21. MARCA 1971 BO
CELODNEVNA PRIREDITEV v zavetišču dr. Gregorija Rožmana
Ob 11. uri sv. maša za pokojnim Brankom Vrčonom
Razgovor o slovenskem zavetišču Skupno kosilo — asado
Vas vabi odbor zavetišča dr. G. Rožmana Martin Fierro 4264 — Barrio Peluffo — San Justo
XXIV. REDNI ORČNI ZROR DRUŠTVA ZEDINJENA Slovenija
Upravni odbor društva Zedinjena Slovenija sklicuje XXIV. redni občni v nedeljo, 21. marca 1971, ob 9.30 v prostorih Slovenske hiše, Ramón Falcón 4158, Buenos Aires.
Dnevni red :
1.	Izvolitev dveh overovateljev zapisnika in preštevateljev glasov.
2.	Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora.
3.	Poročili upravnega sveta, nadzornega odbora ter sklepanje o njih.
4.	Izvolitev upravnega sveta, nadzornega odbora in razsodišča.
5.	Slučajnosti.
Po določilu 16. člena društvenih pravil bo občni zbor sklepčen ob vsaki udeležbi eno uro pozneje, kot je sklican.
Z VBemi pravicami se morejo med seboj zastopati zakonci ter starši in otroci. Pooblaščence morejo imenovati tudi člani, ki bivajo izven velikega Buenos Airesa, ali jih ovira bolezen ali službena zaposlitev. Pooblaščenci se morajo izkazati s pismenim pooblaistilom. Pred občnim zborom bo v kapeli Slovenske hiše sv. maša.
Upravni svet
NAJLEPŠE DARILO
mladini za začetek šolskega leta, višem pa za Veliko noč:
KAREL ITI A USER: NA OZARAM
Zbirka kratkih črtic pisatelja, ki je lani obiskal Argentino, zdaj pa to novo zbirko v prvi vrsti
POSVETIL MLADINI V ARGENTINI Dajmo jo tedaj mladini!
Bros. 1.300 pesov, vez. 1.600 pesov.	Slovenska kulturna akcija
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración:
Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. G9-9503 Argentina

O
O
s ? £ tf
S <t¡
o
FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Nedelja, 14. marca ob 15
Vsi Slovenci llepo vabljeni v Slomškov dom, Casteli 28, kjer bo velika
TOMBOLA
NAD 50 TOMBOL, 200 činkvinov in 200 kvatern
VELIKONOČNE PESMI NA PLOŠČAH
SIMON RAJER
Tucumán 1561, p. 7, of. 49	Telefon 46-9440
Uradne ure od 9—12 in 15—19
KREDITNA ZADRUGA „S. L. O. G. A.«
(Cooperativa de Crédito „S. L. O. G. A." Ltda.) Bme. Mitre 97, Ramos Mejia,
Sporoča svojim članom:
1.	Kreditna zadruga „5.L.O.G.A.“ z. o. z. od 1. januarja dalje operira le z lastnim kapitalom, kot je bilo sklenjeno na izrednem občnem zboru 14. novembra 1970 in obrazloženo v posebni okrožnici, katero smo v januarju t. I. razposlali našim članom in vlagateljem.
2.	Kreditna zadruga ,,'S. L. O. G. A.“ z o. z. spada od 1. januarja 1971 pod kontrolo Državne zadružne direkcije (Ministerio de Bienestar Social — Dirrec-cíón Nacional de Cooperativas — Matrícula No. 5380) in Direkcije pravnih oseb v La Plati (Ministerio de Gobierno — Dirección de Perdonas Jurídicas de la Provincia de Buenos Aires), kot vse kreditne zadruge, ki tako kot naša, operirajo le z lastnim kapitalom (Cooperativas de Crédito con capital propio).
3.	Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z. je 8. 3. 1971 vložila protestno pismo pri Centralni banki zaradi netočnosti v objavi, v kateri sporoča, da je ugodila prošnji osmih zadrug, med njimi tudi naše, da se izbrišejo iz „Registro de Entidades Financcrrc No-Banearias“.V tem poročilu, ki je bilo objavljeno v dnevnem časopisju in radiu 6. 3. 1971, je bilo namenoma ali po nemarnosti izpuščeno, da omenjene zadruge odslej naprej operirajo le z lastnim kapitalom (Cooperativas de Crédito con capital propio). Tako pomanjkljivo poročilo je nekatere naše člane, ki so to brali ali slišali, spravilo v opravičen dvom, katerega s tem pojasnjujemo.
Upravni odbor
Slov. dom - San Martin
V nedeljo, 28. marca,
po maši bo v dvorani doma
INFORMATIVNI ČLANSKI SESTANEK
V nedeljo, 25. aprila pa bo
deseta obletnica blagoslovitve
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N9 1.086.173
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1971: za Argentino $ 3.500.—. Pri pošiljanja po pošti $ 3.600.—. — ZDA in Kanada 13 USA dolarjev; za Evropo pa II USA dolarjev za pošiljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada sa pošiljanje z navadno pošto 9 USA doL Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenas Aires. T. E. 33-7211
UNIV. PROF.
DR. JUAN RLAZNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
Dr. Tone žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, i?redo, petek
Lavalle 2331, p. 5. of. 10
T. E. 47-4852
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
Vsem prijateljem in znancem sporočam, da je 28. januarja 1971 v št. Joštu nad Vrhniko mimo v Gospodu zaspala moja velika dobrotnica, gospa
M a r i ja Grdadolnik
Priporočam jo v molitev in blag spomin!	i
Mirko Gogala, duhovnik
Bog je poklical v 91 letu starosti po zasluženo plačilo našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica, gospoda
Jerneja Novaka
ki je bil pokopan 22. januarja 1971 v Trbojah pri Kranju.
Očeta priporoča v molitev v imenu vseh sorodnikov sin Stanko.
Za njim žalujejo:
Žena Marjana roj. Mol; sinova Firmin z družino in Stanko hčere Frančiška por. Zupan, Vilma por. Gorjup z družinama in Cilka; brat Peter z družino.
Trboje, Kranj, Breg, Moravče, Buenos Aires.
Aleksander Solženicin
En dan Ivana Denisoviča
Žena je šuhovu odgovorila, da so sezonsko delo že zdavnaj zavrgli. Včasih so sloveli kot tesarji, a sedaj ne hodijo več tesarit. Tudi košar več ne pletejo, ker ni povpraševanja po njih. Lotili so se pa nekaj novega, vesele obrti, barvanja preprog, čimdalje več je takih strokovnjakov, ki jim pravijo barvarji. Začele pa so se is tem, ko je nekdo iz vojske prinesel šablone. Ti ljudje niso nikjer zaposleni, tudi stalnega dela nimajo. Le kak mesec poma-
O
gajo v kolhozu, ko je čas košnje in žetve. Za ostalih enajst mesecev pa jim kolhoz daje potrdilo, da so oproščeni dela in da nimajo dolgov. Vozijo ise po vsej deželi. Nekateri, da bi pridobili na času, celo z letali. Povsod slikajo preproge in služijo lepe tisoče. Za kos prejmejo petdeset rubljev. iSlikajo tudi na poljubni rjuhi, čeprav stari. Ves postopek traja menda eno uro, ne dalj. Žena upa, da bo Ivan, ko se bo vrnil, postal barvar. Začeli se bodo lepši dnevi; konec bo revščine, s katero se otepa vsak dan. Otroke bosta poslala v šolo in sezidala novo hišo. Vsi, ki se bavijo z barvanjem že zidajo nove hiše.
Potem je pisal, da kako naj bi postal barvar, ko svoj živ dan ni nikdar slikal. Kakšne so tiste čudovite preproge in kakšni vzorci na njih? Žena mu je odpisala, da samo tepec ne bi znal slikati preprog. Položi se šablono, . s čopičem pa se maže po luknjicah. Podobe so Je treh vrst: prva kaže „Trojko“, kjer trije bistri konji vlečejo kočijo, v kateri sedi oficir; druga
predstavlja jelena; tretja pa je podobna perzijskim vzorcem. Drugih podob ni, pa saj se za te tri pulijo ljudje po vsej deželi. Prave preproge namreč istanejo tisočake, ne petdeset rubljev.
Šuhov si je želel le z enim očesom vsaj nekoliko poškiliti na tiste preproge.
Kako bo jutri, kaj čez leto dni ? Ivan Denisovič je v taboriščih že pozabil na take račune. Saj zanj skrbi država in še bolj prav mu je. Tako bo moral odpraviti še dve poletji in dve zimi. Sedaj pa ga dražijo tiste preproge...
Izgleda torej, da stvar kaj hitro prinese lepe denarce. Prizadelo bi ga, če bi zaostajal za sovaščani. A odkrito povedano, s preprogami ne bi želel imeti opravka. Klepetati bi moral, postati predrzen, podkupovati. Tega pa v vseh svojih štiridesetih letih, v katerih si je prislužil plešo in izgubil polovico zob, ni nikdar storil. Podkupoval ni niti sedaj v taborišču.
Preveč lahko zaslužen denar ne zaleže. Človek nima občutka, da ga je dobro rrislužil; saj so že obari vedeli povedati, da kakor pridoblieno, tako izgublienc. šuhov bi raje zidal, kleparji, tesaril, ali kaj podobnega.
Seveda, ko bi se vrnil iz zapora, še ne bi imel državljanskih pravic. Morda drugačnega dela sploh ne bi dobil. Tedaj bi se seveda vrgel na preproge...
Kolona je že dospela na cilj. Ustavila se je ob čuvajnici, kier je bil vhod v gradbeno cono. Sedaj čakajo, da se
stražarji v dopetnih kožuhih pojavijo na stražnih stolpih. Dotlej vstopa v cono ne bo. Načelnik je z brzostrelko odšel k čuvajnici, iz katere se neprestano kadi. čuvaj-svobodnjak pazi vso noč, da kdo ne bi kradel desk in cementa.
Sonce je že vstajalo. Veliko, rdeče je pošev sijalo čez gradoeno cono, ko je pronicalo skozi žico na drugi strani. Baptist Aljoša, ki stoji poleg Šuhova, se veseli in ustnice se mu raztezajo v nasmeh, ko gleda na vzhod. Suh je, upadel v lica. Nikjer ne dobiva dodatnega obroka, le ob svojem živi; zakaj je vesel? Z drugimi baptisti se dobiva ob nedeljah; šepetaje se pomenjkujejo. Niti taborišče jim ne pride do živega.
