ì $ J IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZAOSTALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POLLETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-11 — TELEF. 95-919 — DOPISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPA ZA VSAK MIL. !.. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. ■i^novljena izdaja leto II. štev. 61. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Danes, 19. februarja ob 10. uri BO V KINU OB MORJU Govorita on. GIORGIO AMENDOLA in tov. ANGEL BLAŽI N A Predseduje tov. VITTORIO VIDAH TRST, NEDELJA 19. FEBRUARJA 1950. Cena 15 lir — 5 din. VS_E P_RjEBJ_VA_LSTVO J_E S TRJVJ L O Q_KR_Q_G STAVKAJOČIH PELAVO E V Enotnost Borba se in odločnost tržaškega delavstva zmagujeta nadaljuje do zloma delodajalskega odpora Titofašisti v vlogi NAPREJ DO ZMAGE ! Fronto industrijcev in njlhoolh pokrovitelje» jj st še ni videl v svoji zgodovi ■ i1('ake stavke kot je ta, ki se je «o »? februarja in se neokrnje- j^daljuje na industrijskem po-v,ejj‘u- Potem ko se Je začela na ' ki$ la V.straneh temeljito krhati fron-so jo ustvarili industrijci s lil bj1'. h|apci in navdihovale!, da Ul. *atmi, klevetami, provokacija-H(ia'n nasiljem razbili kompaktnost Slvjvcev in solioarnost prebivalca « ■ dn “ em strani se je od dneva do ,a’ °d ure do ure utrjevala, polili *evaia fronta delavcev, ki so Bog ln žanjejo simpatijo, pomoč m i( B.0r? vseh poštenih ljudi Trsta s(jOlice —• in prav ob tej priliki lv0..e Pokazalo, da pošteni ljudje Bi 10 v Trstu vse prebivalstvo in Bij, ®ko neznatno manjšino, kar bi H|Ja nekaterim zelo dobro znali 'judein. Na drugi strani ,na se j0 ® dneva do dneva od dogodka ù,, ?°dka vedno bolj zoževala, ,L .H, a in razkrinkala fronta indu-Btiiev’ kateri so že n red stavko to na pomoč titofašisti — ki v$0Br®v ob tej priliki pokazali z 1,1 nr .nortfo svoje nrot'rie’avsko «»I, ..^"Jndsko b'stvo — 'n zpunii prvakov v dobi, ko so na našo škodo diktirali svoje provokacije in svoje razdiralno ueio pretežni večini trzasaega oeiavstva. v tej stavni pa so vsi prebivalci zr»ta in ukouce razumen, kaj in nusd preastavija Zvu s svojo po-.ii.i-o, m je pia v posebno prisia uo uraza ic uni ko je odanlo stopila na stran deiotiajaicev. re oni so mogli vsi Tržačani opaziti, kako si ZVU zamišlja demokracijo in oe-mokratične svoboscme in preavsem ueiavske pravice, 'le dni se je moglo vse preoivaistvo prepričati, da se demokracija okupacijske oblasti omejuje na Kordone policije, na besne protidelavske napade s jeep-si, kamioni, konjenico in s preobrazbo mestne zunanjosti v mrgolenje do zob oboroženih policistov in okupacijskih vojakov, v vojaške parade, ki sličijo paradam kraja, kjer je bilo proglašeno obsedno stanje. Mislimo, da si je ZVU prav te dni s tem svojim zadržanjem zapravila celo one nedvomne simpa-t je ki jih je uživala v nekaterih krogih našega mesta. Prepričani smo, da je s svojim stališčem za se iz dneva v dan krha. kreni pa se delavsko oibanie hlaPcev industrijcev 1* M1IWVU V MUII UillMf lllb|'l |'U fciV HWIMVUllW Titola«,tom moramo z vsemi . Ze ves pretekli mesec so bila v 3. jebruarja se je stavka razši- uenciozne vesti. Poskušala ,e zvr- zajela vse delovne in proizvajalne teAu razgipana sindikalna gibanja. 1 i-jia tuui na uslužbence AUtitiAfa ueiavci so veuno odločneje zame- 1 tramvaji in trolejbusi so vozni s van povišanje mezd. da bi se tako I sicrajsum murniKom. 4. ìeoruarja vsaj v neki, četudi ne zadostni meri vskiadili z obstoječimi cenami življenjskih potrepscin. Toda delodajalci, vključeni v svojo Zvezo, so odločno zavračali sleherno zahtevo. Tudi pozneje, ko so delavci že napovedali stavko, se niso delodajalci niti malo zmenili za njih zahteve, in tako je prišlo do velike stavke, ki je zajela ves industrijski sektor in v katero so delavci omenjenega sektorja, podprti od delavcev vseh drugih strok stopili dne 1. februarja. Na predvečer stavke torej ko so se delodajalci prepričali, da napoved stavke ni le prazna fraza, ampak skorajšnje dejstvo, se je vr- pa so vsi uslužbenci AuzuATa otopili v splosno stavko. <*. lebruarja je bil sklican na Uradu za oeio drugi sestanek predstavnikov smdiKainih organizacij, predstavnikov Zveze velikih industrijcev m zastopnikov malih industrijcev. Na tem sestanku so sindikalni voditelji iznesli svoj predlog ki je temeljil na naslednjih točkah: 1) dodelitev tretje draginjske doklade v znesku 60 lir dnevno za vsakega delavca ter, 2) obveza industrijcev, da bodo draginjske doklade naknadno uskladili z draginjsko doklado, ki je v veljavi v italijanski republiki. Ze na tem sestanku so mali in- silo posvetovanje zastopnikov obeh tržaških sindikalnih organizacij ter dustrijci izjavili, da si pridržijo Zveze industrijcev na Uradu za pravico do preučitve predlogov, " *D,n« * — - — s.u a jc a a v ujmi aianaccui za delo. Sestanek ki je trajal osem uočim so veleindustrije! tudi nada- .ne s*aYke pa rUustrijce, razočarala celo one, ki ur ni rodil nobenega uspeha, kaj- ,je vztrajali pri svoji stari trditvi. ^ Cela.,2 k.°‘'fka «nevmešavan a» j računali na «vzišenon demokra- ti zastopniki delodajalcev so odloč- ’ Tako se je tudi ta sestanek za-^It'kn^ me^Pne 2 vg n° 'n množično zbiralo in jih *’ Zam aško Prebivalstvo v celo-aian so bili vsi oblastni po-^edvt0rsanizirane8a stavkokaštva. V*® pa j® blla zaman vsa ne-?4 ai!. Podla, nesramna in strupe- Ze pred splošno stavko je civil- zaplembe hrane, ki jo je ljudstvo Jeepsi, kamioni, konjeniki in polirla policija pod poveljstvom anglo- zoiralo za stavkajoče in prve are- oijska pešadija» so začeli divji itneriških okupacijskih oblasti za- racije žena, ki so ustanavljale So- vrvež proti delavcem. Policisti niso I pTeučua ut-nuim položaj, ki je unti vso odgovornost za pimeuice panoge in ki je paralizirala trža-..taVKe preuvsem na delavce m n.i- ško mesto. Vojaška uprava, ki je nove sindikalne organizacije, to- do sedaj previdno stala ob strani ua javno mnenje, ki je znalo pra- -ne meneč se za dejanja, ki so se Vilno soditi o tem kočljivem vpra- j dogajala v mestu je tedaj preko sanju ni nase.uo tem spekulacijam, radia izjavila, da bo tudi za časa «avnatelji raznih tovarn ali podjetij so tu pa tam poskušali zvabiti delavce na delo. Marsikaj so jim obljubljali, btavka se je nadaljevala kompaktno, bolj kot morda nikoli prej. Po enem tednu stavke se je borbeni duh delavcev še povečal, kompaktnost pa se je še bolj utrdila. Pričelo se je stavkovno gibanje delavcev in nameščencev Javnih skladišč, občinskih nameščencev, nameščencev bolnic, ustanove Eca, pokrajinskih uradov ter pomorščakov. Delodajalsko glasilo «Messaggero Veneto» je igralo isto vlogo kot titolašistično trobilo, ta-kozvani radio jugoslovanske cone Trsta. Oba sta več ali manj direkt- splošne stavke zaščitena «pravica do dela», kar dejansko pomeni, da je pripravljena zaščititi stavkokaze v korist veleindustrijcem in na škodo delavcev. Toda ni bilo dovolj temu. Proti stavkajočim delavcem, k; so mirno manifestirali po mestu je nagnala neštevilne policiste, ki so na načvnt ki je praktično uporabljen le v kolonijah onstran morja, razpršili manifestante na vse strani. Ze na predvečer splošne stavke je bilo javljeno, da je prišlo do sporazuma med Zvezo malih industrijcev in sindikalnimi organizacijami. Po omen-onem sporazumu bodo delodajalci dodali sedanji no pozivala k sabotiranju stavke,1 draginjski dokladi še drugo dokla-s tem da sta obrekovala sindikalni do in sicer v znesku 56 lir dnevno, organizaciji in njune voditelje, Po prekinitvi splošne stavke je skupni stavkovni odbor ter s tem, stavkovni odbor sklenil, da nada-ia sta skušala vsaj lahkoverneže ljuie. borbo proti veleindustrijcem, preslepiti češ, da je stavka politič- dnčim se delavci, ki so zaposleni na špekulacija. | pri mali industriji vrnejo že na- si. februarja so se ponovno se- slednji dan na delo. .Tali na Uradu za delo predstavni- Tako so se delavci zaposleni pri ' notnih sindikatov, Delavske zbor-id velikih in malih industrijcev ter j mali industriji po 16 dneh vrnili na niče in delavci, ki niso včlanjeni delavskih organizacij. Ravnatelj ! delo, dočim delavci veleindustrije v teh dveh organizacijah. Sejali so drada za delo je tedaj predlagal, se tavkajo ter se borijo za dokonč-uaj bi delodajalci «nudili» delav- no zmago. To je bilo sklenjeno za- Titolašistom moramo z vsemi še bili «na oblasti», da bi utrudili, pokloni priznati, da so pred in v teku velike stavke industrijskih delavcev igrali in da igrajo na naj-boljboljši način svojo vlogo zakrknjenih sovražnikov delovnega ljudstva in njegovih interesov. Takega protidelavskega strupa, kot so ga titofašisti bruhali preko svojega koprskega radijskega nestvora in preko svojih najrazličnejših trobil, ni bilo več časa slišati na svetu. Predvsem pa v teku enotne in kompaktne stavke industrijskih delavcev so pokali od besa, histerije in gneva, ker so videli, da jih ljudstvo ne upošteva in njihove besede ne morejo izzvati razkola v delavski fronti. Gesla, s katerimi so korakali v borbo proti delavcem in proti sindikalnima organizacijama, predvsem pa proti Enotnim sindikatom, ki so na svojem velikem in zgodovinskem kongresu pred svetom razgalili titofašistične zločine in nasilja, so bila v pomoč industrij-cem, ker so pozivala na izdajstvo, razkol, nezaupanje, neodločnost in nemire. Razdvojiti so hoteli delavce, s tem da so trobili svojo pesem o «političnem in iredentističnem» pomenu stavke da so pozivali na razbitje zavezništva med delavci E- .em «nagrado» v znezku 2000 lir ter neitak predujm v znesku 3000 lir, icateri pa naj bi bil izplačan v teku osmih mesecev in katerega bi bilo treba povrniti v trenuktu ko bi bile iace zvišane. C e bi pa do zvišanja "plač sploh ne prišlo, bi morali oe-tavci vrniti omenjeni predujim do 31. ciecembra t. 1. Zastopniki oelavskih organizacij so tedaj