico) dando incarico al sindaco di espletare tutte le pratiche per l’appalto dei lavori che richiedono ima spesa per lavori a base d’asta di circa 150 milioni. Pietro Zuanella RADIO KOPER ODDAJA NA LOČENIH VALOVIH Radio Koper - Capodistria stopa v četrto desetletje z ločenima va-lovoma za slovenski in italijanski spored. Od 17. junija dalje oddaja Radio Koper - Capodistria na dveh oddajnikih. Program v slovenščini oddaja na srednjem valu 546, 4 metra ali 549 kilohertzov ter na UKW mreži: Beli križ 102 megahertzov, UKW Koper 98,1 megahertzov in UKW Nanos 88,6 megahertzov. Program v italijanščini oddaja na srednjem valu 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in na 256,4 m ali 1170 kilohertzov ter na UKW mreži: Beli križ 97,7 megahertzov, UKW Koper 89,3 megahertzov in UKW Nanos 101,0 megahertov. Z ločenima valovoma se uresničuje dolgoletna želja poslušalcev in radijskih delavcev, po povečanju programa v slovenščini ter ugodnejših urah poslušanja, kakor tudi večjo slišnostjo, saj program v italijanščini oddaja na 300 KW oddajniku, program v slovenščini pa bo imel boljšo frekvenco. Program v slovenščini bo na sporedu vsak dan od 6.00 do 7.30 in cd 13.00 do 17.00. Ob nedeljah pa od 7.00 do 9.00 in popoldne od 13.00 Med novostmi naj omenimo večje število poročil (ob 6.30, 7.25, 13.00, 13.30, 14.30 in 16.00). Na željo številnih poslušalcev je zdaj oddaja Med rojaki v zamejstvu ob sobotah in sicer takoj po kratkih poročilih, to je ob 13.03, razveseljivo pa je tudi, da se je od sedanjih 15 minut podaljšala na 27 minut. Druga specializirana 20 min. oddaja o Slovencih v F. -Jk. z naslovom Sosednji kraji in ljudje bo še nadalje ob nedeljah in sicer ob 13.01. Delavci Radia Koper-Capo-distria pa skupno s kolegi Radia Maribor načrtujejo še tretjo skupno oddajo, v kateri bodo predstavljali življenje in delo Slovencev v Italiji in na Koroškem. Z oddajo bodo začeli jeseni in bo na sporedu ob sredah. Naj še povemo, da bo poslej več časa namenjenega glasbi, med katero naj omenimo spored ljudskih pesmi in plesov z naslovom Od Matajurja, Rezije, Kanalske doline do Jadrana, ki bo na sporedu ob ponedeljkih ob 13.03. Tudi glasba po željah bo zdaj vsak dan od 15.30 do 16. ure. Program Radia Koper-Capodistria v slovenščini se je ob delavnikih povečal na 5 ur, ob nedeljah pa na 7 ur. V ostalih urah bodo poslušalci na valu Radia Koper-Capodistria lahko poslušali program Radia Ljubljana. Program v italijanščini je na sporedu od 7.00 do 20.00 V programu je kar 13 poročil in dnevnikov ter številne specializirane oddaje. Kot novost naj omenimo literarno oddajo, v kateri se bomo seznanili s pomembnejšimi jugoslovanskimi in manjšinskimi lite-rarnini ustvarjalci, in posebno oddajo o zgodovinskih, folklornih in drugih posebnostih italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Mnenja o slišnosti, vsebini in oblikah posredovanja lahko poslušalci pošljejo na naslov Radio Koper-Capodistria, Ulica Osvobodilne fronte 15. PISE P ET AR MATAJURAC CENEBOLA Umaru je emigrant Rino Tracogna Tudi letos je naš dragi va-snjan Rino Tracogna paršu iz Švice delat