Nagobčnik iz krpe, ki ga je imel Šuhov na obrazu, se je od dihanja navzel vlage. Mraz jo je spremenil v trdo skorjo, šuhov jo ga je porinil z obraza na vrat in ise s hrbtom obrnil proti vetru. Saj ga ni preveč zeblo, le roke so mu bile premrzle v luknjastih rokavicah in prsti leve noge so nekoliko otrpli. To se mu večkrat zgodi, odkar mu je ogenj poškodoval levi škorenj. Že dvakratno krpanje ni nič pomagalo.
A trgalo ga je, tam okrog pasu in po hrbtu. Bo lahko delal ?
Obrni' se je proti brigadirki. ki je stal v cadn'i vrš i. Ta je bil močnih pleč in širokega obra-a. Stal je zamišljen. Brigade ni nikdar zabaval, a hranil jo je dobro in vedno skrbe' za večji obrok. rre stota! je že drugo kazen in je taboriščno "i-Benje poznal do podrobnosti.
V tab-rišxu brigadir veliko pomeni: če je dober, ti omogoča še eno živliri-n'e: če jo slab. te opravi pod zemljo. A nd-em Prokovijeviču jo šuhov snoznal že v Ust-Ižmu, le da ni bil v njegovi
brigadi. Šele, ko so iz taborišča splošnega značaja vse jetnike, ki so bili obsojeni zaradi protidržavnega delovanja, preselili v to taborišče z režimom stroge ječe, ga je Tjurin vzel k sebi. Jetnik tu ni imel opravka ne z načelnikom taborišča, ne s proizvodnim oddelkom, ne z delovodji in inženirji; vse to je opravljal brigadir, ki pa je za to moral imeti jeklene živce. Posledica tega je bila, da je zadostovalo, če je brigadir le pomignil, in že so člani bri-ggade pohiteli in storili. V taborišču lahko goljufaš, kogar hočeš, le Andreja Prokovijeviča ne slepari, pa boš
šuhov je že hotel vprašati brigadirja, kje bodo delali. Bodo ostali tam kot včeraj, ali bodo prešli na novo delovno mesto? A ni vprašal; bal se je prekiniti brigadirjeve misli, Dela na so ia1i:tičnem mestecu se je že znebil; zdaj pa premišljuje, kako bo poročal o o ’stoikih po normi opravljenega dela. Po njih bodo določili prehrano za pri-hodniih pet dni.
B igr dir ima kozav obraz. Čeprav je obrnjen proti vetru, se ne gane na n:em niti mišica. Koža je kakor iz hrastovega lubja.
Jetniki so stali v koloni in se greli trko, da so udarjali z nogo ob nogo. Veter je zelo ostro bril. Menda so se angeli varuhi že povzpeli na vseh šest stolpov, a kolone še niso purstili v cono.
Končno so vendar tudi to dočakali. Načelnik straže se je pokazal iz čuvajnice; za njim je šel kontrolor. Postavila sta se vsak na svojo stran vhoda in vrata so se odprla.
— V vnete po pet! — se je glasil ukaz. — Prva, druga...!
Jetniki so se pognali- korakajoč s'ru:rno, v korak kakor vojaki. Mudilo
se jim je v cono; tam jih ne bodo več učili, kaj in kako naj se obrnejo.
Pisarna delovišča je na drugi strani čuvajnice. Pred pisarno stoji delovodja in kliče k sebi brigadirje. Tja se je napotil tudi Der, tehnik iz vrst jetnikov; to je baraba, ki sojetnike priganja kakor živino.
Jetniki iso imeli pred sabo še ves dan. Pravkar je zapiskala pohodna elektrarna, torej je ura osem. Vsak, kdor je prišel v cono, je najprej pobiral trske, da bo za peč.
Tjurin, ki je odšel v pisarno, je vzel ■ s seboj tudi pomočnika Pavla. Za njima je odšel še Cezar. To je bogat jetnik,' ker dobiva pakete dvakrat na mesec.. Daje darilce', komur je treba, in tako je našel delo v pisarni kot pomočnik normirca.
Visi drugi člani stočetrte so se takoj, pognali v dir.
Son^e je, rdeče, »skozi meglice osve-tilo mrtvo cono. Vsevprek je videti dele montažnih hiš, ki jih je pokril sneg. Tam sameva z;d iz opeke, ki so ga pri-1 čeli iz temeljev in takoj prekinili delo. Tu je poveznjen kotel in razno želez je. Vsepovsod so skopane jame, jarki in kanali. Zidana avtomehanična delavnica čaka strehe. Tam, na gričku, pa stoji glavno poslopje toplarne in elektrarne, ki je sezidano šele do višine prvega nadstropja.
Jetniki po se poskrili. Le na stražnih stolpih stojijo stražarji in okrog pisarne je živžav. To je trenutek jetnika! Pravijo, da je delovodja obljubljal, da bo delovne naloge za naslednji dan dajal brigadam že zvečer. Pa kje neki. Pri njih se od večera do jutra vse, spremeni, vse postavlja na glavo.
(Dalje prihodnjič)'
CELJE — Ivan Stopar, umetnostni zgodovinar in direktor Zavoda za spomeniško varstvo, je v okviru Celjskega zbornika, ki ga izdaja celjska občina, izdal knjigo Opatijska cerkev. Knjigi je uvod napisal dr. Franc Stele, v katerem pravi, da je to eden prvih primerov monografske spomeniške varstvene literature..
LJUBLJANA — Društvo slovenskih pisateljev PEN kluba in Društvo književnih prevajalcev je izdalo 4. številko revije „Le livre slovene“, v kateri predstavlja tujemu svetu slovensko folkloro. Gradivo, ki je objavljeno tej reviji, je vse prevedeno v francoščino omogoča etnografsko razgledanim bralcem analogije s podobnim materialom njihove domovine. Gradivo je zbral dr. Milko Matičetov; večino tega je prevedla sedaj že pokojna profesorica Sidonija Jeras-Guinot. Obsega .pa več krajših in tudi daljših pesniških tekstov, vrsta proznih spisov, ki segajo v folklorno izročilo Rezije pa sestavek Nika Kureta o slovenskem folklornem gledališču.
LJUBLJANA — Kaj je trenutno največji problem v Sloveniji? — Dobiti dovoljenje za zidavo! Toda Slovenci si ne delajo zaradi dovoljenja preveč skrbi. Lani je bilo v Sloveniji 2869 „črnih gradenj“, toliko so jih opazile oči tistih, ki se ukvarjajo s temi zadevami. Kogar zaloti inšpektorjevo oko, mora črno gradnjo „pošteno“ plačati. Po zakonu ga kaznujejo z globo 500 dinarjev. Včasih pa so sodniki za prekrške milejši in odmerijo nižjo kazen. Potem pa lahko zidaš naprej. Najvažnejše je, da so temelji postavljeni preden te najde inšpektor. Ker inšpektorji v soboto In nedeljo ne delajo, je tedaj raj za gra ditelje na črno. Pa tudi sicer ni velike nevarnosti, saj je inšpektorjev za vso Slovenijo le 40; kajti lani je kar 15% oseb s tem poklicem pustilo službo zaradi majhnih osebnih dohodkov. Pa še eno je treba premisliti, preden začneš z gradnjo na črno: Kako je s tvojimi odnosi do sosedov; le-ti ti pri gradnji na črno morejo, zaradi zavisti seveda^ precej nagajati.
ČATEŽ — V začetku maja bo pokritih s steklom še 6.200 kv. metrov rastlinjaka, ki bo tedaj imel že 32.000 kv. metrov površine. Poleg sočivja goje tudi cvetice in so lani samo nageljnov natrgali nad tri in pol milijonov.
PTUJ — Neki Janko Petan je januarja 1971 na pošti v Ptuju oddal brzojavko za agencijo Putnik v Ljubljani, Trg OF 15. Poštarica je vpra-
šala, kaj ta OF pomeni. Ko ji je mož razložil, da gre za kratico Osvobodilne fronte, je nejevoljno dejala: „Le kdo bi mogel vedeti za vse kratice“ ter je pripomnila, da oddaja brzojavko s kratico v naslovu na njegovo osebno odgovornost: Morda bodo v Ljubljani h; že vedeli, kaj pomeni OF.
KIDRIČEVO — Delavci v tovarni glinice in aluminija delajo v izredno Težkih in zdravju škodljivih razmerah v nekaterih delih tovarne. Prav zaradi tega se tovarniški sindikat zavzema, da bi skrajšali delovno dobo "potrebno za upokojitev. Vendar „socialistična družba“ še ni pripravljena reševati tega problema in bodo morali delavci „v raju“ garati še kar naprej.
SODRAŽICA — V Pakiževi ogradi 500 metrov iz Sodražice bo lesni delavci našli 7. februarja tri mlade zapuščene medvedke, matere medvedke pa ni bilo nikjer. Delavci so obvestili lovsko družino v Sodražici, ki je poslala v Pakiževo ogrado ogledno komisijo. Lovci so vzeli enega medved-;ka, ostala dva pa so pustili za primer, če bi se medvedka vrnila. Toda ni je bilo nazaj in medvedka ata poginila.
PRAKTIČEN PROBLEM
Učitelj je zastavil učencem problem, s kakršnim se srečajo mnogi v življenju: „Delavec s povprečno plačo ?aisluži v štirih mesecih za en kvadratni meter stanovanja. Po kolikih letih ho prišel delavec do stanovanja, če se njegova plača veča letno za 11 odstotkov, cena: stanovanja pa ža 25 odstotkov letno?“ Problem je najhitreje rešil Janezek —- ki se ga je lotil tako kot marsikateri Janez: „Po petih letih dela — v tujini.“
* l O V § N C 1
Začetna prireditev slovenskih osnovnih šol
Prva nedelja v marcu je v koledarju naše skupnosti posebej zaznamovana. šolska mladina za.ne ta dan novo delavno leto. Začne s sv. daritvijo, začne strnjena ob slovenski zastavi, začne ob materini besedi, ki zaživi na odru v naših malih igralcih.
' Tudi letos je bila dvorana Slovenske hiše v nedeljo 7. marca polna. Tudi letos je daroval ev. mašo in govoril navzočim otrokom in staršem mons. A. Orehar. Tudi letos smo bili deležni pravljične igre, ki nas je v treh dejanjih vodila skozi čudoviti svet škratov in podzemlja, kjer se vse življenje u-stavi'ob vprašanju: Kaj je mamica.