predlagali, naj bi se omenjeni preaujm zvišal vsaj na 4.000 lir ter da bi se čas za povrnitev predujma primerno podaljšal. Cim so predstavniki Zveze industrijcev izvedeli za ta kompromis so prekinili sejo ter zapustili Urad za delo. Tako je bil tudi ta sestanek brez za-zeljenega uspeha. li. ìeoruarja sta se tala glavna odOoru meti miiaiKain h organizacij. Na : estain.u sta pourobne- to, da bi delavski razred utrpel nezaupan'e delav: ev v lastno silo, s tem da so jih «prepričevali», da je stavka usojena na propast. Sku- mahj gmotne škode. Sicer pa de- j šali so pozivati delavce, naj posta-lavči, ki so se vrnili na delo z vsemi vijo zahteve, ki so v sedanjem tre-svojimi silami podnirajo stavkajoče ' nutku nedosegtiive in ki so jih bili s svojo solidarnostjo. ' vajeni namenoma postavljati, ko so borbi Vsakovrstne pobude za pomoč delavcem Solidarnost s stavkajočimi je dolžnost vsakega človeka V^ciJa titofašistov, ki so skuša- tiskom, svojim radiom, !0,idak agenti in svojo takozvano % .n°stno akcijo 6(1 k. tnnr->li irnol zaradi ka- % ' morali trpeti v kroničnem nm-------- žiVeči prebivalci co- I 'itred omajati vrste delavskega odvrniti stavkajoče od sin-i»i ^ organizacij, zasejati med ■e ^djkanju h -.............................. °%st azdor> nezaupanje, in neod-Njelter jih Privesti na teren N aanJa industrijskih in drugih % B ac'J, da bi se tako uresni-°8on °žne želje imperialistov za h stgvl,na delavske organizacije. alg],ua industrijskih delavcev se e' Nadaljuje se, v času ko >i ;»adli iz industrijske fronte >h stednji industrijci, ko se v % j ustrijskih krogih opaža ne-% t ze,ja Po čimprejšnjem podih st0tnrazUma’ slične$a onemu, ki Heg ml v veljavo oo pogajanjih 11 žvf.,nrii*£alnima organ»zacijama istjv 3 Inaiih industrij, h^atjuf industrijskih delavcev se j°>taa ko je zavzela solidar-,'^H ,4k«Ja vseh prebivalcev mno t je 'h plebiscitaren značaj, ko !» d0'|VSe^ s'°i lepo‘i in široko- i.'1' pokazalo liubeče srce n-,a soijriaške$a mesta, naših ljudi. Ii5 ibi>,arn°'itna akcija pa ni sa-w! i»a.a V£esa mesta in pode e- O rtiap 7 ,*-csu inesca in poce e Uh 6 d»1'e obje,a tudi preb !>► $e rt-U8‘h dežel, ki so razumeli, n'aV(C ane;3 v Trsta bije borba za C °bstn?aŠke8a razreda- za n;c-0 rien u v or8anizirani obliki. u'iJsiti ehno Prihajajo na Koordi-c»i krei.,„0dbor izrazi moralne in 0h° »d s°lidaniosti iz Italije in LibU(10va',!er,kkih mornarjev, ki so Vbosti JCra Prisostvovali kom-VStavkePrebiVa,Stva za časa splo- L’k'ere Yeličastni borbi, ki nima > :fkega zsodovini tržaškega de-Aim, ®,banja in ki bo zapisana OEiih Cr, mi in za vzgled vsem tma,c,jam' se J6 ustvarila ha:j4 Dri "ta delavcev. To je naj-iaJbtl|j ()dobltev te stavke, to je ^h^vka ■lven korak vse akcije. ItjT* tbriveJ6 z jasnostjo pokazala, k| brivprt. nacionalistična gonja, Je bua''0 Pustolovska politika, a "odlika» titof^sističnin .eia, dokazovati, da je ZVU pri- uuarnostne odbore. To se je dogo--ravljena zavzeti stališče proti ano v Miljah, pri Sv. ivanu, na Javkajočim delavcem in tako bra- Aolonkovcu in v Zgoniku, a ti interese ve.eindustrijcev, ki se vseicakor je bilo torej jasno, da .rmoglavo drže svojega stališča. ,e VU prehajala iz stališča čudne-, ze devetega februarja je poli- ,a «nevmešavanja» v stavkovne za-.ija pod poveljstvom inozemskih ueve na stališče policijskega priti, -aatmkov razsajala nad delavci, ki JiCa na stavkajoče leluli letfke’ v kyter‘h Le je P°- V1S6K tega od vzgoraj ukazanega nvaio na strnjenost v borbi m na poa,.1Jskega pritiska pa Le je po- sst&tr nrsr nr rr-k" jpozna prebivalstvo o težkem sts- ,«difče ” “ P'*V“ uelali nobene razlike med moškimi, ženami in otroci. Zaradi tega nastal zaradi nepopu .tijivoai ueio-.lajalcev, zlasti veie.nuuairij-ev, ka- V tej stavki, ki jo vodijo junaški Borba pa se je iz dneva v dan industrijski delavci že 18 dni, je zaostrovala in zahtevala od juna-prišla v vsej svoji veličini dò iz- ' ških delavcev nove materialne žrt-raza splošna ljudska solidarnost. Ta ve. Cim je brezvestna trdovratnost solidarnost, ki je zajela najširše male skupine tržaških verižnikov [ včerajšnjem Mussolinijevemu «Po-množice prebivalstva in to od rev- naraščala, tern bolj so se široki nolo d'Italia» sličnem «Primorsken zlomili in uničili delavski odpor in tako pomagali imperializmu k u-stvarjanju trane vojaške in kulu-nijaine baze proi miru in demo-xraciji. Jokavo so se cmerili, da je ta stavka «preveč mirna», da ni bor-oenega duha. da ni atentatov, di-namitnih eksplozij, da policija ne strelja proti delavcem, itd. Dobro vemo da bi bili titofašisti poskrbeli za vse to, ako bi bili še vedno «na oblasti», dobro vemo, da bi bilo nasilje s strani stavkujočih najbolj dobrodošel dogodek imperialistom. ki bi ga lahko izrabili za preganjanje delavskih organizacij in, za ukinitev onih bornih svoboščin, ki smo jih milostno deležni v imenu «štir.h atomskih svobod». Vemo, da so titoiašisti hoteli nekaj takega izzvati, da bi pomagali imperialistom in indusrijcem pri protidelavskem pohodnem poslu. Prav v tej stavki smo z jasnostjo razumeli, koliko gorja bi ran-’li titofašisti prizadejati tržaškemu .lelavskemu razredu in prebivalstvu, ako bi še vedno imeli v svojih rokah nekaj množic za manevriranje. Prav v tej stavki smo razumeli, kako dobrodošla je prišla «čistka» demokratičnih vrst od vsega gnoja, ki se je v teku nekaj let vrinil v naše vrste. In zato ker je stavka tako kompaktno in enotno izpadla, se tito-Tašisti skupno s svojimi prekooce-nskimi gospodinji jezijo in bruha-'o svoj onemogli bes in strup na delavce in Enotne sindikate. Danes oni pravijo, da je ta stavka «reak-"iornarna», ker uživa simpatijo in solidarnost vsega tržaškega prebi-vastva, ki priznava, da se delavci borijo za pravično stvar. Danes se njihov «Akcijski odbor» repenči kot edino «dosledno» revolucionarno sredstvo in obtožuje vse delavstvo ieakcionarstva. Toliko «reakcionarna» je bila ta stavka, da se je je ustrašila ZVU, ki je zadnje dni začela kazati svoje iice, ko je poslala nad delavce svojo jpolicijo pod poveljstvom englo-ameriških oficirjev, ker najbrž ne zaupa dovolj protidelavski «sposobnosti» tukajšnjih policijskih poveljnikov. To so torej dejstva. To je torej ona «neizprosna logika», o kateri profesorsko čveka nek fašist v prod- nega upokojenca pa do malega ti- I UdJUlLCV) žlldutl v V.H- UUMUll I J -. v. » I —i - , divjanja je bilo proizacet.h neste-1 kQr tu(U zaradi tdktanega «nevme- govca, obrtnika in pro esiemsta to mirnih prebivalcev, ki so se v .,uv'anja» V U. IdlVUCllCft« u licvim »....., . • Glavna odbora sin- jasen in neizpodbiten clokaz, ua j . nju, v katerem živi tržaško delavstvo. 10. februarja pa je policija po nalogu od vzgoraj razganjata na Velikem trgu delegacije žena in o-trok, ki so zahtevale od civilnih oblasti posredovanje pri industrij-cih. Prav tako so policisti razganjali delavce, ki so se vračali iz večernega zborovanja, ki je bil na dvorišču Delavske zbornice. Ko so se v sredo 15. t.m. tisoči in tisoči delavci vračali iz zborovanja ki je bilo na dvorišču Delavske zbornice, in so krenili v dveh velikih in dolgih povorkah na Veliki trg, kjer so se hoteli raziti, so našli številne oddelke policistov v «bojni» pripravljenosti. Veliki trg se je takrat začel spreminjati v pozorišče akrobacij policistov ki so jim v pretežni veči- Od 11. dalje so se pojavile prve ni poveljevali inozemski oficirji. Janko Premrl - Vojko in Eugenio Curici 'J v. svetu, proli tingio - ameriške-1 Koli čuti kolcnialni [)ritisk an rom'm v'prvTxi'u urotiToCmm ^6"5^83 »nr-erializma in njego-t.toiašistični tolpi, : e v teh dneh ,‘_b h ,?p?ev’ k0 se JunaSko italijan- pooatrene borbe za bo j.e življenje, za demokratične ,n sindikalne svoboščine spominjajo uveh svetlin likov junaštva in profanosti delovnemu ljudstvu: Janka Premrla — Vojka in Eugenia Curiela. 21. februarja 1913. je pri Idriji umrl kot zvest sin svojega ljudstva in neizprosni borec za svobodo ter neodvisnost svojega naroda, slovenski narodni heroj Vojko ki služi danes vsemu slovenskemu narodu za vzgled v borbi proti titofašistič-ni kliki za svobodo in neodvisnost Jugoslavije, za svobodo in neodvisnost malega, a junaškega slovenskega naroda. 23. februarja 1945. so rasistični zločinci v svojih zadnjih, predsmrt. nih krčih zahrbtno umorili velikega junaka italijanskega ljudstva, enega izmed voditeljev italijanskega odporniškega gibanja in enega izmed največjih učenjakov novega italijanskega roda, Eugenia Curiela, rodom Tržačana. sko ljudstvo v svoji državi bori proti klerofašistični vladi pokoijev in nasilja in proti ounovi rasizma, ko se slovenski narod v bratskem objemu z vsemi drugimi jugoslovanskimi narodi bori pròti fašističnemu režimu v Jugoslaviji se Tržačani slovenske in italijanske narodnosti zaobljubljamo, da bomo ostali zvesti tema dvema svetlima likoma, ki nam kažeta pot za nadaljevanje naporov do končne zmage demokracije, svobode in miru. Oba padla tovariša nas učita, da Je predpogoj zmage na tem kolonialnem ozemlju bratstvo med obema tuživečima narodoma. In prav te dni je nnaše ljudstvo razumelo, kaj pomenja enotnost in bratstvo med vsemi prebivalci brez ideološke, verske ali narodnostne razlike. Po poti Vojka in Curiela si bomo izvojevali ono boljše in mirno življenje, ki si ga želi vsak pošten človek na svetu. .mejno na «bojišče» venkega tr- vsi.