svojo duž-nuost: je paršu votavat. Potem ko je pozdravil vse svoje par j atelje, je na naglin umaru zaradi infarta. Biu je aktivist sekcije iz Lucerne Zveze beneških emigrantov. Pogreb je biu v Če-neboli 6. junija. Pustiu je ženo in mlado hči. Njim in žlahti naj gredo sožalja prijateljev in vaščanov. Klinove iz Škrutovega Niekega jesenskega dne ga je Marička iz Jesenja prosila, da ji pride drugi dan klatit kostanj. Takrat so ga vsi klatili. Griče so s prav j ali v kup in jih z list jam pokrili, da ne zmarzne kostanj. Tisti, ki so imieli senike al pa kazone, so kostanjeve griče znesli notar, potem so ga kokočali na zimo in ga prodajali, kadar je biu buj drag na trgu. Okuo-le Božiča je biu kostanj nar-buj drag. Klin je Marički obečju, da ji pride klatit in drugi dan zjutra je biu že v lotu. Tisto večer prej pa se je biu previč časa zadaržu s pa-rjatelji v gostilni, no malo je popiu, kot drugi, in kadar se je pliezu v debeu kostanj, vljeku dugo lato za sabo, se mu je začelo v glavi motit. Hitro se je spustu dol in po-čaku Maričko pod debelim kostanjevim drevesam. Okuole devete ure zjutra mu je Marička parnesla fruo-štik (kulcion). On je mer-nuo sedeu pod debelim ko-stanjam. «Sem mislila, da si ga že puno oklatu, pa te vidim, da brez skarbi sediš. Kaj ti je? Al se ne čuješ dobro?» ga je vprašala. «Sa-sa-san bi-bi-biu lačan, se-se mi-mi-mi je mo-motilo. Ka-ka-kadar se na-na-najem, bo-bom na-naredu tu-tu par ur vič ku-ku drugi cieu dan!» ji je odgovorili. Klin je lepuo pojedu fruo- štik, popiu vino in potle se je še buj lepuo zleknu pod kostanj. «Al misliš al ne misliš klatit?» ga je no malo ostro vprašala Marička. Klin je hitro skočnu na nuoge, parjen Maričko pod paško in jo peju kajšnih deset metru proč od debelega kostanja. «Sa-sa-sada lepuo po-pogle-di, od veje do-do-do veje, daj do var-varha» - ji je ukuazu. «Gledam!» mu je jala. «Le-le-lepuo lepuo pogledi, če vidiš kajšno lanskinjo gri-čo go-gor na vej!» «Ne vidim obedne.» mu je poviedala. «Ben, vi-vi-vidiš, Ma-ma-Marička, če so lan sa-same pa-padle, pa-pa-padejo tud lietos!» se ji je zasmejati, var-gu jopo čez rame in se pobrati v dolino. Drugi dan pa ji je oklatu pu lota kostanju, da ji ni ostu dužan. Bli so hudi cajti, ko je mi-zerja vse stiskala. Diela ni bluo an še če je bluo, ti ga nieso dali, če niesi imeu te-šere od fašistu. V tistih hudih cajtih so nam kokuoša puno pomagale. Zavojo lakot je bluo potrieba sniest, ocvriet jajca doma, ma če si jih pojedli, je zmanjkala sou, cuker, nit za šivat raztargane bar-geške. Potle je bluo huduo za tiste, ki so znali kaditi. Vičkrat so šle jajca za tobak, zmanj- kale so pa druge potriebne reči v hiši. Preklete kakuoša! Potriebno je bluo, da bi ble znesle po pet jajc na dan vsaka, pa če jim ni bluo kaj dat za jest, ti nieso znesle še po adnega ne! Klin je biu že an par dni brez kadit. Če je kajšan ka-diu an kilometro deleč od njega, je nategavu vonjo od tabaka. Ni mu vič uzdaržat. Nieko jutro je pobrau iz gniezda vse jajca, tudi podluožak, in jih nesti do jajčarce Mince v Ošnje. «Jezus, Marija, kakuo so umazane, odrekane!» je za-rjula