Igra „V kraljestvu palčkov“ je padla pred nats kakor z neba. Presenetila nas je, saj nismo opazili kakih mr-
A R O C N T I N I
zličnih priprav, ki jih taka uprizoritev rada prinese. A ni padla z neba, pač pa iz Cordobe. Tam so jo naši mali letoviščarji v čaisu kolonije pod veščo in ljubečo roko učiteljice gdč. Anice Šemrov naravnost pričarali v tako kratkem času. Spretna roka ji je na odru pripravila pravo podzemsko kraljestvo. In gotovo so priskočila na pomoč kaka čarobna bitja, da je bilo vtse nared; od oblek vseh pravljičnih bitij do lune in mušnice in kobilice. A kar je najbolj seglo v srce, je bil lep in tekoč jezik vseh nastopajočih, v besedi in pesmi.
Vse nastopanje na odru in sodelovanje za odrom v resnici zasluži priznanje in zahvalo. Že pred igro ju je izrazil šolski referent g. A. Majhen, ob koncu pa tudi otroci in vsi navzoči, ki so tako z zadoščenjem in novo vzpodbudo vstopili v novo šolsko leto.
SLOVENCI PO SVETU
PRIČETEK SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL
Bnenos Aires: v Slovenski hiši v soboto, 13. marca, ob 9.
Berazategui: po dogovoru.
Carapachay: v Slovenskem domu v soboto, 13. marca, ob 14.30.
Castelar: na Pristavi v soboto, 13. marca, ob 8.30.
Ramos Mejía: v Slomškovem domu v soboto, 20. marca, ob 14.30 (Vpisovanje ob 14).
San Justo: v Našem domu v soboto,
13.	marca, ob 8.15 (vpisovanje v 1. razred ob 10).
San Martin: v Slovenskem domu v soboto, 13. marca, ob 16.
Slovenska vas: po dogovoru.
AVSTRALIJA — Victoria
Prenovitve v Slomškovem domu
V Avstraliji že več let delujejo slovenske sestre. Nastanile so še v Slomškovem domu in tam vršijo svoje lepo poslanstvo. Sedaj pa v poslopju Slomškovega. doma preureja je jo razne stvari. Po načrtih- Branka Tavčarja in odobritvi Zdravstvenega oddelka, bodo sestre dobile povečano in zidano obednico ter povečano odprto verando za malčke .z novim (stopniščem na vrt. Delo je prevzel neutrudni delavec tamošnje cerkve Alojz Markič, kateremu pomagajo še drugi rojaki.
VENEZUELA
Februarski izlet
1 Prvo nedeljo v februarju je skupina Slovencev v Venezueli organizirala skupni izlet na pristavo g. Drobniča v San José de Altos. Ob 10 dopoldne je bila najprej v župni cerkvi sv. maša. | nagua.
Nato pa so se vsi navzoči podali na domačijo g. Drobniča, ki je goste prijazno cprejel in ves čas skrbel zanje, Izletniki so se zabavali vsak po svoje: otroci so skakali na prostoru pred hišo, mladi so se zabavali z žogo, odrasli pa so modrovali pri balinanju. Za hrano je bilo na „parrilli“. Vreme je sicer dopoldne nagajalo, vendar ni moglo skaliti dobre volje in veselega razpoloženja vseh.
Slovenska maša
Odkar je tudi v Venezueli maša za Slovence popolnoma v slovenskem jeziku, privabi vedno več rojakov. Lepo molijo'-in tudi korajžno prepevajo. Maša je vsako nedeljo (razen zadnje) ob petih popoldne v cerkvi sv. Kajetana V Horizonte.
Na zadnjo nedeljo pa se dušni pastir g. Janez Grilc popelje v Valencijo, kjer ima slovensko mašo za tamošnje rojake. Tudi ta je popoldanska. Ob petih se zberejo pri salezijancih v Nagua-
Vsah teden ena
PRISPODOBE LJUBEZNI III. France Prešeren — Alojz Gradnik
Kak si želi goreče ta, ki umira, ujet v podzemeljsko temotno rakev, da nebes bi zagledal v jasnem zraku, dan, sonce, ki iz njega luč izvira!
Ko pa se pot pod sinji stop odpira, oči ne vzdigne ob prvem že koraku, ker so preveč privadile se mraku, se blešči jim, svetloba jim se upira.
Kak jaz želim si nje oči sijaja, ki sončna luč je mojih prs notrini, ki v srčnem hramu noč in dan po-.,
raja!
Ko pa zagledam v svoji jo bližini, njo, ki jo tiha glorija obdaja, oči ne upam vzdigniti k svetlini.
P O
P O R T N E M
S V E T U
Župnih Gregor Mali — sedemdesetletnik
Tiho živi in dela, sede. v svoji sobi hiše, kjer stanuje skupaj z drugimi sobrati v Buenos Airesu, ali naredi tiho pot visako jutro na svojo kaplanijo k redovnicam zelo dolgega imena v Vitla Devoto, dvakrat na teden pa poleg nedelje še na tiho odide k svojemu bratu v Ramos Mejia. Tako na tihem bi najrajši obhajal 12. marca svoj vstop v 70. leto, pa se ne spodobi, da ga. drugi tako pustimo.
Tihota ga je spremljala vse življenje. Sam rad pove, da je rojen v hribovski župniji Sela nad Kamnikom 1, 1901. Pri frančiškanih v Kamniku je končal ljudsko šolo, ker so jo doma imeli premalo za vstop v gimnazijo, katero je kot gojenec Marijanišča končal na 1. državni gimnaziji v Ljubljani, koc sošolec sedanjega ljubljanskega nadškofa dr: Pogačnika, študiral je bogoslovje v Ljubljani, bil 1. 1927 posvečen za duhovnika, odšel za kaplana v Žužemberk, kjer je na tihem spovedoval perccj fara, pa še sosednjih zraven oo nedeljah od štirih zjutraj dalje. Malo bolj se je pokazal, ko je prišel za kaplana na ponosno Vrhniko, a še tam s« je oklenil težkega dela župnije, šolskih otrok. Od tu je prosil in dobil župnijo Ajdovec, ki ga je pripeljala samo delal v cerkev, odkoder pa ni bilo ceste, da bo povedala o njegovem delu drugod. Tam ga je dosegla slovenska komuni -
dišče, ki se danes imenuje Slovenska hiša.
Od leta 1956, ko je škof dr. Rožman s drugimi prostori 25. novembra 195', blagoslovil tudi kapelo, je leta v njej maševal m spovedoval, ivoliko duš rojakov je tihem potolažil. Prav tukaj je spet postal katehet v enem od najmanj-sin ljudskošoiskih tečajev dr. Antona
B.	Jegliča. Za nekaj let je prekinil svojo tihoto, ko je za g. Jurakom postal dušni pastir že v slavnem San Martinu. Pa se je na lastno željo umaknil v tihoto ko jo je prevzel za njim mladi g. Jure Rode. Od tedaj je spet v isvoji sobi in opravlja svoje delo pri časopisu, ki večinoma ni napisano, nabiranje novic in korekture DŽ. Že leta sodeluje v otroški prilogi Božjih stezicah. Samo par let šele beremo njegovo ime pri napisanih člankih.
Ko je njegov sošolec Pogačnik postal že slaven pesnik Dom in sveta, izdal pesniško zbirko Ozare, je Mali na tihem pisal za Bogoljub, Vrtec in potem za taboriščne liste in v Argentini za DŽ, pri katerem pravi, da s pesmimi ni mogel obstati, prišel je do platnic Božjih stezic. In vendar malo ljudi prebere na cerkvenih skladbah, ki jih še danes po ■ jejo doma ‘n v tujini kot avtoma besedila našega jubilanta župnika Malija.
V zadnjih letih je celo skupino nje-
Btična revolucija, kjer je na tihem trpel J S°vih pesmi uglasbil v Sloveniji «liri
s svojimi župljani vso grozo razdejanja in doživel požig župne cerkve, katerega ima do danes zaklenjenega v svoji duši in ga ne moro rozabiti. Kot begunec je v Sloveniji preživel v Ljubljani, kjer jo nadaljeval svoje delo spovednico pri sv. Jakobu in pri sv. Cirilu za Bežigradom, dokler 1. 1945 ni odšel v begunstvo, doživel Vetrinja in petem v taborišču, klor ic bil formalni župnik msgr. Matija škerbec, dejansko pa je župnik Mali vršil vre župnijske posle skupaj z veRkim prijateljem g. Jožetom Cvelbarjem, ki jo danes v ZDA.
Od tam je šel z ljudmi in svojim delom v Spittal, dokler ni 1. 1948 prišel v Argentino, kjer je bil par mesecev v cerkvi SiS. Sacramento. Od tu je bil po kard. Copellu nastavljen za kaplana pri eni najbolj pozabljenih župnij sv. Ame-lija, od koder je prišel v slovensko sre-
gent mariborskega stolnega kora msgr. Gregor Zafošnik. Njegove pesmi so ko' podlaga skladbam služile v zbirkah, ki so v par zvezkih izšle v Gorici in tako vsaj malo povedo v svetu ime Gregorija Malija.
Nobeden ne more povedati in or sam tega ne želi, koliko duš je spovedal. nikdar o tem ne mara govoriti, nikdar jih ni štel, koliko je imel doma, v taborišču in v emigraciji duhovnih vaj za različne Stanove in drugače tudi pridig, vedno dobro pripravljenih in v lepem jeziku.
Bog naj mu pripravlja plačilo za vse delo, ki ga tako vestno opravlja. Mi rojaki mu k temu čestitamo in mu želimo, da po visej tihoti njegovega življenja Bog na sodnji dan zelo na glas pove njegovo ime in ga pokliče na stol, katerega bo zasedel vso večnost.
Japonci so si prizadevali, da bi na prihodnjem svetovnem namiznoteniškem prvenstvu v Nagoji na Japonskem nastopili tudi tekmovalci iz komunistične Kitajske. Predstavniki Japonske so odšli celo V Peking in osebno vabili Kitajce. Ti so vabilo sprejeli, toda sestanek Azijske namiznoteniške federacije je vse postavil na glavo, V Singapuru, kjer so ee zbrali zastopniki Japonske, Singapura, Nac. Kitajske, Malazije, Južne Koreje, Libanona, Filipinov, Tajske, Južnega Vietnama, Irana, Indonezije in Kambodže so namreč sklenili, da Kitajske ne sprejmejo med člane Azijske federacije. Po pravilih Mednarodne namiznoteniške zveze morejo le člani kontinentalnih federacij nastopiti na svetovnih prvenstvih. ¡Na sestanku iso tudi ostro nastopili proti dotedanjemu predsedniku Azijske zveze Japoncu Gotoju zaradi njegovega potovanja v Peking. Japonci so po triurnem prerekanju zapustili zborovanje, ostali pa so nato izvolili za novega predsednika Južnoviet-namca Din Van Ngoka, ki je izjavil, da je Nacionalna Kitajska edini predstavnik v Azijski zveži ter da bo predlagal, naj jo sprejemejo v Mednarodno zvezo. Član Mednarodne zveze je namreč komunistična Kitajska, ki pa se po letu 1965 ni več udeleževala mednarodnih tekmovanj, šele lani so se Kitajci spet pojavili v svetovni areni, vendar ne na mednarodnih tekmovanjih, ampak le v dvobojih z nekaterimi državnimi reprezentancami.