“iJ bosta vedno — le glas vpijočega v ! V duhu globoke razrecv.ie zavesti puščavi. Medtem je bil tudi občin- so se začele porajati že v prvem ski svet izglasoval resolucijo, v ka- tednu stavke prve pobude za konten je obsbdil zadržanje veleindu- \ kretno pomoč stavkajočim, ki so strijcev ter izrazil svojo solidarnost ’ prihajale prav iz vrst delovnega s stavkajočimi delavci. In ker je' ljudstva. Kot prve so preproste že-peščica veieindustrijcev še nadalje ne delavcev, ki niso bili uvrščeni vztrajala v svoji trmi, je prišlo do ' v stavkujočo stroko, nudile večje pričakovane splošne stavke, ki je | število kosil otrokom stavkajočih. Opazilo se je torej,“da'pe Vojaška I ie pred dvema letoma spoznalo uprava prešla na stališče poskusov okrnitve te enotnosti in ko je videla, da je vse to zaman, ni več strpela ... in zgodilo se je kar se jo zgodilo. Toda tudi ob tej priliki so tržaški delavci, Slovenci in Italijani, v bratskem objemu s podeželskimi in Komu so titofašisti ukradli hrano in denar Ze prod stavko so začeli titolasi- -turioni odkonili, ker vedo, kakšno sti uprizarjati veliko špekulacijo gorje se skriva za ono moko, oni-na račun težkega gospodarskega ni cigaretami in fižolom, stanja tržaškega delavstva. Ze pred J Hoteli so razdeliti to svojo postavko so ustanovili nek «solidar- moč, da si pridobijo nekaj s impancatili» odbor, ki je imel namen ' ti j in da bi tako uspešneje vršili zbirati med prebivalstvom Trža-1 svoj razbijaški in protidelavski škega ozemlja, a predvsem med posel. Zaradi tega se ie danes ope- 1 vajo kot neke žrtve anglo-ameriške birokracije, češ da VU ni pravočasno izdala dovoljenj za uvoz «pomoči». roda Suma «L,un.Ka i-i-vu-i ueniuntira lazi «rinuur-Keg..», Ker je se pred lem objavna ve.t, ua je v U v redu izdala v SU potieunu uu- prebivalstvom področja B, hrano in denar za stavkajoče delavce. Tu spekulacija z bedo naših delavcev je skrivala za seboj zeijo po "razbitju delavskih vrst in po dviganju neobstoječega ugieda titofašistov med našim delavstvom, ki mestnimi kmeti pokazali svojo visoko disciplino in svojo kulturnost in niso odgovorili na policijske provokacije, ki bi bile mogle privesti do nezaželenih incidentov. Vojaška uprava pa si s svojim stališčem ni pridobila simpatij prebivalstvu, marveč je pokazala da so ji bolj mar koristi peščice industrijcev, ka-! kor pa koristi 95% prebivaistvai pravo lice teh lažnih prijateljev ljudstva in je prav posebno v tej stavki spoznalo, kaj se skriva za titofašisticno demagogijo. Medtem ko so titofašisti po eni strani pozivali na zapuščanje borbenih položajev, na pustolovščine, na uprizarjanje incidentov, ki bi izzvali takojšen odgovor VU — predujm tega odgovora smo ga v zelo «nepristranski» obliki preieli v sredo —, medtem ko so čvekali, da je ta stavka «reakcionarna» in «protidelavska» in so indirektno pozivali na stavkokaštvo, so po drugi strani uprizorili tragično burko «pomoči» v hrani in v denarju, ki so jo delavci z gnevom in /uijenja m znizaia canno uvozen,m preurrictum. Tudi ta poskus prevare je torej propadel, -m pa propadla prevara na račun revnega prebivalstva cone B, ki si je moralo odtrgati še ono malo hrane, ki mu je daje «socialistična» titofašistična oblast. Ta iz ust otrok cone B odtrgana hrana, naj bi torej služila ti-tofašistom za njihove špekulativne namene. Ta prevara naj bi služila za novo prevaro. Vse to so tržaški delavci razumeli in niso nasedli provokaciji. Saj naši delavci dobro vedo, da morejo računati na solidarnost delavcev cone B, tudi če ne dobe hrane, ki je prepotrebna njim, Je ljuciatvo zaceio, organizirati menze za otroKC ueiavcev. in a po-uuuo Stavkovnega oubura se je ustanovil osreanji Koordinacijski ouoor za pomoč stavkajočim, v Katerem so zastopani predstavniki obeh sindikatov. Slični odbori so se ustanovili v posameznih mestnih predelih. V teh odborih so zastopam pripadniki raznih političnih strank. Ti ouoori, ki ueiUjejo s polno paro so piaceli ze v pozetku izvajati snoKoputezno akcijo nabiranja prispevkov v denarju m živilih. Pri tem so pokazaie ljudske množice vso veličino človekoljubnosti, predvsem pa razreano zavest in razumevanje za to borbo. Vsak je prispeval in vsakodnevno prispeva po svojih močeh. Od skromnega petdesetaka, ki ga je prinesel na sedež koordinacijskega ocbora mali c.e.ek pa do niisj.evka, ki si ga je le s težavo natrgal od revne pokojnine siromašni upokojenec. V tej težki borbi" pa je prišla še prav posebno do izraza tesna povezava med delavci in kmeti. Tudi lum-at so naši kmetje jponovno dokazali svojo bratsko solidarnost s stavkajočimi. Se tesneje so se strnile vrste delavcev in kmetov, še bolj se je utrdila nerazdružljiva vez med mestom in. vasjo. Naši kmetje na vasi gledajo s polnim razumevanjem in zavestjo na borbo, ki jo vodijo tržaški delavci proti nenasitnemu poh'epu verižnikov. Zaradi tega so z vso požrtvovalnostjo priskočili na pomoč, da s svojim doprinosom zagotovijo zmago industrijskim delavcem. ooiiuariiust uu »taVKajocio pa m zajCici samo meuivatsiva nase cone. ■vpiusiid ltaiija.tska zveza aeia v-vrn.,1 je nakazam Za stavkajoče milijon m- ter naslovna na vse ae-idVve italijanske republike poziv, / ivaterem jin vabi, naj prispevajo z zneskom 1 oeiovne ure. uiasno uri «unita» je nakazala nadaij-mn luu.000 Jir. Pomoč stavkajočim industrijske struge je uoiznost vsaKega meščana, r-omagajte, bodisi z uenarjem ali živin, iva ta način boste pomagali ueiavcem, ki se borijo, da upognejo preurznosl klike veieindustrijcev. poklicne razbijače delavskega gibanja, te imperialistične pustolovce brez črede, te provokatorje krajevnega in mednarodnega značaja. Titofašiste boli enotnost, ki se je skovala v tej stavki. Oni si želijo, da bi se delavstvo medsebojno kavsalo na podlagi rasizma, nacionalizma ali kaj sličnega in da bi pozabilo na svojo razredno borbo, na borbo proti delodajalcu, na borbo za svoje življenjske pravice. To jim ne bo več uspelo v Trstu. Temu je porok sedanja zmaga tržaškega delavskega razreda proti notranjim in zunanjim razbijačem. Temu je porok razkrinkanje titofašistov 'n njihovih novih zaveznikov in aospodrr ev: delodajalcev in anglo-ameriških imperialistov. Noš $ioonl urednik' oblsHal milanske delavce Pretekli teden se je nekaj dni mudil v Milan-' naš glavni urednik, ki pa je pred časom povabilo med mihneke delavce glasilo KPI, «''Unità». V svo'em biv-nju v Mi': mi 'e lov. Mitko obiskal nekaj tovarn. 'tredn:štvo ve’ikega Ualijrivketta komunističnega lista >n se ;e podal tudi v Legnano, kjer je s tovarišem 'Jlissejem, odgovornim urednikom «l'Unità» govoril pred številno množico. Tov. Mitka so milanski delavci z navdušenjem sprejeli in tako ponovno dokazali, da jih s slovenskim narodom veže borbeno bratstvo. Smrtna kesa V visoki starosti 78 let je preminul v Sežani tev. Vekoslav Petelin, oče tov. ce Zore Jugove-Košuta. Težko prizadeti družini izreka uredništvo ,,Dela“ iskreno sožalje. Leninizem načelna diskusija “moskovska dogma,, in titofašisti Danes je postalo celo kapitalistom jasno, da ne morejo več u.cti na limanice delavcev s svojini desničarskimi strankami, s svo.o «ideologijo» o «nesmrtni» družbeni ureditvi izkoriščevalcev in izkori- borbe delovne 41 ljudstva kaj kmalu razkrinkal kot kreatura imperializma, kot vohunska poar-.._ii.ca ameriških in angleških vladnih organov. Toda najbolj se je ta nestvor, ki šcancev, tepenih iti pretepačev bo- mu -ni pare na svetu, «izkazal» le- gospodarjev in gatih in revnih sužnjev. Razumeli so to, ker jih je do tu privedla odločna, organizirana borba delovnih ljudi sveta za boljše življenje brez izkoriščanja, kjer naj bo zbrisana iz slovarja beseda izkoriščanje. Da bi odpomogli temu stanju .in da bi podaljšali svoje življenje, so že od svojega početka začeli «kupovati» ideje in «tvorce» idej, ki naj bi jim pod krinko «napredka» privabljali delovne ljudi za ostvaritev črte zaviralnih okopov proti revolucior-name pokretu. Ako ne bi bilo revolucionarnega pokreta — ta domneva je iluzorna, ker predpostavlja zanikovanje razredov, razrednih interesov in razrednih bojev — se vladajoči razred ne bi posluževal krinke «naprednih» strank, in bi spremenil človeštvo v koncentracijsko taborišče, ki bi delalo v korist nekaterim družinam vlastodrž-cev. Toda kljub temu se vladajoči kapitalistični razred v kapitalističnem delu sveta poslužuje svojih lutk, dokler mu koristijo. Ko pa mu «napredne» lutke postajajo nepotrebne in ga ovirajo pri izžemal-skem delu, jih odvrže v staro šaro in uporablja rajši druge metode vladanja, ki smo jih prav posebno v tem delu Evrope predobro spoznali s fašistično diktaturo in z nacistično okupacijo. Po tej vojni je ogromno narasel revolucionarni pokret po vsem svetu in ne samo v določenem delu enega ali drugega kontinenta. Zato se je vladajoči razred v še ne-osvobojenem delu sveta prvotno naslonil na že stare iti v očeh delavstva in delovnega ljudstva popolnoma kompromitirane socialpa-triotske stranke in skušal s tem zavesti na stranpot množice, ki naj bi postale orodje v rokah brezvestnih politikantov v korist ameriški in angleškim finančnim monopolom. Toda po vojni se je socialpa-triotska buržoazna agentura dokončno kompromitirala in je na vsej črti propadla, ker je pokaza- tos, ob 26. obletnici Leninove smrti. Titofašisti so sledili stopinjam svojih prednikov, socialpatriotov, ki so «priznavali» Marksa in Engelsa, ker sta bila mrtva in jim nista mogla pljuniti v obraz. Tudi tokrat so sledili poti svojih prednikov brez originalnosti, ne da bi doprinesli nekaj novega, ki bi vsaj z resnostjo zabeležilo njihove «teoretične» poskuse. Začeli so na debelo in široko citirati odlomke iz dela tega velikana človeške zgodovine, da bi upravičili svoje vohunsko in podlo delovanje, ker vedo, da je mrtev. Prav tako so pred časom napravili s tov. Dimitrovom, ki so ga proglašali za svojega pristaša, ker so vedli, da je mrtev. Naj jutri umre kdor koli od voditeljev svetovnega proletarskega gibanja, pa ga bodo že zopet proglašali za «svojega». Rekli bi. da je vse to kaj lahko za ljudi, ki so vajeni na vse drugo, ki so navajeni na umore, na teroristična dejanja, na najhujše provokacije, na zvesto službovanje v imperialističnem taboru. Potvarjati so začeli Leninove nauke, kakor so pred štiridesetimi in več leti riformisti potvarjali Marksnve in Engelsove nauke. A ne le to. Z