Minca, kadar jih je po-luožu na mizo. «Ve-veste, nu-nu-nuna, ist dielam vse me-meštjerje, papa se niesam še na-navadu umivat ka-ka-kakuošam rit.» se ji je zarežu v obraz. Z denarjam, ki mu ga je dala, je ukiipu tobak in še nikdar prej ga ni takuo zve-stuo nategavu ku tisti dan. Kadar je paršu damu, je bluo kosilo naslano. «Ma-ma-mama, al bomo še naslano jedli sada?» jo je povpraŠu. «Al pa ti kadiš naše jajca!» mu je mati odvarnila, ker je prej takuo nategavu, da je vsa hiša dišala po tobaku. Za sada bo zadost, drugikrat boste brali še lepše o Klinu. Vas pozdravlja Vaš Petar Matajurac V Bobičevi stari kleti se beneški umetniki družabno veselijo po Kroma-covi razstavi Rajnik Rino Tracogna KAJ SE JE ZGODILO PO NAŠIH DOLINAH SOVODNJE TRČMUN V čedajskem špitalu se je pred kratkem rodil Flavio Petricig, prvi sin Beppina in Azzolini Lorenzine (Šimano-ve hiše na Tarčmunu). Mami, ki se je priženila iz Matajurja na Tarčmun in tatu Beppinu, zidarju in im-prežarju, želimo veliko sreče v življenju, takuo tudi malemu Flavionu, da bo ra-stu zdrav in pridan. SV. LENART V sriedo 30. maja, po hudi nesreči, ki se mu je zgodila na djelu, je na hitro umaru Renato Tuti iz Prapotnega, ki je že vič ljet živeu z družino u Jesenju. Imeu je sa muo 45 liet. «Pala meccanica», s katero je dielu, se je zvarnila nanj in ga polomila. Pogreb mladega moža je biu 1. junija v Sv. Lenartu. Rajnik Renato Tuti GRMEK Umaru je Franco Nocerino Huda, žalostna novica je paršla iz Genove, kjer je živeu v zadnjim cajtu z njegovo novo ženo. Franco Nocerino je biu rojen v Napoli 1914. lieta. Dol je spoznu Almo Buco-vaz - Lazarjovo iz Zverinca, ki je dol dielala za diklo, ku puno naših drugih čeč. Med njima se je vnela prava ljubezen in mlada sta se poročila. Paršla je druga velika uejska in Franco je biu poklican v mornarico (marina). Njega šif je biu potopljen in on se je komaj rie-šu. Že po 8. septembru 1943. leta je paršu živet v naše kraje. Vsi so ga imieli radi. Biu je pošten an dielovan kot vsi naši ljudje. Po uej-ski ni bluo diela zanj, takuo ku za druge naše dieluce. Takuo ku naši dielovci, je šu dielat v belgijanske miniere. Gor je zaslužu invalidski penzion in se varnu da-mu z ženo Almo in malo hčerko Gianfranco. Biu je z družino nesrečen. Srednja hči Anna, ki se je poročila v Belgiji, se je ubila z možem v ciestni nesreči. Starejša hči, Anda, ki se je bla poročila z domačinom Gian- Rajnik Franco Nocerino ni jem Bergnachom iz Gnidovce, je pru takuo zgubila moža v ciestni nesreči. Dvie lieta od tega mu je umarla še žena, draga Alma Buco-vaz. Rajnik Franco se je lieto an pu od tega spet poro-čiu in si tako želeu ustvarit novo življenje. Z novo ženo se je preselil v Genovo, kjer ga je na hitro doletiela smart (trombosi) v to rak, 5. junija. Rajnik Nocerino Franco je biu inteligenten mož in kot tak je puno pomagu našim minatorjem. Podkopan je biu v Genovi. Ohranili ga bomo v liepim spominu, ženi, hčerkam Andi in Gianfranchi naj gre naša tolažba. LJESA Usako sredo ob 20.30 uri za te velike, in usako saboto ob 15. uri za te male, smo napravli na Ljesah, u pale-štri, «cinefonim». Moremo