VRTEC ANGELCE OCEPEK VCERAJ IN DANES Naš vrtec se je v zadnjih tridesetih letih tako spremenil, da bi ga ustanovitelji komajda prepoznali. Spremembe, ki so se zgodile, bi lahko razdelili v dve skupini: v tiste, ki so bolj zunanje in tiste, ki so se zgodile znotraj vrtca, v njegovi organiziranosti, predvsem v njegovi vsebini in načinu dela. Ustavimo se pri podatkih, s katerimi želimo ti trditvi dokazati! Vrtec je bil prvotno namenjen predšolskim in šolskim otrokom; bil naj bi kombinirana ustanova, kot so takšne ustanove takrat imenovali. Temu osnovnemu namenu je ostal zvest dolga leta, saj so ga šolarji obiskovali do šol. 1.1985/86, v njem pa se še danes prehranjuje 150 do 200 šolskih otrok. Svojo osnovno dejavnost je po letu 1976 osredotočil na predšolske otroke, ne le na tiste, ki so v dnevnem varstvu, ampak tudi na tiste, ki dnevnega varstva niso potrebovali. Otrokom nudi vrtec številne vzgojne dejavnosti, proslave, praznovanja, letovanja in zimovanja. V letih od 1976. naprej je začel vključevati vse kategorije predšolskih otrok, od dojenčkov do »malih šolar-jev«, od otrok v dnevnem varstvu do otrok. ki so prihajali v vrtec le ob-časno, vključuje pa tudi otroke z mot-njami v razvoju. 9 Območja delovanja vrtca Vrtec je sprejel otroke treh krajev-nih skupnosti (Zelena jama, Moste-Selo, Nove Fužine) in tako približal vzgojo in varstvo domu svojih varo-vancev. Vrtec ni tako prostor blizu doma, ampakj je postal otrokom in staršem domač, drugi del doma. Lažje so v njem delovali in utemelje-vali svoje predloge in pripombe. Bolj ko se je vrtec večal, bolj ko je postajal notranje pestrejši, bolj se je bilo treba posvečati »notranjim vpra-šanjem«, skrbi za ohranjanje in krepi-tev zdravja, za ustvarjanje dobrega počutja, za vzgojo otrok. sodelovanje s starši, šolo in okoljem. Morda nam kaj o razvoju vrtca po-vedo tudi naslednji podatki: - priprava dnevnih obrokov hrane se je od 1. 1964 do 1. 1993 povečala za petkrat. - leta 1964 nismo pripravljali di-etne prehrane, po letu 1980 se pri-pravlja 5 različnih diet, - danes dobijo otroci v dnevnem varstvu prehrano, ki zadovolji 70% njihovih potreb. ne glede na to ali so v vrtcu dopoldne ali izmenično. • Preventivni ukrepi Vsa leta so nas močno zaposlovali, spomnili se bomo nekaterih: - Najbolj so nas zaposlovali ukrepi, ki naj bi zmanjšali negativne posledice prenapolnjenih oddelkov. Bila so leta, ko se skorajda nismo mogli izogniti pritisku prošenj za sprejem otrok. Zato smo se ob prena-polnjenih oddelkih zelo posvečali or-ganizaciji življenja otrok, mnogo časa so preživeli na igriščih in sprehodih (čeprav je to mnogokrat preprečeval onesnažen zrak). - Vsa leta prizadevno izvajamo vsa higienska navodila. - Onesnažen zrak v našetn okolju je bil in je še huda nadloga in ogrožu-joč dejavnik. Letovanja in zimovanja so otrokom odprla pot v zdravo in čisto okolje. Spominjamo se organiza-cije letovanja otrok v Volpariji. Vse delavke in delavci so se s svojo inici- ativo, prizadevnostjo in entuziazmom trudili nuditi čim večjemu številu otrok cenejše letovanje. Na morje smo preprosto preselili celotno orga-nizacijo s kuhinjo vred. V spominih nekdanjih varovancev in vzgojiteljev ostajajo letovanja in zimovanja kot najlepše ure sožitja, preživete v naravi. - Leta 1979/80 smo začeli poleg redne dnevne telesne vadbe organizi-rati