Na evropskem prvenstvu v umetnem drsanju v Zuerichu je ponovno osvojil nrvo mesto Andrej Nepela (ČSSR), drugi je bil Sergej četveruhin (SZ) in tretji Haig Oundijan (Vel. Britanija). Jugoslovan Zoran Matas je bil predzadnji, 21. Pri dekletih je bila prvo 8ehuba <Avstrija!, Slovenka Gazdovova je zasedla 22. mesto.
Košarkarska ekipa ljubljanske O-limpije je letos spet izgubila s praško
TEKMOVANJE V NAMIZNEM TENISU
Slovenska fantovska zveza, odsek Morón, pripravlja splošno tekmovanje v namiznem tenisu na Pristavo v Moro-nii v soboto. 27. t. m. Začetek ob 19. Tekmuje lahko vsakdo, ne glede na starost, ki se prijavi komisiji na Pristavi najkasneje do nedelje, 21. t. m., zvečer. Prijavnina 200 pesov. Razdeljenih bo oet natrrad — 2 pokala in 3 medalje -— naibolišim igralcem Več podrobnosti ori odbornikih SFZ. odsek Morón. — Vabljeni vsi, ki gojite namizni tenis.
Slavijo v predtekmovanju za vstop v polfinale za naslov evropskega košarkarskega prvaka. To pot jim je Slavija zagodla že tretjič, le da se Slaviji ni bilo treba preveč truditi, ker je ekipa Olimpije igrala precej slabo. Olimpija se je nato pomerilo še proti Ignisu iz Varese ter je kljub odlični igri morala položiti orožje. V Varese je nastopila nekoliko oslabljena zaradi poškodbe visokega Jelovca in je izgubila s 14 koši razlike.
Bjoern Wirkola, lanski svetovni prvak v ismuških skokih je tudi nogometaš. Wirkola igra v znanem norveškem klubu Rosenbarg v napadu.
Agencija Internazional Sportcores-pondenz iz Stuttgarta je objavila jakostno lestvico najboljših telovadcev za leto 1970:	1. Nakajama, 2. Kenmocu
(oba Jap.), 3. Voronin (SZ), 4. Ouku-hara (Jap.), 5. Klimenko (SiZ), 6. Ka-samacu, 7. Kato, 8. Kajata, 9. Okamu-ra (vsi Jap.), 10. Diamidov (SZ). Na enajsto mesto so uvrstili Slovenca Mira Cerarja, ki je tudi svetovni prvak na konju, kljub temu, da je bil na svetovnem prvenstvu v Ljubljani Cerar deveti in pred Diamidovim, ki je bil deseti.
ZVEZA SLOV. MATER IN ŽENA
Z marcem se začenja v Slovenski hiši ciklus Vsakoletnih predavanj in
razgovorov v pripravi Zveze slovenskih mater in žena; v četrtek, 25. marca, ob 16.39 bo predaval v obliki razgovora č. g. Jurij Rode o zelo aktualni temi: Tretji svet in naša mladina. Iskreno vabljene vse matere, žene in vzgojiteljice. Pripravite vprašanja.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Občni zbor Zedinjene Slovenije bo 21. marca ob 9.30 v prostorih Slovenske hiše. Vsi člani vljudno vabljeni, da se občnega zbora udeleže.
Pisarna in knjižnica ZS je odprta vsak dan od 15 do 20, razen ob sobotah.
Vpisovanje v slovenski tečaj za otroke mešanih zakonov bo v soboto, 13. marca, od 15—16 v pisarni Zedinjene Slovenije. — Prav tako tudi vpisovanje za odrasle.
Vpisovanje v donolmlni učitolisk' kurz slovenskega rredvnešolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka bo v robato, 13. marca, cd 15—16 v pisarni ZS
BOJ SLOVENSKE MANJŠINE V KRŠKI ŠKOFIJI NA KOROŠKEM -AVSTRIJA ZA VERSKI POUK OTROK V SLOVENŠČINI, je najbolj dokumentarna razprava o Slovencih na Koroškem, kar jih je doslej izšlo. Razprava vzbuja pozornost tudi pri tujih strokovnjakih, ki se zanimajo za manjšinske probleme.
V zadnjih štirih Zbornikih Svobodne Slovenije smo objavili štiri dele te razprave, ki obsegajo skupno 190 strani. V Zborniku, ki je v tisku, pa bo objavljen peti del, ki obsega 30 strani.
Naročite Zbornik Svobodne Slovenije, katerega cena je 2.400 pesov. Plačilo je možno v dveh obrokih: 1500 pesov pri naročilu, ostanek pa ob prevzemu..	|
Fred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
8.	marca 1951 - Št. 10
TITO DARUJE PARTIZANSKEMU BOGU
Tito je komunist... Poudarja rad, da je boljši komunist kot; Stalin in njegovi podložniki, da sledi čistemu < Marksovemu in Leninovemu nauku, j Kot krono svoje zločinske nemo- ! ralne vzgoje in politike je Tito dal pred nekaj dnevi izglasovati v parlamentu zakon, ki bi se ga danes vsaka civilizirana država sramovala, zakon, ki dovoljuje splav... Titov zakon dovoljuje kvalificiran umor, uničenje otrokovega življenja pod materinim srcem je nekaznivo, kadar se očetu ali materi zazdi ta zločin primeren. Titovi ljudje dobro vedo, kam privedejo taki zakoni: do razsula v družini in v Vsrcih -posamez-mkov, toda jih proglašajo, ker je komunizmu to razsulo potrebno...
Ravno to je ena glavnih značilnosti komunizma: popolna nemoral -nots, kadar gre za komunistične cilje. Za Tita in njegove je tudi umor nedolžnega otroka dovoljeno, celo junaško dejanje, če služi revoluciji. Vidimo v praksi, da niso prazne berete partizanske pesmi, ki pravi: Naš bog je rop, požig, umor.
Tito je poklonil partizanskemu bogu strašen dar: deisettisoče začetih o^r^ških življenj.
OBVESTILA
NEDELJA, 14. marca:
Velika tombola v Slomškovem doma
V	Našem domu v ¡San Justo zaključek počitniških dni po slovenski maši.
Duhovne vaje za dekleta od 16. leta ^ starosti dalje, v škofovem zavodu. Phičetek ob 8. zjutraj.
ČETRTEK, 18. marca 1971:
V	Našem domu v San Justu ob 8 zvečer občna zbora sanjuškega krožka SDO in Fantovskega odseka.
NEDELJA, 21. marca:
V	zavetišču dr. G. Rožmana celodnevna prireditev. Ob 11 sv. maša za pok. Brankom Vrčonom.
V	Slovenski hiši po maši zvezna občna zbora SFZ in SDO.
Duhovne vaje za fante od končane osnovne šole pa do vključno 15. leta starosti v škofovem zavodu. Pričetek ob 8. zjutraj.
SOBOTA, 27. marca 1971:
Na Pristavi ob 19 splošno tekmovanje v namiznem tenisu v priredbi odseka SFZ.
NEDELJA, 28. marca:
V	Slovenskem domu v San Martinu
po maši ¡normativni članski sestanek. Duhovne vaje za fante od 16. leta
starosti dalje, v Škofovem zavodu. Pričetek ob 8. zjutraj.
NEDELJA, 25. aprila 1971:
V	Slovenskem domu v San ¡Martinu
-’n-ntfi obletnica blagoslovitve doma.
Za dobro voljo
Med prijateljicami
, Ali veš, dn moj zaročenec vsem rtičem pripoveduje, da se bo poročil railepčo žensko na svetu?“
, Kako, se ne bo poročil s tabo?“
Krpa
.,'ron”ek, kako to, da nosiš pri belili dačah črno krpo ?“
„Saj to ni krpa, to je koža.“
OD DOMA
V pičlih treh letih se je novi dinar postaral.
Za 10% povišane al! usklajene pokojnine so znak, da naši upokojenci ne žive ob kruhu in vodi, ki sta se podražila za več kot 10 odstotkov.
DVODELNI PAKISTAN
BENGALCI HOČEJO NEODVISNOST
„Ljudje se čutijo resnično brate med seboj, kadar se poslušajo drug drugega v tišini stvari in v samoti... če'ne znamo več ljubiti, je to pripisati dejstvu, da ne znamo več biti sami."
španski filozof Miguel de Unamuno, ,ySoledad“, Colección Austral, str. 32
Iz življenja in dogajanja v Argentini
NOYA IMENOVANJA —
NOVE OSTAVKE?
Medtem ko so v Indiji desetdnevne volitve, katerih zaključek je bil predviden za današnji četrtek, 11. t. m. (v ponedeljek, 8. t. m. so bile prekinjene za en dan vsled muslimanskega praz-n;ka) v glavnem mirno potekale, pa se je med Zahodnim in Vzhodnim Pakistanom razvnel nevaren prepir, ki se je grozil spremeniti v pravo državljansko vojno.
Ob zahodni in vzhodni indijski meji jei bila leta 1947 ustanovljena dvodelna muslimanska država Pakistan. Med obema, pokrajinama, ki sta si vsaka sebi, oddaljeni nad 1500 km, leži Indija ter področje Kašmir, ki si ga lastita Indija in Pakistan.
V sporih med Vzhodnim in Zahodnim, Pakistanom igrajo vlogo gospodarski, politični in družbeni faktorji.
Zahodni Pakistan je gospodarsko močnejši od Vzhodnega, vendar pa ima letaa 56 odstotkov vsega pakistanskega prebivalstva in proizvaja največ jute, ki je glavni pakistanski izvozni: produkt.
Vzhodni Pakistan je manj razvit kakor Zahodni in je izpostavljen hudim klimatskim prilikam, še vsem je v spominu strašna vremenska nesreča lanskeva novembra, ko je v viharju m morski poplavi izgubilo življenje nad
200.000	prebivalcev Vzhodnega Pakistana.