ree, da nas je bluo puno usaki krat, če tudi je bluo še prestora an za druge. Kar pa je manjkalo, je bla «diškušion» kar je kon-ču film, venč part judi je šlo damu, kar jih je ostalo, so narvič poslušal tistih pet ki so imjel kuražo poviedat svoje misli. «Cineforum» ima tist na-mien, da kar konča, usak povie kar se mu pari de tisti film je teu poviedat. Do sada pa se vidi da niesmo še pripravljeni temu, more bit kjer je parvi krat ki gledamo narest kjek takega par nas, ali pa zak večina se na strinja s telim programom. Radi bi tieli viedet od naših ljudi, ka mislejo, an tudi kuo mislejo da se more tuole prapravt za napri, kier mi bi tiel še nadaljevat po teli pot. A. Asfaltirana ciesta od Klodiča do Platea Pred kratkem so delavci, ki delajo pod firmo ILSER, zaključili delo na cesti od Tombina (blizu Klodiča) do Platea. Vso cesto so asfaltirali. Ljudje iz Dolenjega Barda in Platea so za opravjeno dielo zlo veseli. Kadar so paršli z dielam delavci v Platac in na Dolenje Bardo, je biu pravi praznik. Družine so jim skuhali štrukje, spekli gubanco in pijače ni manjkalo. Se jih more za-stopit, saj so puno cajta čakali, da jim pride asfalt v vas. Podobne diela bo napravila komunska administracija še za druge vasi, a o tem bomo pisali drugikrat. Na Liesah so u nedeljo 17. junija v paleštri igrali med sabo otroci iz treh občin: Sriednje, Garmak in Dreka za fešto «Smo zaparli... šuo-lo» ki jo je organizieralo kulturno društvo Rečan. Iz Sriednjega so zbrali skupino iz Gorenjega Tar-bija, skupina dobrò izbrana, ker je zmagala tole parvo igro med šuolarji od nižje in srednje šuole. Garmičan so pripravli dvie skupine, eno iz Topo-luovega in Seuca, drugo pa iz vasi, ki so u dolini. Dreka pa je zbrala skupino po usi občini kier gor je zlo malo otruok. Simpatična fešta, ki je trajala čez dvie ure, je bla zlo ušeč usiem, in večina judi, ki je bla na Liesah u paleštri se je uprašala kada se bo napravlo še kiek takega za našo mladino. DREKA Arspuščen občinski konsej V Dreki so muorli arspu-stiti komunski konsej, kjer je zmanjkala legalna številka konsel jer j u. Po votac j onah se jih je bluo dimetlo že sedam, zadnjič pa še adan, an takuo je ostala sama «giunta» (odbor), kjer so bli demokristjani in socialisti. Četudi je bila dobra volja, leč na dovoli naprej, an zdaj bo treba, da prefekt iz Vid ma imenuje svojega komisarja do novih volitvah. OBRANKE V nedeljo, 10. junija, je umarla Zago Palmira, rojena v Mestrino 28. oktobra 1910. Bla je druga žena Petra Drescig-šuoštarjovega po domače. V nekaj lietih je ostu dvakrat vdovac. Izražamo mu našo tolažbo. SREDNJE OBLICA V torak, 12. junija, je umarla v čedajskem špitalu Emilia Vogrig-Blažinova, poročena v Košpovo družino. Bla je še mlada, saj je irmela samuo 64 liet. Nje pogreb je biu v Oblici v četartak, 12. junija. Ohranili jo bomo v liepim spominu. GNIDUCA S. Giovanni al Natisene V soboto, 28. aprila, sta se poročila Rucchin Giovanna (Giannina), 23 liet, in Zanuttini Mauro, 24 liet. Giannina je Lejonova iz Gni-duce, a je živiela že puno liet z družino v S. Giovanni al Natisone. Mauro