Leninovim imenom skušajo celo potvarjati nam najbližja zgodovinska dejstva, kakor to delajo imperialisti, kakor to delajo vsi imperialistični hlapci, kakor to delajo lažni znatveniki, lažni kulturniki, lažni učenjaki v službi buržoazije. Izrabljajoč Leninovo ime in ob-letico Leninove smrti skušajo v svojih priložnostnih govorih, ki so Ali ni morda potvarjanje- leninizma m zgodovine, trditev, da se je Jugoslavija «z lastnimi snaun» o 1 svobodna, skušajoč pri tem ugotoviti, aa je tuoi KitajSKa v istem položaju, ko je tov. Mac Le Tung jasno povedal, da ne bi oilo zmage jih imeli v svojih brlogih in celo tu,1 revolucije na Kitajskem brez ob-v Trstu, prikazati določena ce„.stva I stoja močnega revolucionarnega gito določene dogodke v popolnoma j banja v svetu in silne Sovjetske A Je l da so izvršili za časa narodno o-svobodilne borbe «socialistično» revolucijo, ko je vsem njim znano, da si mogel zapasti pod strogo partijsko kaznijo, ako si le omenil v partizanih, da se boriš za socializem ali da si komunist. Njim je prav dobro znano, da celo po osvoboditvi nisi smel v Jugoslaviji povedati, da si komunist, ker so te kaznovali ali pa rekli, da se «tega ne sme reči, ker bi zaradi tega Angleži in Amerikanci mislili, da je v Jugoslaviji komunistična oblast, bi ustavili svojo pomoč in odrekli priznanje vladi». Poleg tega skušajo izrabiti ime Lenina, da bi na najbolj nesramen način popačili zgodovino zadnje vojne, ko pravijo, da «so te ideje navdahnile in mobilizirale NAJBOLJ JUNAŠKO komunistično partijo Evrope, KPJ», kakor da bi bile vse druge partije absolutna ničla in kakor da bi bili oni, voditelji KPJ edini zmagovalci nad fašizmom, ne pa vsi narodi Evrope in predvsem pa junaški Sovjetski narodi pod vodstvom Boljševi-ške partije in njenega voditelja, tov. Stalina. Ali morda to ni nacionalizem? Ali morda ni poskus za rušenja ugleda drugih partij? Veliko zborovanje rdecearmejcev po zmagi v Stalingradu slojem omogočila zmago revolucije na Kiajskem? Ali nas leninizem in stalinizem ne učita, da bi Oktobr- ska revolucija propadla brez soli- OB OBLETNICI STA Ll N G RAJSKE BIT«! darnosti delavskega pokreta v svetu? Kako naj ti ljudje razumejo vse to, ko so zlonamerni zakrknjeni so-varžniki ljudstva, revolucije in vsake revolucionarne pridobitve. Te ljudi briga samo zvesto službovanje v imperialističnem taboru in zato je «načelna» diskusija, na katero se hočejo sklicevati in v imenu katere nas obtožujejo «moskovske dogmatike in hegemonije», nepotrebna in škodljiva. Z imperialisti je «načelna» diskusija nemogoča, z njihovimi hlapci je v tolikor mogoča, v kolikor je potrebno njihovo razkrinkanje pred množicami. S titofašisti, najzvestejšimi hlapci in najsteklejšimi obrambnimi psi imperializma in vojnohujskaštva je pa «načelna» diskusija blaznost. Z njimi diskutiramo kakor z imperialisti: z borbo. To bi morali titofašisti dobro vedeti, ker se toliko sklicujejo na leninizem, ker je prav leninizem tisti, ki nas tako uči o «načelni» diskusiji z buržoazijo in njenimi najzvestejšimi psi. Te ( Nr ki ie r «»islu Wec, "«v , diteti 'filte N, t: "nij. Uni Um Nh da •ti Stiri leta so minila od onega nepozabnega dne, ko je bila uničena nacistična armadna skupina v jakosti 330.000 mož, ki je Dila obkoljena pri Stalingradu. Ves svet priznava sedaj neprecenljivo važnost zmage, ki je bila izvojevana pri Stalin- V jeseni 1942. je tok dogodkov zavzel posebno nevarno smer za Sovjetsko zvezo. Sovražnik je bil pred vratmi Leningrada in samo 120 km pred Moskvo. Na jugu so Nemci dosegli Volgo v bližini Stalingrada ter gradu, ker je predstavljala odločil- se polastili obronkov Kavkaza. Kino točko v poteku druge svetovne tlerjevci so zasedli široko ozemlje, vojne, točko na kateri je prešla | med katerimi važne predele kot iniciativa v roke sovjetske arma- j Krivoj Rog, Donecki bazen in pe-de to zaveznikov. Danes, po pora- . trolejska ležišča v Majkopu. zu hitlerjevske Nemčije in impe- Hitlerjevski načrt je predvideval rialistične Japonske se vidi bolj zavzetje petrolejskih polj v Bakuju kot kdajkoli poprej pomen Stalin- in Grozni, globok prodor v notra-grajske bitke kot gonilne sile za njost sovjetske dežele, da bi tako ideološko mobilizacijo in domoljub- zaobšel Moskvo iz vzhoda. Po tem no prebujenje. | načrtu bi morala pasti Moskva to Iz doživetij tržaških sindikalistov na Češkoslovaškem Pri o leto pet einega načrta ce-skosiuvasKe republike je Uno zaključeno z uspehom. Načrt bu izveden za z oasi, v ec, kol je bilo predvideno. Kljub temu ni bito nikjer nobenega izkoriščanja. V J ugola svoje bistvo buržoazne prilež- 1 5iav,j, pa je ravno nasprotno. Titov- nice. In danes opažamo, da je imperializem odvrgel ali bo kmalu odvrgel v staro in neuporabno šaro razne Saragate, Blume, Schumacherje ta Spaake, ki so odslužili svoj rok in ne predstavljajo več nikogar, niti same sebe. Zato opažamo, da je buržoazija začela uporabljati metodo «močne -oke», metodo «fašistične diktature» ki se kriva pod raznimi naslovi, a je v bistvu enaka hitlerizmu ali italijanskemu fašizmu. Opazujemo tako razne režime pod viso-kodonečo krinko «krščanstva», «o-brambe zapadne kulture», «obrambe visokih idealov svobode in demokracije» in naposled tudi pod še vabjivejšo krinko «socializma», ki ni saragatovski, pod krinko «borbe proti moskovski dogmi, za resnični socializem». Toda tudi to ni nič novega. Niti v poslednji obrambni bitki za življenje ali smrt ni mogel buržoazni razred najti nič novega, kar ponovno potrjuje, da je že odslužil pred. zgodovino svojo vlogo ta da ne more nuditi človeštvu nič drugega kot staro šaro, prepleskano z ski avanturisti izkoriščajo uelovno silo na nesramen način; na drugi strani pa ji ne nudijo v dovoljnt meri niti osnovne prehrane, n a Češkoslovaškem pa se je življenska raven tako zvišala, da je povsem zadovoljiva. Evo nekaj podatkov o vzvisanju potro nje nekater.h živ-Ijenskih potrebščin (v primeri z letom 194«): maslo 78 odst., razne maščobe 56 odst., sladkor 38 odst., jajca 13 odst., moka 35 odst. Zanimivo je zlasti dejstvo, da je potrošnja tekstilnega blaga narasla v preteklem letu za 35 odst. in za 20 odst. v primeru z letom 1937. Nova ljudska vlada je v preteklem letu v primeru z letom 1937. podvojila izdatke za sociamo suro zvišali Poljedelski prideiki so se v zacinjeni leiu za id oasi. ttadi zadovoljivih uspehov je državni piuiacuii, louiai p» vic uravnovešen. 10 je nekaj točnejših podatkov iz katerm je razvidno, da Češkoslovaška republika vzorno napreduje na poti proizvodnje, življenskega blagostanja delovnega ljudstva ter na poti socializacije dežele. Prav zaradi teh dejstev se je znašla domača in tudi tuja kapitalistična struja, v svoji gonji proti mladi ljudski cemokraciji, popolnoma brez moči. življenska raven delovnega ljudstva se je v toliko dvignila od nekdanje, da je zaman iskati v deželi, to kar lako vidimo vsepovsod nesrečni Jugoslaviji, namreč bodo in pomanjkanje, in prav zato, ker je v deželi taka oblast, ki zna voditi politiko v interesu delovnega ljudstva brez .vsakega vsiljevanja in terorja, vladata povsod red in zadovoljstvo. Vendar pa bi zelo Tako smo se tudi v omenjeni sa- deželi, zlasti v gorskih predelih ob motto a istočasno prijazni kmečki pogorju Tatre in v Poakarpatih, | vasi prepričan, da vlada na ce- kakor tudi v ostalih zdraviliških školovaškem resničo blagostanje, letoviščih. V te klube pošiljajo sin-Tudi tu nismo nikjer opazili neza- dikati delavce skozi vse leto na dovoljstva ali takozvanega utero- počitnice. V gorske kraje prihaja rja». iavcev, na smučanje. Preskrbljeno Zadovoljni smo se vrnili v Gott- tudi je za tiste delavce ki stanujejo | MLADINSKA BESEDA stvo, potrojila jih Je pa za šolstvo, ležko napisali le besede, ne da bi se bili na lastne oči prepričali o dejanskem stanju. Nelahko bi se dočim je izdate« za zuravstve-oskrbstvo, potrojila jih je pa šolstvo, dočim je izdatek za zdravstveno oskrbo kar dvanajstkrat pomnožen. Na Češkoslovaškem obstoja poleg zajamčene preskrbe do katere imajo pravico delavci in kmetje, ki ne posedujejo več nego 15 hektarjev zemlje, tudi prosta prodaja z znatno novim imenom in z novim našlo- višjimi cenami V prosti prodaj ku- bilo ravnati le po suhoparnih podatkih. Zelo nas je zanimalo življenje kmetov na de/eli. Peljali smo se brez vsakega spremstva v neko oddaljeno vas blizu Madžarske državne meje. Naš namen Je bil spoznati od bližje življenje na kmetih, ne da bi se oni tega zavedli In vom. Tudi v tem poslednjem boju pujejo le neproduktivni ljudje, t. J.1 t0 sc Je tudi zgodilo. Evo kaj smo _ .. ,r tal comnéni in oHH ol ioni je torej kapitalizem pokazal popolno pomanjkanje originalnih misli. Privlekel se je torej na dan drugi buržoazni nestvor, drugi, poslednji poskus buržoaznega razreda, preko katerega naj bi se zaustavilo zmagoslavno korakanje revolucionarnega gibanja in podaljšalo življenje razredu, ki ne zna nuditi drugega nego vojno, izkoriščanje, brezposelnost, krizo, bedo ta lakoto. Ta nov buržoazni nestvor se imenuje titofašizem, ki se je pod težo poslednji ostanki kapistalistov. V tej povojni dobi je Češkoslovaška poleg Sovjetske zveze, tista država, kjer so se cene vseh živ-1 jenskih .potrebščin na splošno najbolj znižale. Na prostem tržišču so cene padle za cel h 50 odst. v primeru z letom 1946. To je povsem razumljivo, če pomislimo, da je proizvodnja domače industrije narasla za 40 odst. od leta 1937, izkoriščanje premoga ,'e naraslo za 50 odst a uporaba traktorjev celo za 1600 odst. v primeri z letom 1937. Poslednje pribežališče videli v tej samotni in oddaljeni kmečki vasi: Predvsem Je omeniti, da je vas zelo čista. Priproste kmečke hiše so tako čedne, da izgledajo prave vile. Vsaka hiša je obkrožena od vrta, ki je pravcati sadovnjak. Stanovanjski prostori čedni. Sobni podovi prevlečeni s preprogami, a stene in pohištvo okrašene s prekrasnimi do- Moder na tovarna čevljev v Gotiwaldovu m ačimi ročnimi deli. Ne*taj, kar n is- waldov odkoder smo nato nadalje- na deželi in imajo že itak vse leto mo pričakovali, je dejstvo, da Je ya|| pQt d0 Prage. j dovolj sve/ena zraka. Za njih so pa vsepovsod električna sila zelo izkoriščana. Tudi na kmetih kuhajo, Gojj odir, fiac Ai :I i r, vltče svrjega hlapca, čangkajška iz vode na Formozo Češkoslovaški sindikati so usta- domovi v večjih mestih, kot n. pr. 