Politični voditelji Vzhodnega Pakistana se pritožujejo, da je centralna vlada v Islamabadu, v Zahodnem Pakistanu, premalo poskrbela za ponesrečence in prepočasi pošiljala pomoč preživelim množicam. Nezadovoljstvo v Vzhodnem Pakistanu ie prav vsled te vremenske nesreče vzkipelo do vrha.
Poleg tega so še drugi faktorji, ki vplivalo na nerazpoloženje v Vzhodnem Pakistanu.
Vzhodni Pakistanci govorijo svoj, bengalski jezik in imajo svojo literaturo. Ponosni so na svoje posebnosti in svoi nafcdni značaj in se nočejo podvreči vplivom iz Zahodnega Pakistana. Politični voditelji v Vzhodnem Pakistanu od časa do časa zahtevajo „neodvisnost za bengalski narod“. Odgovornost za zaostalost Vzhodnega Pakistana čestokrat zvračajo na velika podjetja v Zahodnem Pakistanu, kjer večinoma govorijo jezik urdu.
Z Vzhodni Pakistan vztrajno zah-tevaio večjo avtonomijo. Na zadnjih sp*ošnih volitvah lanskega decembra je bil problem avtonomije eno glavnih volilnih gesel.
Na prvih direktnih volitvah, odkar je maršal Ayub-kan leta 1958 pod okriljem obsednega stanja prevzel oblast, je tkim. liga Awami pod vodstvom šeika Mujiba v Vzhodnem Pakistanu dobila 160 od 162 sedežev v parlamentu.
Daši ni v Zahodnem Pakistanu dobila niti enega noslanca, je v novi fe -deratai skupščini dobila absolutno ve-
Še med trajanjem odprave smo poročali o uspelem gorniškem delovanju naših ekspedicionarjev na daljnem jugu. Trije prvenstveni vzponi na dotlej deviške vrhove! Medtem je ekspediciji potekel razpoložljivi čas. Zaključiti je morala svoja opravila. Njeni člani pa so se srečno vrnili domov.
Po treh omenjenih podvigih je bilo nadaljnje gorniško prizadevanje toliko kot nemogoče. Našim bravcem že dobro znane vremenske sitnosti, samola-stne tem predelom, vedrijo in oblačijo ne samo nad vremenom samim: diktatorsko uravnavajo tudi dejanja in nehanja človeka v tej pokrajini. Ne toliko deževja in snežna naletavanja, kolikor neusmiljeno gospodovalno patagonske ve rovne vihre neizprosno odločajo o rrožnortih premikov. Predvsem pa o nemočnostih.
Gen :ki mož, čuvar toga ledovitega pros'rrnstva sila ljubosumno vzdržuje -— med drugim — tudi snago po svojem posestvu. Kadar se mu le količkaj zardi — in to ce mu primeri zelo pogosto — da je kje kaka smet ali kak prašek odveč, tedaj zapiska na svoj čarobni mg. Kot bi trenil, se ob zvokih svojih silaških pihal namah zakadi njegovo vetrnjaško služabništvo v divjem plesu čez hribe in doline, čez gorovja in vodovja. V belo odeti hrume in buče v oglušujočem pišu čez dim in stm. Ni ga, ki bi mogel kaj proti
č no. Levičarska Ljudska stranka, najmočnejša stranka v Zahodnem Pakistanu, je pod vodstvom Zulfikarja Bhuttoja dobila 83 sedežev, ostalih 57 pa so si razdelile druge manjše politične skupine, med njimi komunistična.
Toda šejk Mujiba in Zulfikar Bhut-to, prvi politični vodja Vzhodnega in drugi Zahodnega Pakistana, se nista mogla sporazumeti glede nove ustave, ki naj bi spravila v sklad nacionalizem Vzhodnega Pakistana z zahodno-paki-stansko zahtevo, da naj država ostane združena.
Ko je general Yahya-kan po marčnih nemirih leta 1969 odstavil Ayub-kana in vrnil vodstvo države z volitvami lanskega decembra civilnim voditeljem, je istočasno zahteval od nove skupščine, da mora v 120 dneh sestaviti novo federalno ustavo. Istočasno je skupščino opozoril, da ne bo prirrtal na ustavo, ki bi oslabila enotnost Pakistana. V tem slučaju bo ohranil obsedno stanje.
Bhutto in šejk Mujib sta se večkrat sestala, toda brez uspeha. Konec februarja t. 1. je Bhutto — bivši pakistanski zunanji minister — objavil, da bo njegova Ljudska stranka bojkotirala narodno skupščino, ki je bila sklicana za preteklo sredo, 3. t. m. Kot vzrok za,bojkot je navedel zahtevo Lige Awa-mi za skoro popolno avtonomijo za Vzhodni Pakistan.
Tudi manjšinska stranka tkim. Muslimanska liga je napovedala bojkot, če ne bo Liga Awami spremenila svojih političnih zahtev, po katerih bi ohranila centralna vlada samo obrambo, finance in Zunanjo politiko.
Predsednik Yahya-kan je interveniral in rrelotal prvo zasedanje nove narodne skupščine na 25. marec. Istočasno je tudi objavil, da ne bo dovolil, da bi se država razdelila, pakistanski vojski v Vzhodnem Pakistanu pa je iztal ukaz, da ohrani red in mir.
Rekord v Mrokiraeifi
V Jugoslaviji prevladuje povsod in ob vsakem koraku birokracija. A višek izgleda, da bo dosegla letos, ko se bo vršil popis prebivalstva. O tem popisu je bilo že toliko govora in pisanja, objavljenih toliko podatkov in podrobnosti, da je marsikdo že ugotovil, da bo s tem dosežen nov rekord birokracije.
Tako je pred kratkim v ljubljanskem „Delu“ neki Anton Arzenšek iz Šoštanja napisal sledeče:
, V Vašem cenjenem listu ste v članku ‘Popis se začne 1. aprila’ napisali, da so za popis prebivalstva že natisnili
35.000	vagonov formularjev in listin.
Ker pa je S5.000 vagonov (po 10 ton) 350.000 ton ali 350 milijonov kilogramov, pride na vsakega prebivalca v Jugoslaviji približno 16.80 kg papirja, kar je spričo naše birokraciie malce prehudo — ali se vam ne zdi?“
njim! šele, ko se ta divja jaga do kraja nauž je svojih slasti, se umiri — do naslednje orgije. A ko poležejo vetrnjaki k počitku — zapuste za seboj biserno bleščeče pozorišče. Vse, kar ni motilo dekoracijo te sanjske pokrajine, odvihrajo s seboj. Ob zori zarana pa se od vzhoda pripelje na prečiščena sprehajal šča eam kralj v sijaju svojega spremstva. Vse do mraka tiri v svojem žarečem oblem vozu čez nebes-
no spremstvo sega prav do semkaj doli. Igrivo.božajoče re sprehaja po ledc-e’eno bisernih gobelinah. vtkanih v gorska ostenja in v dolinsko zmrzle livade, iiegavo pocukajo mimogrede — v zahvalo — gorskega moža za njegovo dolgo sivo. brado. Bradač nekam no-Todno a zadovoljen zabrunda iimcd svojih mlahavih brk in odmeri, svojim vetrnjakom udoben počitek.,
Taka bi bila lahko le~endi o vc-trovju na Patagonskem celinskem ledu. Gamo legenda, boste rekli. Res je. Gamo legenda. A v bistvu in učinku ji stvarnost povsem enači. Kaj je v takem baron človeček drugega kot majcena smet! Ni. da bi si smel upati v spopad z orgilaši. Izzivanje borbe z telim vetrom je, kot bi vrgel rokavico beli ženi. Taki s koto.
O naših ekspedicionarjih pa smo že gori povedali, da se je tudi njihova letošnja avantura iztekla v happy end.
mednarodni teden
Od zahodnoevropskih držav je trenutno Italija notranje politično najbolj razrvana dežela. Nemiri, ki so se odigrali ná jugu italijanskega škornja v Eeggio Calabria, so bili vse kaj drugega kakor nezadovoljstvo nad rimskim sklepom, da bo Catanzaro pokrajinska prestolnica. Velika revščina, ki vlada po vsej južni Italiji, je bila vedno prilika za hujskanje množic proti obstoječemu redu. Toda tudi na bogatem italijanskem severu je prišlo do podobnih nemirov, npr. v Aquiliji, medtem ko se veliki sindikalni boji že dolgo odigravajo v industrijskih središčih v Pijemontu, Lombardiji, Emiliji in Véneta.
Opazovalci italijanskih razmer ugotavljajo, da je bilo v nemirih v Reggio Calabria čutiti vpliv tkim. Movimiento Sociale Italiano, ki mu pripisujejo neofašistični program. Najhuje je proti „desničarskemu prebujenju“ nastopila seveda'italijanska KP, ki napada predvsem notranjega ministra nestabilne Colombove vlade, da je „preveč mehak do fašističnih izgredniških elementov“»
Toda tudi Francija in Anglija nista brez notranjih problemov. V Franciji so stavkali npr. piloti potniških letalskih družb, čeprav služijo po 20.009 dolarjev letno za 70 ur poleta mesečno 'n imajo 40 dnevne počitnice. Anglija pa je pravkar prestala 47 dnevno pošt-ro stavko, ki je stala državo milijone funtov šterlingov škode.
Na nata strani Attantika se v ZDA že pretres'jo predsedniški kandidati za. volitve konec pilhcdnjega leta. Med preri~edn'škimi kandidati omenjajo Evgena McCartyja, dalie Huberta Hump-hreya, recatería McGovema, pa tudi (senatorja Mu ski aja in Kennedyja.
V	Brazilu se je vlada poleg preganjanja komunističnih teroristov zagnala v hitro graditev trans-amazonske ve-lecesle. Nad 40 odstotkov je je že zgrajene, naslednjih 1000 kilometrov pa je skozi pragozd že odprtih. Ob cesti se naseljujejo koloni, ki jih vlada ■opremi vsakega e 25 kravami in enim bikom ter potrebnim semenjem in poljedelskim orodjem,- Amazonsko področje bo v krc tkem prepleteno z 12.000 kilometri cest.
V	Čilu, ki mu vlada marksistični socialist Allende, pa delavstvo čaka na obljubljeni raj. Samovoljne prilastitve zemlje se nadaljujejo, prav tako okupacije nedozidanih poslopij. Vsled nastopa krščanskih demokratov in konservativcev proti zakonskemu predlogu o ustanovitvi ljudskih sodišč je Allende predlog umaknil iz parlamenta. Opazovalci vedo povedati, da ga bo znova predložil deloma predelanega in morda šele potem, ko bo že izvedel načrt o enozborničnem parlamenta, v katerem naj bi komunisti in socialisti imeli absolutno večino.
