Dva lista slovenskim mladeničcm. II. Hst. Zdaj je malo mladeničev, ki bi ne kadili. No, — ne bojte se, da vas bom od kajenja odvračal; saj vem, da bi bilo zastonj. Ali nekaj bi vam pa le rad svetoval. Kaj mislite, da so počeli mladeniči, ko še tobaka niso poznali? Veste kaj ? S petjem in šalo so se kratkoeasili. Pa so tudi znali dosti lepib. pesmi; nekatere |bo tako dolge, da bi se jih vi težko celih iz glave naučili. Kdo izmed vas zna o nkralj Matijažu" in enakih pesni ? Zdaj se pojejo le kratke, z lahkimi napevi, kajti smodka, ki tiči v ustih, ne pusti rada težkih pesmi peti. Ali po drugod ni tako. V Savinjskej dolini, postavim, urijo se in znajo čveteroglasno tako težke pesmi, da je veselje poslušati. Toliko tedaj bi vam svetoval, nekaj manj tobaka izkaditi, pa nekaj več popevati, saj vas to nič ne stane. Tretja reč, kar bi tudi brez škode opustili, je tisto neumno kletje in govorjenje nemško. Le verjemite, da se vam jedna beseda slovenska bolj prileže, kakor deset nemških. Težko se najde kak mladenič, da bi ne klel ali se ne priduševal; nekateri še mislijo, da je prav lepo, ako vsako neslano besedo še zabelijo z ,,majnarzel" ali ,,sakarmejnt' in s takimi besedami, ki se vam priležejo, kakor tiču žabje kvakanje. Govorite lepo slovensko ia ne pustiti nikomur, da blovencem zabavlja. Več, kakor tisoč let, so naši predniki nemškim grajščakom podložai bili, pa se le niso hoteli lepe slovenščine odvaditi. Vi pa, ki pravite, da ga nij, ki bi vam ukazoval, pobirali bi brez potrebe besede, katere so že Nemci pri tujih narodih si izposodili! Bog vas je vstvaril Slovence; najlepši jezik za nas je torej slovenski in. grdo za nas, če ga zametujemo. To je resnica. Ko bi torej le vedel, da ta lista, vam posvečena, nista zastonj pisana, tedaj bi bil vesel Vaš prijatelj Častilko. Blizu Celja, meseca decembra 1887.