LISTEK. T. SELIŠKAR: Protialkoholno vprašanje. To so torej posledice prohibicije. Tu se ie uresničil oni veliki zakon evolucio narnega razvoja. zanikajoč vsaki teror, ki hoče naenkrat in še to nasilno preusmeriti človeške misli in njeiga hotenje. In pa še nekaj: Pri prohibiciji se je uveljavila nagonska strast za prepovedan sad! Seveda ie bila prohibicija namenjena samo za iproietariat. Bogatini kakor poročajo amerikanski časopisi. po pijejo sedaj še več šampanjca in dragih likerjev kakor pa poprej. Po vseh teh podatkih se prohibicija ne obnese. kakor so sicer verovali vanjo vsi trezni. Zelo uspešno protialkoholno sredstvo pa je pustiti človeka voliti: ali alkohol ali propast — ali pa treznost tn boljši kruh. Tako namreč delajo mnogi amerikanski podjetniki. Kdor je trezen in postane abstinent, dobi 20 do 30% večjo pdačo ali pa še več. Kogar se zaJoti v pijanem stanju pa ie odpuščen. Je sicer tudi to sredstvo zelo nasilno. toda če ne gre dmgače — pa je dobro. Ne mislite pa. da so taki podjetniki sami tako vneti abstitientje. O ne! Ti namreč dobro vedo. da je delo treznega delavca za 20 do 30% boljše in večje v istem števiiu delovnih ur kakor delo alkoholika. Prav lepo so si pa umislili ročni delavci na Švedskem. V svoje strokovne organizacije sprejmejo izključno samo abstinamte. Ker pa je delavec navezan na svoje strokovne organizacije. je umljivo. čemu je švedsko delavstvo tako napredovialo. Lahko rečemo. da samo zaradi tega. ker se je odpovedalo alkoholu. Sicer pa delujeio v novejšem času vse države kar največ morejo v protialkoholnem smisiu. Časopisi. brošure, predavanja. bolnice za alkoholike — ja še celo Kino in radio sta stopila v boj proti temu uničevalcu narodovega zdravja in duš. Narodi So se pričeli zavedati. in pričeli so srdito borbo proti vsemu. kar jih dela šibke. (Boj proti padanju porodov v Fnanciji!) In zdi se. da je alkohol eden najhuiših vzrokov za pospeševanje degeneracije. Zato so se tudi pri nas vzdramili trezni ljudje in so pogledali okoli. Pričeli so s skromnimi sredstvi, zakai naleteli so na odpor vsega naroda! Prejšnja vlada jih ni podpi- rala — nji je bilo še Ijubše, če gine Slovenec v alkoholu. Zato tudi ni bilo uspehov. Svetla vojska je skromno prilezla čez preobrat. Toda še sedai ni zapisati veselih uspehov. dasi precej vztrajno deluje. ProtialkoholTio delovanje v šoli pa je žal zelo slabo. Mladih junakov ni veliko (treba bo misliti na uspešnejšo akcijo!), učiteljstvo se premalo zanima za to stvar — in da prav na kratko pregledamo vse protialkohokio delo: Uspehov je toliko kakor nič! Zafo je treba, da pričnemo res že enkrat, toda temeljito in preudkrno! Seveda zato takoj in proč z odlašanjem! Skušal bom drugič v nadaljevanju podati načrt za skiipno uspešno delo. II. To vprašanje prerešetati temeljito, tako da se bo nanj lahko brez vseh ovinkov pozitivno odgovorilo je nujnost! Nepobitna nujna potreba za vsakega posameznika, še boJj za skupnost, neprecenliiva važnost za naš narod m vse človeštvo. Saj je vendar stremljenje vseh naprednih sociologav, dvigniti človeško družbo na nivo pravega udejstvovanja človeka kot človeka — ne samo inteligentnega iprimata, iztrebiti iz njega vse tisto, kar je še dedščina njegovega žival- skega pokolenja — vse tisto kar kat človek lahko brez škode — in s koristnostjo pogreša. Človek, kakršnega hoče bodočnost, ne bo zaradi tega asket. To bi bilo nesmiselno ravno taiko, kaikor če bi hoteli vzgojiti človeka v požrešno, nikoii nenasitno bitje. Torej srednja pot —? Ne abstinenca, ne pijančevanje — temveč po geshi naših »ferkelčkarjev«: »Bn ferkelček al pa dva — saj to se ne pozna!« Ta točka je v borbi proti temu socialnemu zlu silno važna in potrebno je, da si jo od vseh strani agledamo. Najboliše, najbolj zdravo, najboij idealno, najkoristnejše geslo je: Popolna vzdržnost — abstinenca! Dokazano ie, da je alkohol strup; da ie čJoveškemiu organizmu škodljiv; da so posledice vidne in težke — da so poldedliive. Je pa tudi dokazano, da je zelo hinavski in potuhnjen, da je v gotovem štadiju svoje aktivnosti zelo razposajen in neugnan in pa še to so dogiiali (kar seveda ni bilo težko!), da je alkohol strupen tudivnajmanjši količini. Človek pa ima razum, zmožen je, da se zaveda kaj dela, ima dar premišljevanja — toda ogromna večina se ne zaveda, da je voda proti abkohdlu kakor lepia beseda proti kvanti.