'perejo; likajo, šivajojn celo ogrel kjer "urežimo woT DačUtoce.^ako k m e č kar°h i š a6 i m a Ct u d 1r rad i o aparat. - 2&n? S5«S ‘zdrav" Je dana možnost številnim dež,,.-Kmetje ne garajo ves dan, kot se Lenje in za kulturno ter športno nom da hrezkrbno prežive svoje to dogaja marsikje in celo pri nas, udejstvovanje delavcev. poči niče v mestih, kjer lahko za- marveč le 8 ur na dan. Po delu se Danes ima ta sindikalna organi- »aJaJ“ v opero, dramo, številne notarti kmetje preoblečejo, gredo v zaci.la svoje klube že po vsej drža- gometne tekme itd. Jasno je, da za-kino, čitatjo časopise, se udejstvu- vi. V Pragi ima mnogo teh klubov bajajo delavci za časa svojega bijejo z raznimi političnimi ali kul- po številnih razkošnih palačah, kjer y?n.J.a v ,nestu V*, v razne muzeje, turnimi udejstvovanji. Zelo dosti se Je nekoč šopirila jara gospoda, knjižnice in arhive ter si tako iz-kmetov poseča številne večerne te-! po zimi mnogo študentov (otrok de- dopolnjujejo svoje znanje, čaje in predavanja. I Mnogo pa je razširjenih tudi po | Nadaljevanje sledi Vsem je znano s kakšnim veseljem ta požrtvovalnostjo se mladina Sv. Križa trudi, da bi čim bolj izboljšala in krepila svoj dramski odsek, pevski zbor, orkester in drugo. Ravno tako ne pozabljajo na šport, ki ga gojijo s prav posebno ljubeznijo. Kljub temu. da nimajo primernega športnega igrišča, je pohvale vredno zanimanje in uspehi športnega druživa «Vesna». V športnem društvu imajo ekipo nogometu, košarke in skupino lahke atletike. Vse te skupine uživajo velike simpatije ostalih mladincev. S posebno velikim zatomanjem sledijo nogometni ekipi 21. t. m. se je zaključil «Mesec vpisovanja novih članov», ki ga je organizirala Zveza komunistične mladine. Mladi komunisti so si v «Mesecu vpisovanja novih članov» zadali naloge, ki naj bi doprinesle Zvezi komunistične mladine nove pobude in novih moči. ti tem so pokazali, da organizacija, pod vodstvom Komunistinčne partije odločno in naglo napreduje. V aktivnem delovanju med mladino za «Mesec vpisovanja novih članov» se je izkazalo, da od mladine izhajajo vedo nove pobude in da se vedno v večjem številu združujejo novi mladi komunisti. Mesec se je zaključil s prav lepo prireditvijo, na kateri so mladinci pokazali mladinski polet ter sta bili obenem od Zveze komunistične mladine obdarovani dve najboljši sekciji. Knjigi «Stalinova dela» in «Nacionalno vprašanje» kot prvo nagrado je dobila sekcija Rinaldi, ki je včlanila 36 novih komunistov ter nabrala 6.530 lir. Kot drugo nagrado, ravno tako knjiga «Zbrana Leninova dela» je dobila sekcija Sv. Ivana, ki je vpisala 19 novih mladincev. Obdarovani sta bili dve mladinki, ena iz sekcije Rocol, druga iz sekcije Rinaldi, ki sta vpisali, prva 12, druga 10 novih mladink v Zvezo komunistične mladi ne. Kot nagrado sta dobili vsaka pri eno knjigo partizanske pisateljice i Viganò «Agneze gre v smrt». bi se kančala vojna 1942. ieta. Po- Izvrstni Stalinov strateški * oiuzujoe so pic ..loži. i.„.ii^iij«.aiija ' je temeljil na pravilni oceni druge fronte v r-urupi .e nemsjca1 zaja in razmerja oz. odnosov , višja komanda konceinnraia stevi- ' ru:,Trottami silami. On je učno nadmocne si.e na jugovzhod- moč sovjetske oblasti, ki ni $D(|(. uem seniorju 111 uosegia vazne tak- vzdržala v brez.orimerno težki tiene uspehe, ivaksna so ona laz- bi, nego je tudi dokazale Ob 102. obletnici objave komunističnega manifesta Meseca februarja poteka .obletnica objave Manifesta komunistov. Ob tej priliki poziva naša Partija vse svoje člane, naj to osnovno programatično listino, na podlagi katere se je izvršil prehod iz uto-pističnega v znanstveni socializem — ponovno in pazljivo prečitajo. V tej listini so genialno nakazana osnovna načela marksističnega pojmovanja zgodovine človeške družbe in zgodovinska in revolucionarna vloga proletariata. Podane so obenem temeljne osnove komunistične partije. V luči dogodkov, ki so se razvijali v razdobju od leta 1948. pa do danes, so se ta pojmovanja izkazala kot sodobna ter je bila obširno dokazana njihova pravitonst. Toda razen tega so ta pojmovanja obogatela na revolucionarnih izkustvih in doprinosu, ki so ga dali marksizmu učenci Marxa in Engelsa, predvsem Lenin in Stalin, ki sta znala mojstrsko tolmačiti nadaljni razvoj zgodovine, poslužujoč se marksizma kot orodja, ki jima je omogočilo izvedbo Oktobrske revolucije in ustvaritev prve socialistične dežele, ki je že na poti v komunizem. Vse to se je uresničilo pod vodstvom tiste boljševiške partije, ki predstavlja najboljši vzgled vsem ostaiim komunističnim partijam sveta. Manifest komunistov je spisan v jasni in preprosti obliki. Vsak komunist, ki zavestno želi delovati v delavskem gibanju, bi moral to listino čitati in se iz nje učiti. Ta drobna knjižica bi morala biti v knjižnici vsakega tovariša, ker predstavlja neobhodno potrebno osnovo za razvoj njegove kulture. Manifest ima štiri poglavja: 1. Buržuji in proletarci; 2. Proletarci in komunisti; 3. Literatura socializma in komunizma; 4. Položaj komunistov v pogledu drugih strank opozicije. V prvem poglavju dokazujeta Marx in Engels, da je razredna bor- ba temeljni zakon razvoja vreli človeških družb. Podana je analiza načina, s katerim je prišlo do zgodovinske nadomestitve suženjske družbe s fevdalno in slednje s kapitalistično. Po analizi vzrokov neizogibnega propada kapitalizma zaradi nespravljivih notranjih sporov, ki ga razjedajo, nam Marx in Engels razlagata, da je končni cilj delavskega razreda, komunizem. V drugem poglavju je objašnjena naloga komunistične partije, ki je neločljivi del in predstraža delavskega razreda. V tem poglavju Manifesta je razlaga temeljnega programa komunistične partije, ki si ga predpostavlja z izvedbo diktature proletariata. Program, ki se lahko povzame v ukinitvi privatne lastnine proizvajalnih sredstev ter v vzpostavitvi družbene lastnine, ki edina lahko odpre pot svobodnemu razvoju osebnosti in široke možnosti za razvoj kulture in znanosti. Tretje poglavje obravnava globoko kritike raznih socialističnih, buržoaznih in malomeščanskih struj in njihovega, za proletariat negativnega in škodljivega dela. V zadnjem poglavju so obrazložena temeljna načela taktike in strategije komunistične partije, ki sicer kjer koli podpira vsako revolucionarno gibanje stremeče za izpremembo kapitalistične družbe, vendar pa istočasno niti za trenutek ne izgubi iz vidika končnega cilja, to je, da ustvari v proletariatu jasno zavest nasprotstev, ki obstajajo med buržoazijo in proletariatom. V svojem delovanju za združitev demokratičnih sil vseh dežel, se komunisti odkrito izjavljajo, da bodq njihovi cilji lahko doseženi edino le z uničenjem kapitalističnega režima, pri katerem ne bodo proletarci prav ničesar zgubili razen suženjiskih verig. Nasprotno pa si bodo s tem pridobili ves svet. Od dneva, ko so proletarci sprejeli zaključni poziv Manifesta «Proletarci vseh dežel združite se» in pod trdnim, odločnim in zavestnim vodstvom svoje partije, to je Partije Lenina in Stalina, so pridobili že precejšen del sveta. Kljub razvoju in izpopolnitvi marksističnega pojmovanja, ki sta ga izvedla Lenin in Stalin, je Manifest komunistov, po enem stoletju sijajno sodoben in predstavlja obenem ono izmed osnovnih listin, iz katere črpa proletariat nauke za svojo zmagovito borbo. motrivanja Nemcev? Kot v letu nost poslati na fronto cele al'_ ,j. j941., so polozm svoja upanja na iz rezerve in jih preskrbeti L presenečenje, ki naj omogoči njiho- jajnim orožjem. Ta načrt je lZLey v im tankom zlomiti sovjetske unije, modrost in daljnovidnost vod' |<( udariti daleč v njihovo zaiedje m sovjetskih narodov in arm»1** zasesti sovjetska mesta v hitrem dokazal drzno odločnost vrh ^ pohodu, ne ua bi naleteli na resen1 ga poveljnika, ki je konceh ^ odpor. Nacisti so računali, da sov- svoje strateške rezerve na te ^11 jetska industrija ne bo več dolgo ločilnem sektorju v cilju, da o v stanju preskrbovati Ironto z pri- ' in uniči to glavno skupi00 mernim orožjem m mutacijo, da1 ških čet. bo Sovjetska zveza po izgubi svojih j Stalingrajska bitka, ki je 11 južnih področji, ki jo preskrbu-[ ja preko pol leta, bo študij^1 jejo s premogom, kovinami ta žitom, terial tudi za poznajše genB1* prišla do konca svojih moči. I Stalinov Strateški načrt je 0,1 J,f Leto 1942. je bilo za naroae Sov- drugim vzoren primer, kako J* ( jetske zveze leto večjih naporov in ba v praksi uporabiti iznti1*® .sj težav kot katerikoli drugo leto te- j Nesmiselno je, da poskuša sr kom vojne. | tuje časopisje pokazati, d-i ‘ «Toda tudi v teh težkih dneh ni- nemški generali za vedali neVa „iij sta naša armada in ljudstvo izgu- ga položaja in opozorili HitiU^^. bila poguma, nego sta mirno prešli odredi pravočasen umik. f<-ie lt vse preizskušnje. Našli so sile, da godkov je dokazal, da ms 1 t-u®a s odbijejo sovražnika ter ga potolče-( ,, ni0 in da se je stvar kol»«3 jo v protinapadu. Zvesti navodilom polomom, našega velikega Lenina so branili te? % i, N Vv %c Sf4»no X Vzi Hi t>ie , X ‘»i «1 'M n *‘1.