Naučili so se spoštovati voljo in nejevoljo patagonskega gorskega moža. Take ima rad in jim je prijatelj. Da le niso preob'estni! Vedeti moraš, kdaj ie dovolj. Kaj bi hlepel po odvišnem! Fa še v stvarstvu, takem, ki mu zlepa ni para v svetu. Takem, ki je že samo po sebi človeku nagrada. In je tudi vredno, nagraditi z njim vrednega.
Letos so Se odpravili naši gorniki na pot potem, ko so kaka dobra dva tedna prej nesli k brezkrajnemu počitku truplo svojega predsednika Roberta Petrička. Gd ustanovitve — 30. 9. 1951 — pa do svojega poslednjega zemske-' ga dre, skoro dve desetletji, je pred-doval Slovenskemu planinskemu društvu v Argentini. Z ljubeznijo. Z zelo veliko ljubeznijo do planinstva in predvsem co naše zdomske mladine. Da bi v n-rrvi estala naravna.
Nemara so se prav zato naši mladi p’eznvci spomnili nanj, ko so v tci svoji lcte“nii odpravi zmagovito stopili na vrh deviško gore in ji dali v ntagov sromin ime Cerro Cacique. Po naše bi temu rck’i Gterosteva gora. Cacique ra so rekali gorniki Pe'ricku prav za-r-c’i njegovega svejstva planinskega sta.rssta.
Vekovit bo rastel Cerro Cacique iz F ata~onskaga	kontinentalnega leda
starosti Roberta Petričku v zahvalo in opomin. A ne samo njemu. Enako za-1 vata in rp-min bo izpričeval v veke navini mladim,, ki so z enakim idealizmom, ljubeznijo in zvestobo do svojega "e d o. ta spomenik osvojili in postavili. Kot že stoje po njih na Celinskem ledu Cerro Pangerc za Tončka, Cerro To-
V potek 5. t. m. je ob navzočnosti predsednika države generala Leving-stona, notranjega ministra Cordon Aguirre-a in ostale vladne ekipe, prisegel novi minis er za socialno skrbstvo. Na to mesto- je bil imenovan in je na njem že pričel delovati dr. Amadeo R Frugoli. Doma je iz province Mendoze in je bil do nedavnega „vladni minister“ te province. Politično je bil opredeljen v mendoški konsrevativni struji in po ideologiji spada med tkim. liberalce. Naj to pomeni, da je že tolikokrat imenovana nacionalna ofenziva zastala? Nikakor ne: opazovalci menije, da je vlada hotela na socialnem ministrstvu ohraniti kontinuiteto, saj je bil tudi bivši minister Manrique poznan kot liberalec. Obenem pa se skuša ohraniti kljub vsemu neko ravnotežje med obema nasprotnima strujama (liberalne in nacionalne), kjer pa naj delno prevladuje nacionalna.
To potrjuje tudi imenovanje san-juanskeva guvernerja. To mesto je bilo pralno že dolgo časa in izbira gotovo ni bila lahka. Končno se je predsednik odločil. Novi'guverner je postal notar Rupert Godoy, ki ima za sedanji politični trenutek zanimivo osebnost: star je 47 let, je sin bivšega guvernerja te provin e med Peronovo vlado, Tudi sam je justitaalist (bolje neoperonist) in je bil med leti 1950—55 provincijski po-stanec; leta 1983 pa izvolieu za narodnega poslanca. B:1 je tudi večkrat predsednik poslanskega peronističnega bloka v San Juanu.
Februarja jo bila na italijanski televiziji oddaja, posvečena socialnoekonomskim problemom Furlanije, Julijske Benečije. Na njej je sodeloval tudi deželni svetovalec Slovenske skupnosti dr. Drago Štoka.
Prisotnost dr. Štoke pri tej oddaji pomeni nov uspeh za tiste zamejske politične sile, ki isi prizadevajo za uveljavljenje slovenskih pravic. Prvemu uspehu, da se smejo Slovenci s pravim imenom omenjati v deželnih zakonih, je bil sedaj dodan še drugi: dr. Štoka je povzetek svojih izjav podal tudi v slovenščini. Prvič se je zgodilo, da So široke italijanske množice tele-gledal-cev mogle slišati citat iz Prešerna, so seznaniti s servifutnimi pravicami do-
mek in Cerro Vivod za tronadorsko navezo Tomek Kralj—Božo Vivod, in Cerro Boj za Petričkovega sina Roberta-Boja.
Tako teh pet spomenikov našim rajnim kot dvajseterica drugih vrhov na Kontinentalnem ledu bodo ostali ne-razdružno povezani z imeni njih osvajalcev, naših bratov plezavcev Petra in Jureta Skvarče. Po njiju pa z vso našo mladino, iz katere izhajata in ji pripadata: slovenska zdomska mladina, ki razume in spoštuje izseljensko bridkost svojih staršev, se vrašča iz domačih korenin v tujo zemljo — in staršem svojega zdomstva ne oponaša. To slednje je — mislim — lahko staršem najblažja uteha.
D ruta izmed letos osvojenih vrhov je dobil ime Cerro CAB, za Club Andino Barilorhe, s katerim vzajemno so-
f'e’ujcmo že od početka. Tretji osvo-j'ni vrh pa je še nezavzet že nosil ime Corro Alonso. Planinsko tehnični podatki o teh treh gorah in vzponih bodo — ket je v navadi — objavljeni o priliki v gorniškem poglavju v Zborniku Svobodna Slovenije.
V rašem prejšnjem poročilu smo omenjtai Cerro Riso Patrón kot cilj, že tani izbran za letošnjo odpravo. A po gornjih treh vzponih je očividno rekel ’e’ovni po-ski bradač: Zapik! In pri tem je ostalo, čeprav so dvajset dni n deja-ni čakali — ponajveč na morebitno zboljšanje vremena, nekaj pa tudi na ba’ko, da jih prepelje čez jezero potlej, ko so spoznali nepreklicnost za-pika. Nič za to! Saj žetev je bila obilna, lepa in vredna!	dp
Zanimive so tudi izjave, ki jih je notar Godoy podal časnikarjem ob svojem imenovanju: „Moja vlada bo integracijska, kot to želi predsednik države in možje Argentinske revolucije, katero moramo vsi podpreti —Mislim, da Argentinska revolucija pomeni v tem trenutku edinost vseh Argentincev v nacionalni in popularni liniji.“
Važne 6o tudi izjave poveljnika su-hozemske vojske gen. Lanussea, ko je v torek, 2., prevzel predsedstvo vrhovne vojaške junte (ki po strmoglavljenju gen. Ongania skupaj s predsednikom države odločajo o njeni usodi). V enem izmed odlomkov je dejal: „Treba je'pospešiti nacionalizacijo gospodarstva, kar pa se ne sme zamenjati s podržavljen-jem, da se s tem doseže večja svoboda V ukrepih za bistvena odločanje na tem polju; ves sistem je treba orientirati izključno v narodni interes in dobojevati efektivno gospodarsko neodvisnost.“ Torej neke vrste nacionalizem, kakor ga želijo razne argentinske struje, popularnega značaja, ki ga pa opazovalci ocenjujejo kot „desničarskega“.
Medtem se vlada bori z raznimi problemi. V prvi’vrsti draginia. Maksimirane so bile cene nekaterih živil, kar pa je prineslo posledico, da je’prav teh živil po nižjih cenah, začelo primanjkovati. Drug prebtam so paritetne komisije, ki bodo, kot so mnogi predvidevali, težko priplule v srečen pristan. Kar se plač tiče, je že predsednik Leving-ston napovedal, da bo povišica dosegla največ 19%. Istočasno je vlada z zakonom zagotavila realno vrednost plač. Dvigale ise bodo. skupno z draginjo, ob koncu leta pa bo dodanih še 6% po-višice.
mačega prebivalstva v Kanalski dolini, spoznati probleme družbenega, in gospodarskega značaja Slovenske Benečije ter čuti besedo o spomenici vseh Slovencev ministrskemu predsedniku Co-lombu.
Na vprašanje, kako zboljšati druž-beno-gospodarski položaj dežele Fur-lanija-Julijska Benečija, je dr. Štoka priporočil vrsto ukrepov v korist poljedelcev, pospeševanje industrijskih obratov v Karniji in Beneški Slovenili, ki krvavita na stalnem izseljevanju, zgradbo avtoceste Videm—Trbiž ter dati večji razmah tržaškemu pristnišču.
Slovenska narodna skupnost v deželi se je znala uspešno vključiti v družbeno-gospodarski razvoj, čeprav ta je dvajset let fašizma oropalo vseh gospodarskih in kulturnih ustanov. Največja dobrina (Slovencev je zemlja; in prav ta je doživela ponovna razlaščanja v korist industrializacije, šele ko bo slovenski manjšini dana s pomočjo primernih zakonov močna socialnoekonomska podlaga, upoštevajoč njene narodnostne in jezikovne značilnosti (kakor je bilo to poudarjeno v nedavni spomenici na rimsko vlado, na katero pa žal še ni odgovora), tedaj šele bo lahko dala ta manjšina vse najboljše od sebe v korist dežele.
Dr. Štoka je v slovenščini med drugim povedal tudi sledeče:
Furlanija-Julijska krajina je socialno in gospodarsko zelo nevskla-jena: na eni strani srečujemo precej visoko življenjsko raven, na drugi pa revščino in izseljevanje; težke in enahronične so vojaške služnosti. Velike naloge čakalo na področju zdravstva, šole, stanovanj in odprave brezposelnosti; primerno je treba poskrbeti za upokoience in invalide. Brez tega ne more biti resničnega napredka.
Poudariti je treba, da je v ekonomskem življenju dežete stalno prisotna slovenska narodna skupnost kljub temu, da je bila pod fašizmom gospodarsko in kulturno izropana. Toda šele z globalno rešitvijo vseh manjšinskih problemov bo slovenska narodna skupnost še krepkeje vraščena v dejavnost dežele ter ji pomagala biti posrednik med tukajšnjo in sosednimi državami.