je iz Ip-plis, kjer bojo sada živiel. Družina in parjatelji jim želijo puno sreče in zdravja v njih skupnem življenju. Noviči Rucchin Giannina in Zanut tini Mauro ŠPETER V Špietru je biu, an par tiednu od tega, občinski konsej na katerim so diškutli dost problemu naših vasi. Se na zdi de šindak an njega možje so dost dielal, za rešit tele probleme. Že štier miesce nazaj so odobril podrobni plan za vas Azio: do sada nieso pa še storli napravt potriebne pro-gete. Takuo se na more tud začet diela. Za kooperativo za hiše v Špietru samuo sada so aše-njal terene, z veliko zamudo. Konseljeri od opoziciona so uprašal de naj se komun gane gor na vse probleme, če ne bojo muorli judje še dost tarpiet zavoj zamud. BARNAS Po hudi ciestni nesreči, ki se je bla zgodila 16. maja blizu špetra, je umaru v videmskem špitalu Marcolin Giuseppe iz Barnasa. Imeu je samuo 47 liet. Zapušča tri sinove in ženo. Bogoljub Amadeo Bobbera je slavil 86 let V aprilu 1979 je slavil svoj 86. življenjski jubilej Amadeo Bobbera, ki je potomec družine Bobbera iz Barda (Lusevera), kot potomec tar-čentskih Slovencev. Njegov oče se je preselil v Loko pri Zidanemu mostu v času, ko so tam gradili železniške in cestne mostove. Habsburški cesar Franc Jožef je prosil tedanjega italijanskega kralja, Viktorja Emanuela II, naj mu priskrbi gradbenih delavcev in strokovnjakov. Ta mu je poslal na delo beneške Slovence, ki so obvladali slovenski jezik. To je bilo nekako pred 90 in 100 leti. Amadeo je bil rojen že v Loki, leta 1893. Kot mlad 21 leten je moral iti v avstrijsko vojsko in, seveda, leta 1915, na italijansko-avstrijsko fronto, v visoke in snežene tirolske Alpe. Tam so bili vojaki, v vojških linijah, v težkih razmerah. Po 1. svetovni vojni se pe zaposlil pri poštni službi v Zidanem mostu in sicer pri ambulantni pošti Moral je biti spreten pri ekspediranju, preusmerjanju pošte, n. pr. iz Beograda proti Dunaju ali obratno. Marsikaj zna povedati o tem. Sedaj vozijo pošto poštni rumeni avtomobili, a pred tem (okrog 12 let) je prevažala poštne pošiljke le železnica, bližnje pa avtobus. V Loki si je zgradil hišo, ter je gojil kmetijstvo in živinorejo. Ločani so ga poznali po tem, da mnogo bere, zlasti je velik ljubitelj zgodovinskih knjig. Dobro pozna tudi starejšo zgodovino Loke in okolice, saj je Loka poznana po več zgodovinskih dogodkih. Tu je župnikoval v 16. stoletju prvi slovenski pisatelj Primož Trubar, ki so mu odkrili leta 1951 spominsko ploščo ob 400 letnici izdaje prve slovenske knjige. Vaščani so znani še po kulturni tradiciji, ker imajo svoje prosvetno društvo -Primož Trubar», svoj dober in številen Moški pevski zbor. Amadeo Bobbera, pozna mnoge razne zgodovinske dogodke, prav tako pripoveduje kaj iz življenja vladarskih družin, predvsem Habsburžanov, ki so vladali v Avstriji in tudi na Slovenskem - dolgo vrsto let. Z velikim zanimanjem je sledil, kasneje po knjigah vojnim d ogod-dom balkanske vojne 1912-13, med Srbijo in Bolgarijo. Živo pripoveduje tudi posamezne dogodke iz 1. svetovne vojne. Prav tako tudi o težki borbi za svobodo in pravice jugoslovanskih narodov, ki