(11 Si 4 v V. %v Vij x Mn, N No V, N» Mile j V prvi vrsti je sovjetska kotaa® pridobitve Oktobrske revolucije In da> v svoji ofenzivi "dobro niso Stedili moči, niti svojega življe- bua eiernen,te taktičnega izn‘i'!l>l< nja. Dobro Je znano, da napori, ki nja Vse priprave so naprej ,, sta jih naša vojska in ljudstvo ta- naivečii tainosti. Nagli 'ir k «na —ni LiTSl.dTSa.rSU"-;; ba mesta iznenada in pretino, (Stalin). Ze tekom prvega leta vojne je hitlerjevska komanda zavedi a. e vojna in-, dosala, se ie obroč obk bila izgrajena mogočna dustrija v vzhodnejših ZSSR. Boljšesiška partija je dvignila delovno ljudstvo v pripravljenost, se dogaja, se je obroč predelih sjdenU v bužini Kalača. Se vedno niso Nemci P°*8j/ii posebne važnosti temu dejstvU' ^1 navdahnila ga je v njegovi junaški f” ,računoli na moč k^'' N S V % Na Ni Nf L norm za rešitev socialistične ao» ' Stalingradu in na utrdbe, movine in organizirale njegove si-|te§a 80 poslali v pomoč ob.■* .^r le za zmago nad sovražnikom. sil-| armadam močne rezerve. N/ na borba proti nacističnim zavoje- na komanda ni dojela vse u' valcem, ki je pritegnila vse sloje strateških načrtov sovjets „D' da' prebivalstva, je bila granitni temelj man'Sekiri še manj je na katerem ie bila zgrajena Sta-1 stoje mogočne sovjetske reze ^0, linova strategija, znanstvena strale- 80 pripravljene da posežejo v^o gija ki je dokazala svojo nadmoč Nadaljnji potek bitke Je jz°e nad pomankljivo strategijo Hitle- dokazal uspešnost strateške» jo' rja nadenja. Ko so sovjetske c . pr‘ Stalin je dalekovidno pregledal ževole obroč okrog nemških = načrte sovražnika. V prvem raz- Stalingradu, je zadel naci ^ dobju borbe je sovjetska armada ofenzivni udarec na podr<> preprečila, ustavila napredovanje njega Dona. Druge sovjets jnoV 'Jemcev proti severu v smeri Mo- ve so se vrgle proti Mana * skve. Od Voroneža do Stalingrada, skupini, ki je korakala °a trer vzdolž srednjega toka Dona je bila obkoljenim nacistom, jo s„v Ograjena nova obrambna črta. Hi- J 10 pognale v beg. Istočasno » se tlerjevci so nadaljevali svoje na- jetske čete začele ofenzivo predavanje na jugu in so v sredi vernem Kavkazu. gtf' talija 1942. usmerili svoje napore Položaj nemških divizij P^rč*' naravnost proti Stalingradu. Sov- lingradu je postal strateško »» jetska vrhovna komanda je odre- upen. Januai,a 1943. je soV^cUč' d ila, da je treba Stalingrad braniti armada izvedla sijajne °Pe ,-a)11 na vsak način. | m »u pnveuie h končnemu P^ I Tako se je začela bitka za Stalin- obkoljene skupine. grad, ki je postala nesmrtna v zgo- Stalingrajska bitka se je K &eih' dovini Naslanjajoč se na podporo ia z obkolitvijo in polonio01 prebivalstva se je sovjetska arma- ške armade v jakosti 3u0.00° ns da pripravila na borbo na življe- a Katerih je bila zajeta Bil* nje in smrt v obrambi mesta, ki p0 obliki, zamisli in obsegu J / nosi Stalinovo ime. Ko so nemški uničevalna bitka pri stallTjtih >e tanki in letala zadeli na ogorčeno brez primere v zgodovini; f obrambo stalingrajskih branilcev, bilo 147.200 nemških se Je bitka razbila na nešteta majh- vojakov, medtem ko je Padl° ed$,a' na bojišča, v katerih je junaštvo sovjetskih. Stalingrad je Pr faji‘ uv.eUKih vojakov in njihova voj- vljal začetek propada nemš« na preizkušenost iznesla več nego stične armade, divjaštvo hitlerjevcev. I splošno je znano, pjei® ■ ..... ....---------- 1 apiosno je znano, da s* Pfl Nacisti so bili zapleteni v dolgo-' nj$0 nikoli opomogli od P°raI Strajno in ostro borbo med rusevi- stalingradu„ (Stalin) nami mesta. Hitlerjev glavni stan je odbil, da prizna polom svojih Ni ^ s N Sc Ni kf dc N, X % N da” Bitka pri Stalingradu 1 6 ~ N+cke " ta načrtov. Nacistični neuspeh pa je nove sile narodom Sovje y ^ bil že otipljivo dejstvo. | ze, dala je nove sile in ve1 tičto 6. novembra 1942, to je nekaj dni go delovnim in dem”K iug°sL pretino se je začela sovjetska pro- množicam vsega sveta. Tudl Lod '' tiofenziva, je Stalin rekel v svojem ' vanski narodi, italijanski 0 y poročilu, da | ljudstvo našega ozemlja 3® . 5 . . taktični uspehi nemške po- [ težkih dneh gledalo takrah^ jVol letne ofenzive niso bili doseženi, zaradi očitne neuresničljivosti njihovih strateških načrtov». Dogodki so dokazali, da je bila prav to resničnost, ki se je ustvarila. Ko so dosegli važne taktične perche, so se Nemci ustavili z neizpolnjenimi načrti. Borbe pri Stalingradu so izčrpale njihove sile številčno, medtem ko so sovjetske čete pridobile na času, da so pri-r””ivile svojo ofenzivo, ki se je začela 19. novembra. danes na Sovjetsko zvezo » vzgled, ki jim je dal S poguma v borbi proti naci-7 „ >• Samo najhujše titovsko izda)viai*1. nehvaležnost lahko* danes $e 1 na dan prazno čvekanje, a Jugoslavija osvobodila sanNi/lf Otigov. urednik DUŠAN KU Založništvo “DELA.. J1 Tiska Tip. Riva - Torrebi»rlC i g ' Dovoljenje A. I. V tovarni traktorjev v Stalingradu za časa ATOMSKA ZNANOST je marksistična znanost ^ ^ni je preteklo štirideset let /tar je izšla znanstvena knjiga, » ni pisal znanstvenik v pravem Js*u bedese, temveč marksistični 6c' Lenin. Knjiga, ki nosi na- Zeni», je hotela zajeti, poglavitne 6 marksizma v odnosu do zna-lil*’ Problemov moderne znanosti ‘akoimenovanih znanstvenih >Uj. Win v svoji knjigi prihaja pred-do zaključka, kakor v vseh delih, da znanost ne uide Mernu zakonu razredne borbe *** je bila znanost vedno in nuj-‘Zoanost partile ,n si kot taka 'v,Ja nalogo opravičiti določe-režim ali politično giban.e, bo-11 švicarskega ali desničarskega V tej knjigi, ki jo sedanji Zvani reakcionarni znanstveniki s čitati, da bi se ne morali dovati, so določena tudi marksi-2 na načela v odnosu do fizike. I vztrajjnostjo, neizprosnostjo in bo so bile pobile lažnive teo-antimaterialističnih in antifašističnih struj, ki so bile tenderne»: Lenin te vztrajno na svojem stališču, da je dia-/■*»» materializem v svoji celoti rabljiv v liziki in v vseh dru- Vedah. Predvideval je dokon-neizogiben poraz in padec vseh 'Marksističnih teorij v kolikor e*i*jo na protiznanstvenih predikati. logokrat je govoril veliki fran-znanstvenik Pasteur, da je lll0st pokopališče idej. Wt0 %i: je bilo In res, teh reakcionarnih N io{ !JI1 iti «teorij», ki so bile poko- »,, v letih od 1909 dalje, zahvali«" k se napredku znanosti in ve-Pdkritjim, ki ne samo niso 'Mala marksizma, marveč so ga Mia jn potrdila pri vsakem no-°dkritjL ^'®aktna moderna veda daje k marksizmu, demantira vsa a Pojmovanja in jih drugo za-, 8itn p0bijC] medtem ko se ta' Wa buržoazna znanost trudo- šudl v iskanju novih «teorij», Se izogne odobritvi marksizma v b^jde opravičila kapitalistični ™vi družbe. i|.^SVojem poročilu na XV11I. kon-u VKP-b je tov. Stalin dobe dejal: «Mi hočemo, da vsi de-ii^1 m kmetje postanejo učeni in | ini, jn sčasoma bomo to tu-k °Segli». To so resne besede, ki Jajo uresničitev Leninove že- *° Preskibljeni starci v Trstu! lje, da bi znanost postala kri in življenska osnova sovjetskega ljudstva. V teh pogojih je naravno, da marksizem iti internacionalistično gibanje branita z vsemi sredstvi znanost, jo širijo, gojijo in končno postanejo nosilci prave znanosti, ki stremi k izboljšanju življenskih pogojev človeštva. To je možno, ker ,e znanost v deželah, kjer vladajo komunisti, v službi ljudske države t. j. vsega ljudstva, medtem ko so znanost in znanstveniki v kapitalističnih državah neka vrsta blago, ki je v posesti velikih kapitalistov, ki ukazujejo nazadovanje ali napredek znanosti po potrebah svojih nnančnih interesov. Zaradi tega je danes markizem postal nosilec znanosti, ker je marksizem edina re nično znanstvena teorija: zaradi tega predvsem moderna znanost in moderna znanstvena odkritja privedejo k marksizmu, kot prihajajo k marksizmu največji in najznamemtejši sodobni znanstveniki, ki se postopoma a sigurno približujejo marksističnemu ali vsaj materialističnemu pojmovanju, ako se niso prej izjavili v tem smislu. Dovolj se je spomniti velikega Plancka, ki je umrl pred nekaj leti, Francoza Joliot Curie-a, Angleža Blacketta, obeh nosilcev Nobelove nagrade za liziko, nato Angleža Bernala, tudi Nobelovega nagrajenca za liziko, ne da bi imenovali celo vrsto znanstvenikov, ki zaradi svojih levičarskih idej gledajo, kako jim oblasti spreminjajo laboratorije v ječe, kjer jih pazijo in se ne morejo kretati. Ernste.n, Fermi in Oppenheimer so bili predmet «zasliševanj», da bi oblasti «ugotovile», če niso morda komunisti, ali pa v kakšni zvezi z njimi. Ta teror ameriških kapitalistov, ki gledajo v velikih znanstrenikih komuniste, ima svoj jasen in enostaven razlog, ker vsa odkritja teh znanstvenikov temeljijo na materialističnih načelih, na marksističnih načelih. Ako se zapusti ta načela, se pade v blato metafizike in se ne doseže praktičnih rezultatov. Zaradi tega se svetovni kapitalizem boji znanstvenikov, jih sovraži m ovira pri preiskovanju (izjemoma tvorijo njihova odkritja, ki naj bi jim služila v vojne namene). Pred nekaj meseci je Joliot Curie, pred-Franciji protestiral, da omenjeni zavod ne prejema od vlade pomoči v denarju, ki bi služil v svrho študija in ki vlada rajši pošilja za oborožitev čet in zatiranje vietnamskega ljudstva. Kapitalizem je postal ovira za znanost. Nedavni dogodkj v ZDA v zvezi z atomsko energijo so pokazali, da tisti, ki želi uporabiti atomsko energijo v dobrobit Amerike, kakor Lilienthal, mora zapustiti položaj onim, ki mislijo uporabljati atomsko energijo v vojne namene. Veliki znanastveniki se zavedajo tega in v veliki večini sledijo levičarskim gibanjem. Veliki angleški znanstvenik, Blackett (nosilec Nobelove nagrade 1948.) je imel prav, ko je na vprašanje raznih časnikarjev, o vzroku levičarstva znanstvenikov atomske energije odgovoril: «To je enostavno: atomska znanost je več kot znanost, je disciplina; pri nji je potrebna vsa točnost, vsa preračunanost, natančnost ter vsi njeni pojavi, pa naj bi bili še tako zamotani, morajo imeti svojo razlago. Za nas ima veljavo samo resnica. In kdor ljubi resnico mora simpatizirati z levičarskimi gibanji.» V prihodnji številki bomo videli, kako je atomska znanost, znanost resnice in točnosti in zato znanost, ki daje prav