Ob tem nam sili v spomin Prešernova poslanica v Zdravici in pa beseda pisatelja Alojza Rebule, da moramo na , pot „s Prešernom v srcu, odprti sočloveku, odprti Zgodovini.“
Slovensko-argentinska odprava na Celinski led 1970-71 zaključena v spomin predsedniku SPD Robertu Petričku
Goriška in Primorska
POMEMBEN NASTOP DR. ŠTOKE NA TELEVIZIJSKI ODDAJI
AÑO (LETO) XXX (24) No. (štev.) 10
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIKjb» 11. marca 1971
IMaša narodna dolžnost
Medtem ko se na severni polobli že približuje pomlad in se šolsko obdobje približuje koncu, se v južnih predelih sveta z jesenjo približuje začetek novega šolskega leta. Starši z majhnimi otroki, študentje, akademiki, vse hiti k vpisovanjem, da ne bi zamudili prilike za novo stopnjo študija. Nekateri, najbolj vestni, pa se že pripravljajo, nakupujejo knjige, pregledujejo programe in s sošolci delajo načrte za delo v bodočih mesecih.
Ta mrzličnoet ima, če stvar na hitre pogledamo, dva pomena. Najprej je to znak želje po znanju, vedeti in razumeti vedno več, ki je lastna vsakemu človeku. Je pa tudi posledica stanja današnje družbe, v kateri posameznik že skoraj ne more uspeti brez določenih študijev, šol, naslovov. Ne da bi dajali prevelik pomen naslovom,, a zdi se, da se skupnost in posamezniki večkrat premalo zavedajo, kako bistvene važnosti je prav danes temeljita izobrazba. Razvoj družbe, zlasti na znanstvenem in tehničnem polju, je bil zadnja desetletja tako hiter, da, če je pred leti še kaj veljala srednješolska izobrazba, ali je imel celo še „sexto grado“, t. j. končana osnovna šola kaj moči, je to danefi že zdavnaj minilo. Saj je celo univerzitetna raven večkrat premalo in se zahtevajo vedno novi kurzi, izpopolnitve, specializacije itd.
In kako stoji pred temi dejstvi naš emigrantski človek? Kako hodi po šolskih poteh naša mladina? če pogledamo postopek emigrantskega življenja, lahko opazimo, kako je v začetkih čisto logična življenjska potreba tirala naše mlade ljudi v tovarne, delavnice, na delovišča. Potem se je stanje postopoma izboljšalo; družine so rsi postavile hiše, zaslužek je sčasoma postajal boljši. Novi mladi rodovi so kmalu pogumno in v vedno večjem številu drgnili kkri tujih šol. šol, ki so jim kai kmalu po'tale domače in so v njih doživljali vedno lepše uspehe. Poznanje in čast Sl oven-e v je mnogokrat blestela prav v razredih od osnovnih šol pa do univerzitetnih učilnic. Slovenski emigrantski človek je stopil na pot dovršenosti.
Je temu še vedno tako? Med nami v Argentini opažamo zadnje čase ponovno neko oseko, kar se tiče šolanja. Ponovno se pojavlja težnja, poslati mladega človeka v tovarno po Čim hitrejši zaslužek; težnja, ki popolnoma ni nikdar izginila v teh desetletjih našega zdomstva. Vzroke lahko iščemo delno v gospodarski krizi, ki je nekatere naše družine precej ostro prizadela, lahko pa jih iščemo tudi (in v tem je velik greh krivcev) v pohlepu po materialnih dobrinah: po televizorju (ki ga skoro že vsi imajo), po avtu (brez katerega ima vsa družina menda že manjvrednostni kompleks), po denarju sploh. Pa naj si bo vzrok v tem ali onem, opravičila ni! Naj bo na znanstvenem, tehničnem ali rokodelskem polju, je izpopolnjevanje študija vsem nujno!
Moramo se zavedati namreč, da je izobrazba na kateremkoli področju m na čim večjem nivoju, poleg tega da predstavlja osebno korist, tudi naša narodna dolžnost. Zlasti še zaradi posebnih političnih okoliščin, v katerih se nahaia danes naša domovina, ko ječi pod rdečim jarmom, smo mi danes slovenski poslaniki v svetu. Vsak Slovenec izven meja domovine mora skušati to svoje poslanstvo vršiti čim bolje; in tudi za to je potrebna izobrazba. V naši lastni izpopolnitvi, v našem napredovanju, v naših uspehih delamo čast tudi našemu narodu.
Ne smemo pa pozabiti še druge, važne s1 rani tega problema, čeprav zdoma, verjetno že roieni v tujini, smo Slovenci, ali slovenskih staršev. Do domovine imamo še drugo d~lžno~t: vzporedno z našo sveLno izobrazbo mora taisti naše slovensko znanie. Kjer je le mogoče (tu je skrb raznih skupnosti po svetu), naj se osnovnošolskim tečajem dnda še srednješolski. In kjer ti. tečaji že obstajajo, kot pri nas v Buenos Airesu, naj se starši in mladina zavetbjo, kakšno bogastvo se jim nudi ih naj z veseljem, hvaležnostjo in odgovornostjo sežejo po njem. Pa tudi,
GOSPODARSTVO IN VZGOJA
Revolucionarlos arrepentidos
TUDI V GOSPODARSTVU NAJBOLJ
Pred kratkim so v Jugoslaviji, kot smo v našem listu že poročali, razvrednotili dinar, v novem, brezupnem poizkusu doseči kakšne konkretne rezultate v načrtu za stabilizacijo gospodarstva. S tem je bil najbolj prizadet delovni č’ovek, ki vidi, kako realna vrednost zaslužka pada, pa si ne more pomagati
A stabilizacijski ukrepi močno prizadevajo tudi razna področja družbenega delovanja po republikah, in Slovenija v tem ne more biti izjema. Eno teh področij je šolstvo. Že ob koncu lanskega leta je Slovenski izvršni svet predložil skupšč:ni v razpravo „Predlog ekonomske politike in izhodišč za zbiranje ter porabo sredstev za kritje splošno družbenih potreb za leto 1971“. V’ teh izhodiščih se je med drugim opozarjalo na potrebo po skrajni štednji, na potrebo po razbremenitvi gospodarstva, na to, da ise v prihodnjem letu ne bo smelo sprejemati novih proračunskih obveznosti; zlasti pa se poudarja glavni cilj: stabilizacijo.
Zadeva pa se seveda tudi šolstva. Glede „vzgojnoizobraževalnega dela“ so še posebna napotila, ki zadevajo predvsem republiško izobraževalno skupnost. Politika štipendiranja, kreditiranja, materialne oskrbe, sodobnega opremljanja šol ipd., naj bi bila podvržena splošnemu varčevanju.
Upoštevajoč razne vidike in činite-lje, kot npr. osebne dohodke učiteljstva, splošna por° st draginje itd., se v „predlogu“ dolečijo procenti in višina sredstev, ki naj pripadajo za izobrazbo.
Po teh kriterijih je v izhodiščih re-pub’iškega izvršnega sveta predvideno, da bi republiška izobraževalna skupnost dobila v leti 1971 709 milijonov dinarjev, kar je po teh računih 16% več kot lanh O tem je razpravljal 6dbor izobraževalne republiške skupnosti Slovenije in ugotovil, da je ta številka v '■la-ncm enaba tiiiti, ki jo je skupnost dobila, ko je revalozirala (preračunala) lansko dejavnost na letošnjo. To pa v bistvu pomeni, da republiška izobraževalna skupnost ne hi imela praktično no' e~iih sredstev za financiranje kakršnekoli nove, oz. razširjene dejavnosti.
O teh pomislekih je bil obveščen tudi Izvršni svet Slovenije, ki pa je na to odgovoril z že znanim izgovorom, da „ni sredstev“.
To bo v dejanskih položajih pripeljalo do hudih porsledie. Janko Svetina ob tem našteva v ljubljanskem Delu nekaj primerov „sadov“ take stabilizacije na vzgojnem polju. Ti so:
—: Nekatera območja Slovenije (Kozjansko, Haloze, Bela Krajina, Brkini) že zdaj komaj dobe učitelje za najtežja de’ovna mesta. Nekatere šole bodo ostale brez učiteljev, kot se je to lani že pokazalo.
PRIZADETA NERAZVITA OBMOČJA
—	Opremljenost z učili je v manj razvitih šolah (teh je veliko) petkrat ali šestkrat manjša od lani sprejetih kriterijev slovenskega zavoda za šolstvo. Zato predvideno povečanje sredstev za materialne izdatke tega problema sploh še ne rešuje.
—	Občani bodo v naslednjih petih letih s samoprispevkom za gradnjo o-snovnih šol zbrali v Sloveniji okrog 600 milijonov dinarjev. Če republika ne bi več mogla s svojo participacijo podpreti teh naporov, bo velik del teh sredstev in teh naporov uisahnil, mogoče za zelo dolgo let.
—	Nekateri srednješolski dijaški domovi so v takem stanju, da jih inšpekcijske službe lahko vsak čas zapro, ker je srričo dotrajanih, leta in leta nevz-drževanih stavb bivanje v njih življenjsko nevarno. Če ne bo denarja za najbolj nujna dela v teh hišah, se bo to 7god:lo vsaj v nekaj primerih že prihodnje leto.
—	Novih oddelkov v Rrednjih šolah brez sredstev za kritje novih stroškov ni mogoče odp rati. Lahko bi se zgodi’o, da bi jeseni bile šole prisiljene sprejeti samo toliko novincev, za kolikor bo nastalo prostora ob odhodu maturantov. Priisk mladine je pa zadnja leta vse večji in lani je, na primer, kljub precejšnjemu številu novih oddelkov cctalo kakih 2000 mladih ljudi brez mežnosti nadaljnjega šolanja.
—	Za komaj začeto organizirano strokovno izpopolnjevanje učnega kadra na šotah je potrebno precej denarja. Če ga ne bo, tudi teh tečajev ne bo, čeprav so za kvaliteto dela v šolah pomembni.
. če koder na šo’ah, še posebej velja to ra srednje strokovne šole, ne bo dovolj sfmuliran, bo bolj kot zdaj uhajal v gospodarstvo.
Takih prmerov bi lahko še našteli, na primer štipendije za najbolj sposobne učen-e, izredni študij učiteljev, procesni dopo’nilre'M financiranja temeljnih izobraževalnih skupnosti itd.
Stanje, je res obupno, a režim v sedanji gospodarski zagati ne najde izhoda. V zadnjem slučaju žrtvuje (kot je to vedno delal) bistvene stvari, ki so za narod prepotrebne, kot je izobrazba, da se lahko posveča bolj vidnim, čeprav manj pomembnim, kot so razna promocionalna gospodarska področja, financiranje nerentabilnih obratov, ki pa „morajo“ delovati iz političnih razlogov itd. Medtem se poslopja starajo, opreme obrabljajo, učiteljev nrimanjkuje in študentje ostajajo na cesti, ker zanje ni prostora. To je slepa nolitika, ki pa se bo v prihodnjih letih kruto maščevala. Na žalost bo zopet narod tisti, ki bo moral na svojem tele^ plačati brezglavo gospodarjenje.