dejavnosti iz programa športne značke. Rila so leta. ko so se vsi »mali šolarji« naučili plavati, osvojili veš-čine na smučeh, kolesu, drsalkah, ko-talkah. • Skrb za dobro počutje in vzgojo otrok Vrtec je vedno »otrok svojega časa«. Oblikujejo ga dosežki različnih strok, pričakovanja staršev, zahteve družbe in seveda materialne možno-sti. Kaj se je v tem pogledu zgodilo v teh tridesetih letih?! Danes zveni skorajda nepojmljivo, če povemo, da strokovne literature ni bilo, ne domače ne tuje. Stroka, znanje, je prihajalo v vrtec z znanjem in pripravljenostjo vzgoji-teljic. Nikakršnih programov, ki bi bili konceptualna podlaga vzgojnega dela, ni bilo. Pričakovanja staršev so bila nekako iz-polnjena v trenutku, ko je bil otrok sprejet v dnevno varstvo. Zato je bilo njihovo sodelovanje z vrtcem bolj formalne na-rave, udeleževali so se uradnih roditeljskih sestankov in s tem nekako »zadostili« vrtcu, manj sebi. Družba pa je sporočala svoja pričakovanja ali zahteve ne z razvija-njem stroke, ampak bolj v obliki političnih deklaracij in konkretnih zahtev dejavnikov v okolju. Materialne možnosti tedanjega vrtca niso bile primerljive z današnjimi, čeprav nenehno tarnamo. pa naj gre za prostore. opremo, da o igračah. vzgojnih sredstvih in knjigah sploh ne govorimo. Ne glede na vse povedano je otrok tako takrat kot danes živel v vrtcu svoje življe-nje, življenje polno radosti, pa tudi žalosti. jeze in zamer, življenje, polno vrstnikov, pa tudi samote in osamljenosti. življenje, polno spodbud, aktivnosti, pa tudi dolgo-Časnosti in »praznega teka«. Drugače po-vedano, otrok se ne glede na vse zgoraj povedano v vrtcu pretežno igra sam, z vrstniki, z igračami in brez njih, v igral-nici, na hodniku. na igrišču. Ne ostaja pa samo pri igri, ampak se postopno vključuje v vedno pestrejše in številnejše dejavnosti: raja, poje. muzicira, riše, slika, oblikuje, gradi, spoznava sebe, vrstnike in svoje okolje in se o tem vse pogosteje izraža in pogovarja. Te dejavnosti niso med seboj ločene, izolirane, ampak vedno bolj pove-zane. Zivljenjske situacije in neposredna doživetja so najpogostejša izhodišča in je-dro teh dejavnosti. Samo igrače ne zado-voljujejo otrok. Postopno se jim pridružu-jejo različna gradiva. orodja in predvsem knjiga. ki postaja njihova vse pogostejša spreraljevalka, ki jih vodi v svet pisane besede. svet znanja. Ne bi bilo pravično, če v tem krat-kem zapisu ne bi povedali, da naš vrtec ni imel nikoli težav pri navezo-vanju stikov z različnitni dejavniki v ožjem in širšem okolju. Krajevne skupnosti so vrtec imele kar za svoj in tako je še danes. Od vrtca sicer veliko pričakujejo, a vedno pomagajo, ko potrebuje njihovo pomoč, naj bo ta materialna ali drugačna. Vrtec stopa v četrto desetletje hkrati optimistično, (pesimistično) in zmerno realistično - tak naj bo naš pogled v prihodnost. Izkušnje prete-klih let učijo dvoje: nikoli ni tako hudo, da vzgojiteljice ne bi našle izhoda in vedno lahko vse težave pre-magajo v dialogu z odraslimi, vplete-nimi v ta posel, otroci pa morajo ži-veti »svoj vsakdan« sproščeno, igrivo, vsebinsko bogato. Pogosto se spomnim misli: »Na svetu je najteže »gor spraviti« torej vzgojiti - poštenega in srečnega otroka.« In čigava naloga je to? Na-loga staršev, vzgojiteljev v vrtcu, poz-neje pa tudi učiteljev v šoli. razmišljanja na rob obletnici L.-Z.