marksizmu in komunizmu. FRANC BORICEVIC PO KRASU NAOKROG Pri nas je — Kras, Pri nas je Kras. Žive skale, vhies vrtovi Močno vino, črnožarno, in pa kamnati zidovi: gostoljubje v njem kristalno: tako je pri nas. tako je pri nas. (Grivški) Slovenci v Trstu Iz teh, sicer skromnih početkov je Kmalu zraslo močno in trdno življenje, ki ne le, da je zavrto asimilacijo slovenskega življa, ampak je celo povzročilo, da so se že poitalijančeni Slovenci zavedli svojega pravega pokoljenia in vrnili k svojemu narodu, kar nam jasno priča celo znani Seipio Slataper. Iz prvotnih čitalnic se razvijejo «Narodni domovi» — žarišča slovenskega množičnega kulturnega udejstvovanja. Iz prvotne «Cebe:e», društva izključno podpornega značaja, se je tenom naslednjih desetletij razvilo mično socialistično gibanje z več tisoči organiziranih slovenskih delavcev in nameščencev. Šestdeset let po ustanovitvi prvega slovenskega lističa smo imeli še okoli 5 raznih časopisov (dnevnikov, tednikov in mesečnikov) političnega, kulturnega in strokovnega značaja. Močno se je razvilo zadružništvo, saj smo ‘meli leta 1914 Ob Doberdobskem jezeru Aidoviti so kraški pojavi. Na pc-V vršju pusti, skoraj otožni kame-niti svet. Po večini so to gmajne polne kamenja, porasle z grmičevjem, trnjem in brinjem. Po njej je nešteto večjih ali manjših dolin, na dnu katerih so čestokrat plodovite njivice, katere skrbno obdela kraški kmetič. Dolinice so pogosto-ma obdane od zidov, ki ustvarjajo še večjo karakterističnost Krasa. Pravijo, da so bila ta sedaj tako pusta, kamenita tla- nekoč porasla i bujin mi gozdovi ter da so bila kamenita rebra posuta z debelo pla-;tjo rodovitne zemlje. O vsem tem Stalagmit v jami pri Briščkih pa so danes le pr',povedke, ki se kot pravljice izročajo iz roda v rod. Mnogo bolj zanimivo kot površje, pa je podzemlje Krasa. V njem se odpira pravcati nov skrivnostni, tajinstveni svet. Zdi se, da je to ena sama vel kanska brezen, kavern in hladnih hramov, ki so čestokrat ločeni drug od drugega le od tenkih sten. V teh prostorih se razvija popolnoma svojevstno naravno življenje. Tu raste kamenje . . od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol. Kdo se ne spominja prekrasnih, od narave čudovito oblikovanih stalaktitov in stalagmitov? Toda kar je še mnogo bolj zanimivo je to, da so v teh podzemljih kom stoletij ni uspelo številnim ra-številne reke, potoki in jezera. Te-ziskovalcem, da bi ugotovili, kje se nahajajo številni podzemski izviri. Znano je namreč, da pridere Timav pri iStivanu mnogo večji, kot pa se pogrezne v Stivznsko brezno. Od kod prihaja ta voda, je še vedno nerešeno vprašanje. Pravijo tudi, da stoji vas Palčje na Pivki na velikem trikotniku debele piasti, pod katero pa je globoko podzemsko jezero, ki ob velikih naliv.h dežja privre na dan ter preplavi široko pivško ravan. O košanski cerkvici Matere božje je govorica, da stoji na veliki steni, sredi velikega podzemskega jezera. Pravijo tudi, da če bi vrtali steno, bi iz nje pr,teklo toliko vode, da bi zalila vso dolino ... Po velikih dežnih nalivih na Ravniku, prizvi-ra iz Gabrnce pravcata presihajoča reka Susica. V Neverkah pri St. Petru na Krasu pa ob deževnem vremenu prizvira mnogo vode v .podzemskih kleteh. Isto se dogaja v Tomaju in tudi drugod. Brez dvoma pa je najzanimivejše jezero pri Doberdobu po katerem nosi tudi ime. Doberdob v 1. svetovni vojni r% oberdob je posebno znan izza U prve svetovne vojne po tamkajšnjih velikih in krvavih bit-«ah. Tod je teklo in žveplo pelo več kot tri leta smrtno pesem. Po vsej pravici je pesnik zapel: «Oj Doberdob, slovenskih fantov grob» ... Toda Doberdob je tudi grob nešte tih italijanskih in drugih fantov, ki so jih razne monarhične, nenasitno oblasti pognale v grozno klavnico ter jih krute pahnile v .prerani grob ... Doberdob in vse okoliške vasi ;o bile trikrat razbite in prevrnje-;ie kot kup razvalin. V kupu razvalin Je ostal nedotaknjen le en oltar Doberdobsko jezero doberdobske cerkve. Tudi jezero je takrat namakala kri padlih vojakov .. . Vendar pa je znan Doberdob tudi po svojem .ezeru, ki je obenem edino jezero na površju Krasa. Jezero se razteza na južnem koncu Dola v uieknini med Doberdobom .n Jamljami. Dolgo je nekaj več kot en kilometer, široko pa je približno pol km. Ob deževnih nalivih naraste do 2 m na visoko, ob suši pa skoraj izgine. Tedaj se vidijo ie goste trstike in vmes proge temne vode. Jezero obdajajo na severni strani stremejse skale, iz katerih razpok izvira podzemska voda, ki I jezero namaka. Vendar pa večina1 vode izvira iz studencev na dnu. Ti se nahajajo približno 6 da 10 m globoko. Gladina jezera te nahaja,1 ub normalnem vremenu namreč, ti m nad morsko gladino. Vsa voda se odteka v stiri poži-strani pod položnimi kraškimi griči, ralnike ali pon.kve na jugovzhodni Odteka se tudi v dvoje nižje ležečih Jezerc, ki ,oa sta pravcati močvirji ter segata preko že-ezniškega viadukta do bregov Timava in Li-seria ter skoraj do Tržiča. Nekoč, •ako namreč pravijo, je v močvirju v Lizertu in ob izlivu Timava v norje, uspeval telo riž. Venuar pa e bila do nedavnega ta okouca nezdrava in malarična. ixekoc so morali vaščani iz Do-jeruoba v času suše, voziti vodo iz jti^era, kajti v vsej vasi je ni bilo a ti kaplje. Seveda se niso rooiiii oogve koliko polivati, ker ,e jeze-,o preoadaljeno od vasi . . • Doberdob - najmanjša občina na Krasu rv oueruoo je tudi najmanjša obči-U na na Krasu. Njena površina meri komaj Iti kvadratnih kilometrov, a prebivalcev ima komaj j02. Po drugi svetovni vojni je občina pripadala tržaški pokrajini, po ponovni zasedbi s strani Italije po drugi svetovni vojni pa pripada s irzicem vred pod goriško pokrajino. Doberdobski vaščani so večinoma zaposleni v tržaških ladjedelnicah. Nekateri se bavijo tudi s poljedelstvom in imajo svoja lepa in rodovitna polja v nižini okrog Ronk. V okolici vasi pa je malo polja in vrtov, zato je zelo dolgočasna in nekako otožna. Nehote spominja človeka na strahotno smrtno žetev izza prve svetovne vojne. Po imenu vasi Doberdob, kar pomeni: dober hrast, je skleoati, da je tudi tam bil nekoč že tolikokrat omenjen hrastov gost in da je baš Nekdanja noša Kraševcev na spodnjih obronkih kraških gričev bil najboljši les. Ce pa so tudi tamkajšnji gozd izsekali takrat, ko so gradili Benetke na morju, kot trdijo ostali Kraševci o ostalih gozdovih, pa ni znano .... MILIVOJ DOLANC okoli 45 zadrug. Veliko udeležbo Slovencev v tržaškem gospodarskem življenju nam žive izpričuje «Jadranska banka» — edini in najmočnejši samostojen domač denarni zavod, katerega so se posluževali v veliki meri tudi italijanski krogi. V osvetljenje političnega razvoja slovenskega življa v Trstu in premnogih in najrazličnejših ovir, ki so se temu razvoju postavljale od strani mestne občine in dunajske vlade, bi bilo treba spregovoriti o volitvah. Ker bi pa zašli predaleč, posebno, ker smo o teh že pisali v našem listu, se s temi ne bomo bacili na tem mestu To posebno, ker smatramo za nujno spregovoriti par oesed o našem šolstvu. V šolsken. oziru smo bili najočitneje med dvema ognjima: italijanskim in nemškim šovinizmom. Zato je bilo slovensko šolstvo v Trstu sorazmerno s tukajšnjim slovenskim življem v polni meri ne-dovoljno. Da bi bilo slovensko šolstvo mea dvema ognjema: italijanskim in nemškim? — kako je: vse javno življenje Trsta izpričuje v vseh časih silno te. njo Nemcev, osvojiti si važno točko: odtod tudi razueni ukrepi dunajskih vlaunih krogov, ki so imeli namen prikazati v cim /ečji meri Trst, kot močno nemško postojanko. Spomnimo se le svoje-, rstnega reševanja vprašanja narodnosti ob ljudskih štetjih! Zavedna pola ni vsebovala vprašanja: «narodnost», temveč «Umgang-sprache», t. j. občevalni jezik, zaradi katerega so slovenski, a tudi italijanski državni uradniki v do-cični razpredelnici zapisali «deusch». Da je bila v šolskem oziru zadeva enaka, ce ne še bolj kočljiva je razumljivo, kajti «državni uslužbenec, oz. njegovi otroci morajo v lemško šolo!» Toda — medtem ko so si mnogi Italijani pomagali na različne načine — saj so imeli tudi občino izključno v svojih rožah! — so bili Slovenci prepuščeni svoi usodi. Tako je bilo mogoče, ia je 11.000 Uemcev, samih prise-jencev, razpolagalo z nad 70 uči-.elji in z več šolami v središču metta, ko je 80.000 Slovencev, pravih domačinov, imelo le borno število isnovnih šol v okolici. Najstarejša slovenska šola v tržaški občini je bila osnovna šola na Opčinah, ustanovljena leta 1798: predlansko leto je praznovala 150 — letnico, ki je šla mimo nas!!! Kljub nujni stvarni potrebi in nenehnemu ogorčenemu zahtevanju Slovencev po slovenskih o:, no vri'n m srednjih šolah, je traasica oočina dovolila predmestjem ui vasem vsega komaj 10 osnovnih soi, mestu samemu pa niti ene; o slovenski srednji soli pa mestni očetje, a tudi dunajski vladni mogotci se slišati niso hoteli. Liotenski živelj v mestu si je moral sam vzorzevati svoje soie: leta 1888 je bua ustanovljena prva zasebna Slovenska osnovna soia pri Sv. Jakobu, a leta ltila-iti so deio-vaie tri. Ud enega razreda s 74 učenci v šol. letu 1888-88 je v letu 1917-18 delovalo 4ti razredov z 2499 učenci. Poleg omenjenih 10 osnovnih šol, vzdrževanih od mestne občine in treh zasebnih šol, je delovalo še nekaj strokovnih sot. ki pa seveda še zdaleka niso zadovoljevale niti najnujnejšim potrebam, a tudi te so zahvaljevale svoj obstoj — .zasebni pobudi. No, kako se nam je godilo v vsakem oziru jx> letu 1918, je vsakomur še dobro v spominu, m pa vsakomur znano, da nas je italijanski šovinist Virginio Gayda leta 1914 imenoval v «Giornale a Italia» «neko kmečko pleme, ki oklepa mesto od vseh strani . . .». Tudi je le malokomu znano, oa je «siavni» Italo Sauro leta 1939 predložil Mussoliniju načrt, po katerem naj bi bilo Slovencem prepovedano nakupovanje posestev v Julijski