Predsednik kolektivnega! predsedstva
TITO VEDNO NA VRHU
Preteklo nedeljo, 7. t. m., je jugoslovanska komunistična federalna vla -da na svoji seji pod predsedstvom pro-slule^a Ribičiča sklenila, da ho poislala kongresu tkim. delavskih samoupravljavcev, ki bo predvidoma meseca maja t. 1. v Sarajevu, pismo, v katerem mu „rriporoča, da naj podpre idejo, da bi predsednik Tito ostal vrhovni poglavar dr"ave tudi še p^t°m. ko ho sestavljeno kolektivno predsedstvo, ki ga je on "redlagal“.
kdor le more, naj izpopolni narodno • nan’e na najvižji stopnji, saj imamo sedaj Slovenci svoj univerzitetni oddelek na zdomski ukrajinski univerzi.
Nu'nosti izobrazbe re morajo zavedati posamezniki in družine. Skupnost ra ro*a k temu pripomoči. Kjer res ni denarnih sredstev, naj se skušajo do’:iti štipendije; tudi v tem je odgovornost tistih,, ki skupnost vodijo, če bomo to.svojo dolžnost izobrazbe visak in ve; re-no dojeli in izpolnili, bo te-meM nadaljnjega življenja emigracije t-den in naš d prinrs k. delu za narod velik.’ Beseda je naša.
V istem pismu je tudi „predlog“, naj bi se jugoslovansko delavstvo „še posebej poklonilo" 78 letnemu jugoslovanskemu komunističnemu diktatorju ,.za niegove zasluge, da je ustanovil in razvil delavsko in družbeno samoupravljanje“.
Številni „strokovnjaki“ notranjega ustroja jugoslovanske komunistične rartije so lansko leto meseca septembra, ko je diktator Tito „presenetil“ svet s predlogom o ustanovitvi kolektivnega predsedstva, izjavljali, da s tem že prepušča vodstvo partije in države, dasi ni niti namignil, kdaj in če re bo sploh spustil z vrha.
Novo kolektivno predsedstvo države naj bi po Titovem predlogu sestojalo iz predstavnikov šestih komunističnih jugoslovanskih republik in dveh avtonomnih provinc. Toda minulega 27. februarja je jugoslovanska komunistična federalna vlada objavila predlog za ustavni „amandma“, po katerem naj bi federalna skupščina izvolila Tita, „vsled njegove zgodovinske vloge“ za predsednika - kolektivnega predsedstva, katerega ustanovitev je on sam pred-
Es sabido que muchos hombres y especialmente jóvenes, que toman el camino de la revolución por medio de la guerrilla, lo hacen engañados, cegados por un idealismo fanático y por promesas de quienes no vacilan recurrir a la mentira, para ganarse nuevos adeptos para sur; fines subversivas.
Cuando el gobierno del Rafael Caldera en Venezuela proclamó una amplia amnistía para los integrantes de la guerilla, muchos de estos aceptaron el ofrecimiento y se reintegraron a la vida democrática del país.
Ahora es el gobierno brasileño el que ha decidido tomar esta táctica respecto a los terroristas que expresan deseos de reintegrarse a la sociedad. Los libera y les restituye isus derechos civiles. Los primeros que se han beneficiado con esta medida son cinco jóvenes, miembro de la VPR (Vanguardia Popular Revolucionaria), que habían declarado públicamente que repudiaban el terrorismo y sus actividades anteriores en los grupos subversivos. Vinicius Femandes dos Santos, Teodoro de Oliveira, Romero Fonte, Alberto Martini y Rodelho Filho fueron apresados a raíz de un asalto que habían perpetrado contra el Banco Alianca. Ahora ya han recobrado la libertad.
Según el director de la policía Lucio Vieira, hay 113 presos más, que se beneficiarán con esta amnistía. Una prueba clara, que la subversión se nutre del engaño, para conquistar adeptos para sus !ias.
Skesani revolucionara
Znano je, da je mnogo mož, in zlasti mladih ljudi, ki stopijo na revolucionarno pot gverile, zapeljanih. Zaislepi jih lastni fanatični idealizem in pa obljube tistih, ki ne dvomijo seči po lažeh, da si pridobijo novih pripadnikov za svoje prevratne namene.
Ko je v Venezueli krščanskodemokratska vlada predsednika Rafaela Caldere razglasila široko amnestijo za člane gverilskih skupin, so številni od teh sprejeli ponudbo in ponovno vstopili v demokratično življenje države.
Dodaj je brazilska vlada tista, ki je sklenila poslužiti se slične taktike napram zaprtim teroristom, ki se želijo reintegrirati v družbo. Osvobodi jih in jim vrne državljanske pravice. Prvi, ki so se okoristili s tem ukrepom, je pet mladih članov VPR (Ljudske revolucionarne avantgarde), ki so javno obsodili terorizem in svoje pretekla dejanja v prevratnih skupinah. Vinius Fer-nandes dos Santos, Teodoro de Oliveira. Romero Fontes. Alberto Martini in Rodelho Filho no bili prijeti potem, ko so oropali banco Alianca. Sedaj so že na svobodi.
Direktor policije Lucio Viera je izjavil, da je še 113 zapornikov, ki se bodo okoristili s to amnestijo. Jasen dokaz, da se prevratnost poslužuje prevare, da z njo privabi nove privržence v svoje vrste.
Umrl je dr. Franc Cigan
BIL JE VELIK PRIJATELJ MLADINE
V torek, 23. februarja, je po hudi bolezni umrl v Celovcu dr. France Cigan. Rajni jo bil ena izmed tistih oseb, ki :o dolga leta odločilno posegali v ž vFcnje Sovencev na Koroškem in s svojim cVom mnogo pripomogli k narodni in verski ohranitvi koroških rojakov.
Pokojni dr. Cigan je bil rojen 18. sertemb-a 1908 v Žižkih pri Lendavi. Vstopil je v bogoslovje, v salezijanski red in je bil v duhovnika posvečen leta 1935. Deloval je kot vzgojitelj v raznih zavodih in šolah od leta 1957 pa je poučeval kot profesor petja in glasbe na Državni gimnaziji za Slovence v Celovcu.
Prav petje in glasba sta bili tisto polje, na katerem se je pokojni predal delu z vsem srcem. Koliko je že nrej bil udeležen zlasti pri zborovskem živ-Fenju koroških Slovencev. Zadnja leta ra je zlasti usnešno vodil pevski zbor Jakob Petelin-Gallus v Celovcu, vise od njegove ustanovitve pred desetimi leti.
Na področju petja in glasbe se je zlasti posvečal mladini, ki jo je ljubil in bil s srcem vdan. Tudi naša mladina v Argentini ima spomin nanj, saj je on uglasbil za mladinske organizacije Mladinsko himno, ki jo že vrsto let prepevajo na svojih prireditvah.
Koroške Slovence je njegova smrt globoko prizadela. fDr. Joško Tischler, ravnatelj celovške gimnazije, je ob tem zapisal sledeče spomine:
Če si sedel še pred par dnevi ob bolniški postelji v celovški bolnišnici, si videl in slišal, kako je še poln vere v ozdravljenie razvijal načrte dela za dobrih deset let. kako se je veselil vsakoletne akademije Slovenske gimnazije, za katero je že lansko jesen začel s prirravami. Lefa 1970 je nripravljal proslavo za desetletnico pevskega društva Jakob PeteFn-Gallus v Celovcu, a to je rnore] prelo-Pi na 1971. imel je kup prijav iz slovenskih obrobnih vasi
lagal. Ta predlog za ustavni „amandma“ naj bi federalna vlada dobila od vlad šestih republik in dveh avtonomnih provinc.
Tako bo mogel jugoslovanski komunistični diktator Tito ostati „po želji jugoslovanskih samoupravljavcev“ še naprej na krmilu kot „predsednik kolektivnega predsedstva“ Socialistične federativne republike Jugoslavije.
po zadnjih predavanjih na celovškem radu, ko en stari pevci najavili želje, da bi dr. Cigan prišel k njim in otel stare slovenske pesmi pozabi. Leta je po vaseh zbiral in na magnetofon zapisoval stare viže, ki so jih še poznali očaki in mamice iz otroških let.
Na Slovenski gimnaziji v Celovcu pa rem kot ravnatelj šole imel priliko in čast z g. dr. Ciganom sodelovati. V štiridesetih letih svojega službovanja po raznih krajih Avstrije nisem nikjer srečal kolega, ki bi se s tako vnemo posvečal mladini, kakor dr. Cigan. Postala sva isi življenjska prijatelja. Ko smo na Slovenski gimnaziji zaključili 1959 drugo leto obstoja šole, je prijatelj Cigan pripravil prvo Akademijo. Jaz osebno, na tem področju popolnoma neizkušen, sem tak poskus odsvetoval, ker smo imeli šele štiri razrede. Cigan pa je bil velik optimist in je veroval v uspeh. V Kolpingovi dvorani je bila v soboto,
6.	junija 1959, prireditev za zastopnike šolske oblasti in starše, in v nedeljo,
7.	junija, za vse prijatelje mlade Slo -venske gimnazije. S pevskim delom je bila povezana tudi telovadba in razstava risarij in ročnih del. Uspeh in obisk obeh prireditev je bil izreden. Nemški in slovenski tisk je bil poln pohvale.
Letna poročila Slovenske gimnazije od prvega letnika 1957-58 do 1969-70 so žive priče Ciganove marljivosti in Ciganovega napora. Brez posebne proš-* nje je Cigan vsako leto, in to pravočasno pripravil svoj prispevek.
V šoli si ni stavil naloge, da bi izuril pevske vrhove, njegova prizadevanja so veljala skrbi, da mladina vzljubi pesem, da mladino zajame slovenska melodija. Dokazal je to svoje delo z nastopi celotnega gimnazijskega zbora z 250 pevci pri šolskih Akademijah. Prvošolci in osmošolci, vsa šola je bila na odru in je pela.
Prijatelj Cigan ni doživel med nami Slovenci zasluženega priznanja, več so mu ga dali nemški strokovnjaki ob nastopih pri šolskih pevskih tekmah.
Ko stojim ob mrtvaškem odru svojega odkritega in’ prisrčnega prijatelja, mi prihajajo še bolj v spomin priznanja bivših Ciganovih gojencev in učencev, ki so mu odkrito izrekli polno priznanje za njegovo delo kot vzgojitelju v Domu in kot učitelju v šoli.
Prepričan sem, da bo mladina ohranila dr. Cigana v trajnem spominu.