jih je hotel uničiti nemški nacizem in italijanski fašizem. Bobbera je zares živa priča mnogih zgodovinskih dogodkov in velik ljubitelj knjig. Zelo ljubi naravo, saj je vedno zahajal na svoje njive In travnike, ter jih obdeloval z velikim veseljem. Sedaj, seveda ne more več, ker ga «tlačijo že leta», zato je tako prisiljen tudi počivati nekatere dni. Njegova sestra — Marija — oz. Mica, kakor so jo imenovali, je bila 10 let mlajša, tudi ona rojena v Loki, a je že pred leti umrla. Naročena je bila vrsto let na stari in Novi Matajur, tako da sta ga z bratom Amadeom prav rada prebirala — ker so jih zanimale novice iz Slovenske Benečije. Jaz sem namreč imel že pred kakimi 20 leti, ko sem bil učitelj v Loki več let, od 5 do 8 naročnikov Matajurja. Naj še dodam, da je v Loki in sosednji Račiči več priimkov iz Beneške Slovenije, kakor: Culeto, Negro, Len-daro, Pinoza, Moro in Pec, ter še en Bobbera. Rojeni so bili njihovi beneški predniki v Bardu, na Njivici pri Cesarisu (Vedronza), Teru. Amadeo je večkrat šel obiskat kraje, ker je tudi znal nekaj italijansko, bolj pa beneško. Tudi drugi so zahajali tja na obisk in pripovedovali drugim o lepih turističnih krajih, ki jih je žal, 1976. zadel močan potres. Naj še omenim pri tem, da živi v Loki 95 letna Marija Pec, ki je bila rojena 1884 na Njivici. Prišla je v Loko, stara 9 let. Ni znala slovensko, ampak se je naučila v šoli, v Loki. Tudi ona zelo rada bere Novi Matajur, ki ga podpisani pošilja iz Ljubljane. Amadeo Bobbera ima 6 otrok, dve hčeri in 4 fante, ki so dobro vzgojeni in so dobri uslužbenci v svobodni, novi Titovi Jugoslaviji. V krogu vse družine je slavil svoj veliki življenjski jubilej. Ob tej priložnosti so se spomnili tudi svoje mame ali njegove žene, ki je žal, umrla, pred nekaj leti. Njegova družina, pa tudi Ločani in okoličani, ki ga spoštujejo, žele Amadeju, da bi živel zdrav in vesel še mnogo let med njimi. Stanko Skočir V torek 26. junija je poteklo 25 let, od kar je umrl naš pesnik in buditelj Ivan Trinko. Vsi Slovenci se ga s hvaležnostjo spominjamo. Kako so naši ljudje volili za evropski parlament 0BČINE-C0MUNI PCI SVP MSI DN PRI DN PLI PR DP PDUP PSDI UV PSI DC Ahten-Attimis 335 4 50 15 4 20 55 15 21 112 22 224 684 Bardo-Lusevera 94 2 22 3 0 8 33 4 10 57 21 128 326 Dreka-Drenchia 46 1 4 3 0 0 6 2 2 21 2 47 217 Fojda-Faedis 42A 9 59 21 10 33 46 20 13 159 33 313 1071 Gorjani-Montenars 72 14 39 2 1 0 11 0 4 22 10 78 190 Grmek-Grimacco 75 3 10 3 4 2 13 1 3 54 3 66 316 Neme-Nimis 406 10 61 27 6 77 56 10 18 143 42 187 946 Prapotno-Prepotto 89 8 19 11 0 9 23 7 10 77 5 69 377 Podbonesec-Pulfero 91 0 24 4 0 14 24 2 5 132 4 62 904 Rezija-Resia 157 4 47 5 7 9 22 6 13 70 20 111 573 Sv. Lenart-S. Leonardo 104 0 27 4 1 18 27 4 11 70 12 53 541 Sovodnje-Savogna 72 6 10 3 1 7 2 1 1 139 12 27 425 špeter-S.Pietro al Nat. 232 1 44 44 4 23 50 8 20 137 30 180 729 Srednje-Stregna 63 3 5 2 2 4 14 4 2 97 8 28 321 Tipana-Taipana 135 2 19 8 2 5 24 5 5 104 19 75 411 Tavorjana-Torreano 376 5 15 10 6 18 27 8 18 127 14 170 765 Skupno-totale 2791 72 455 165 48 247 433 97 156 1521 257 1818 8796