Krajini, slovenske posestnike pa se naj prisili z vsemi sredstvi, da prodajo svoja posestva in se izsele v daljne kraje italijanske kraljevine ' in celo italijanskih kolonij.. V teku stoletij pa se je skovalo nad zasužnjenim slovenskim delovnim ljudstvom in italijanskim delovnim ljudstvom nezlomljivo borbeno bratstvo, ki je danes eden izmed najvažnejših faktorjev za zboljšanje življenskih pogojev delavcev in kmetov obeh narodnosti ter za izbojevanje onih narodnistnih pravic tržaških Slovencev, ki so bile vedno teptane >n prezirane. V znamenju tega bratstva se Slovenci in Italijani na Tržaškem bijejo za svojo razredno in ne samo 'narodnostno osvoboditev. KONEC BREJSK1 V prihodnji številki bomo objavili prvi dii zanimive razprave o nastanku zemlje. Članke iste vsebine bomo objavljali tudi v naslednjih številkah, čitajte naš list! I Pr> šeincV rojstni dom VA L E N TI N Ratajev ■ J Ilir 9. nadaljevanje XII. POGLAVJE VOJNE ^dvajsetega oktobra se je naposled končalo vojaško trpljenje 1)0 rovih. Vso oblast so prevzeli sovjeti. «Delavska in kmečka vlada, sestavljena po revoluciji 6-7. novembra (24-25. oktobra), ki se opira na sovjete delavskih, vojaških in kmečkih deputatov, predlaga vsem vojskujočim se narodom in njihovim vladam, naj takoj i Te k Prično pogajanja za pravičen, demokratičen mir». Sjjt °esede, ki jih je bil izgovoril Lenin na drugem vseruskem » £rt.SU s°vjetov, so zagrmele po vseh bojiščih. %j ni nihče dvomil, da bc kmalu nastopil mir. In o tem tudi . 6. ni podvomil. tiQgj Vdv> -j _ v,, Vj*0 ®°velja. Ni jih bilo moči zadržati. Sli so plemenitašem jemat '8y' Vendar so minili še trije meseci, v katerih so tekla mirovna X*z Nemci- ta- 1 vojaki so resda z orožjem v roki odšli domov, ne da bi Jl tat — OC l CUCliC. DUJiaUC oc JV VCllUOl oc VÌ11.W1V. Ub„,,vuu vtaiig dopuščala, da bi pustil svoj top brez gospodarja. Ni se spo-tX-Prelcu, staremu borcu in odlikovancu z Jurjevim redom, da We baterijo brez odpustnice, podpisane od poveljnika in poli državnim žigom. 'X j adnje je vrhovni poveljnik, praporščak Krilenko, dvanaj-1 Ti»., Uarja podpisal naredbo o demobilizaciji. fUltjb * čas je brigada stala globoko v zaledju pod Kamencem Po-X '^aterijski štab je bil v praznem hlevu pogorelega graščin-„ Oj^sestva. Hlevska vrata' so bila odprta. jta'ltii§, 8r°b° zbitem borovem zaboju baterijske pisarne, na pohodnem ent kovčegu, obšitem s šotorskim platnom, je sedel suhljati, ršvi,aydostojno obriti prostovoljec Samsonov, ki so ga bili vojaki l 0b izvolili za baterijskega poveljnika. J Mg riJern je čepel baterijski pisar in brskal med spiski. Na zaboju, 'i McJ6 sinžil namesto mize, so ležali spiski, že pripravljene od-SXe ’ *i6i, v jekleni blagajni pa so bili zavojčki kerenk, denarja, $ Satfa v dobi Začasne vlade Kerenskega. t>iiču 0,tov' v krzneni kučmi brez kokarde, v švedskem usnjenem ■ brez naramenk, vendar docela oborožen, je sedel z daleč 0g 1Z£>r°ženo bolečo nogo. <',skPn?Unai je vnašal veter suhe snežene kosminke. V temnem m ozračju se niso talile. Drug za drugim so prihajali vojaki baterije, opravljeni za fronto, obloženi v vrečami in torbami. Nekam nelagodno so se ustavljali ob zaboju in prevzemali svoje papirje in denar. «No, Kotko, ali ste si kaj pametnega izmislili?» — je vprašal Samsonov ko je prišel Semjon na vrsto. Semjon je omahoval. «Nu, živahneje!» «Nič ne bo, tovariš baterijski poveljnik» —• je vzdihnil Semjon. «Moram domov. Sejat». «Da. Nu, nič za to. Skoda. Ti si dober strelec, morda si še premisliš? Lej, Kovaljev ostane. Popljenko ostane, Androsov ostane, dvajset mož ostane. Plača je petdeset rubljev na mesec in če prav premisliš, saj služiš v delavsko-kmečki Rdeči armadi». «Mar naj se spet vojskujemo?» «Nemara se bo tudi to zgodilo». «Le s kom, ko smo se z vsemi pobotali!» «Ej, prijateljček» —- je z vzdihom rekel Samsonov in se zamislil, obraz pa oprl ob pest. «Nu, pa dobro. Svobodnemu svoboda! Podpiši, da si vse v redu prejel in pohiti sejat». Semjon je vzel papirje in denar — in sicer za demobilizacijo, za jurjevsko odlikovanje, za hranarino in za plačo, vsega skupaj nekoliko več kakor štirideset rubljev — dve rumeni kerenki in nekoliko poštnih znamk, ki so ta čas veljale namesto drobiža. Vse to je skrbno spravil v notranji, nalašč za denar prišiti žep svojega po-vršhjkjai nato se je zravnal, pozdravil baterijskega poveljnika, se obrnil na levo in zapustil hlev. Na dvorišču je stalo šestero topov z lafetami. Ob njih je stopal neznan stražar z golo sabljo, z rdečim trakom na kučmi. Semjon je spoznal svoj top. Spoznal bi ga bil sredi tisoč drugih topov po mnogih prav posebnih znakih, ki jih je poznal, kakor pozna mati vse majhne madeže in pegice na svojem otroku. Semjonu se je stisnilo srce. «To je bil dober top» --je rekel resno namrščen neznanemu stražarju. — «Izstrelili smo iz njega vsega skupaj tri tisoč osem sto devet in dvajset, granat». Nato je, ne da bi počakal odgovora, odločno zapustil dvorišče, da mu je udarjala torba ob hrbtišče. Sel je in je sam pri sebi prepeval znano frontovsko pesemco: Šumel je les. gorel je les Avgustovski. Vse to se je zgodilo v februarju. Zapuščali smo Vzhodno Prusijo, nam za petami — Nemec. XIII. POGLAVJE r-x si so že davno nehali lajati. Petelini so že tretjič zapeli. A Semjon in Sonja se nikakor nista mogla ločiti. Ze pred dolgima dvema urama sta se bila zadnjič poljubila in je Sonja stopila na svoj vrten ter zaprla leso za seboj. Nato je obstala ob ograji kakor priklenjena. «Kaj pa oče?» — je desetič šepetaje vprašal Semjon in se trudil, da bi čez plot objel dekle in pokril njena ramena z robom svojega suknjiča. «Oče je prišel sredi oktobra z bojišča» — je desetič šepetaje odgovorila Sonja. «Hud?» «Hujši ko pes». «Ali je mene kaj omenil?» «Ne». «Morda pa me je omenjal, samo da si to pozabila?» «Bog mi je priča, da ne. Zdaj pa na svidenje. Meni so že noge omrznile moram steči v hišo». «Čakaj, ali stari vé, da sem tu?» « Ga ni doma, včeraj je šel v Ballo na sejem. Nu, zdaj pa moram iti. Poglej, po vasi se že vije dim iz dimnikov». «Potrpi vendar, domov že še prideš», godilo z njenim očetom na bojišču. Vedel pa je, da o tem ne kaže govoriti Kaj vse se lahko primeri dvema človekoma v isti bateriji! Semjon je močno želel dekletu povedati, kaj in. kako se mu je Nikogar se to ne tiče. Na drugi strani pa je bil Semjon vendarle nestrpen, da bi spoznal Tkačenkove nrklepe. Saj menda ne kani požreti vojaške besede? Ampak od take mrhe lahko vsega pričakuješ. Iznenada ga je Sonja prijela za roko in mu jo čvrsto stisnila. «Kaj je, srce moje?» — je vprašal Semjon nežno in se zagledal v njene oči. «Sššš . . .» — je komaj slišno zašepetala Sonja in prisluhnila. «Sššš . . . ali nič ne čuješ?» Semjon je obrnil glavo. V predjutrnji tišini je čul ropot voza. Ze prej ga je bilo čuti, izpočetka oddaleč in slabo, komaj slišno enolično rope,tanje po trdi stepni cesti. Zdaj pa se je ropot čul že prav blizu. Uho je razločno dojemalo topot kopit, ropotanje koles, poda in ogrodja. Voz se je že bližal po vaški cesti Sonjinemu domu. «Naj me bog ubije, čc «e ne vrača oče s sejma» - je jezno tekla Sonja. «Končajva, naj zlodej potare vse skupaj. Beži domov» — in že je zadnjič poljubila Semjona in pohitela v hišo. Semjon se je oddaljil za nekoliko korakov in se potajil za plotom. Voz se je ustavil. Začul se je znani posmehljivi in zapovedo-valni glas: «Hej, prijatelji! Zenice! Ce je kdo doma: odprite vrata!» V častniški krzneni kučmi iz sivega krzna in v dežnem plašču iz šotorskega platna, oblečenem čez suknjo, kar ga je napravljajo kar preveč debelušnega, je Tkačenko z bičem v roki vstajal z voza. Ob njem je sedel na vrečah, zavit v raztrgano suknjo, Semjonu nepoznan, suhljat kmet z davno neostriženo ozho glavo. Koli kor se je moglo videti pri slabotni luči, še ni bil star. «Doma sva» — je rekel Tkačenko in se dotaknil ramena svojega sopotnika. «Jaz ne spim» — je ta odgovoril, ne da bi se zgnail. Voz je zavil na dvorišče, kamor je bila odprla leso bosa, zaspana kmetica v starem plašču. «Kdo bi le mogel biti?» —• je razmišljal Semjon, ko je šel dotnov. Ko je prišel do svojega doma. je opazil dve senci. Ena je stala na oni, druga na tej strani plotu. «Nu, pa na svidenje» — je slišal Semjon h(astni in odločni Fro-skin glas. «Noge so mi že zmrznile. Moram hiteti domov, treba je zakuriti peč». «Potrpi vendar še kakšno minuto». «Eno minuto pa je vrag vzel Anjuto. Lahko noč in prijetne sanje!» «Ampak, Froslčka ... !» «Tremu Frosička, drugemu Jafrosinja Fjordorovna. Se enkrat mi svidenje. Ce naju spazi Semjon — ta bi polomil roke in noge». «Komu?» «Tebi». «Meni? Kaj še. Tak človek se še ni rodil . . .# «Nu, boš že še videl. Ce te zasači in pomeri s tistim baterijskim pasom, ki ima medeninasto zaponko . . .# «Kaj le mene z vojakom plašiš! Jaz bi bil že sam. lahko mirne duše šel na bojišče, a moj letnik še ni prišel na vrsto». «Nu, pokaži se, kdo se ne boji vojaka?» je izgovoril Semjon s strašnim glasom in se postavil ob mladi par. Dolga postava se je stresla kakor da jo je kdo od zadaj zbodel s šilom. Fant se je odtrgal od plota in planil po cesti, sklonivši glavo in mahaje z dolgimi rokami, da mu ne bi spodrsnilo: Enotnost delavskega razreda je bila pogoj za naj večjo borbeno stavko v tržaški zgodovini Mogočne manifestacije delavstva proti delodajalcem in njihovim navdihovalcem Manifestacije stavkajočih delavcev po tržaških ulicah (Ulica Ghcga) j§ . I f Manifestacija na trgu Unità, na prvi dan splošne stavke- Po mestu in vaseh prihajafdo izraza popolna solidarnost z delavskim razredom < Pod poveljstvom tujih častnikov? policija divja nad delavci in prebival^ Zaman so vse “bojne,, parade in vsi stavkokaški „Truman - tramvaji V slavnih dneh industrijske stavke so se titovci s svojim razbijaštvom razkrinkali kot predstraža tujih imperialistov in industrijcev