SLOVENKA Glasilo slovenskega ženstva Št. IO. V Trstu 8. maja 1897. Letnik I. Kako Di ne pela! Po polji prostranefti pohajam In pesmice jiojem glasno, Kako bi ne pela, ko smeje. Se zemlja in sinje nebo. Kako, oh kako bi ne pela. Ko vonjata vrt mi in log, Ko v bujnem zelenj se i svita Vsa širna ravan na okrog. Kako, oh kako bi ne pela. Ko v gozdu spev sladek zveni, Ko ptica tam dobro poznana Popevko spet svojo drobi. Ko v duši vre čustvo mi vroče — Kako bi ne pela glasno, Ko v prsih mi nekaj šepeče — Kako je na sveti lepo ! Kristina. Duša in sree. Duša moja nemo sanja Bujne in skrivnostne sanje; Mimo nje življenje bega Riše slike si vsakdanje. Duša sanjii... Toda srce Divje v snu ne zna počiti, Gleda te meglene slike. Ali, — in hoče »rečno biti ! Vida. Pedagogiške črtice. Spisala Danica. il»' II. Psihična vzgoja. Otrokova vzgoja se prične takorekoč s prvim dne- vom, ko zagleda luč sveta. :Marsikatero razvajeno, trma- sto dete je bilo pokvarjeno uže v prvih tednih po nes- pametnem ravnanju svoje pestunje. Dete naj se nikdar ne ziblje in ne nosi okoh. Će je zdravo, bode tudi v zi- beljki spalo, če mu pa kaj ni prav, tudi pestovanje prav nič ne pomaga. Pač se pa dete temu tako privadi, da, hoče kouečno bili vedno le na rokah in vso hišo tira- liizuje. — Svojo hrano naj dobiva točno ob obrokih ; ni- kdar naj se mati ne da omehčati po njegovem kričanju. ' Če otrok le enkrat zapazi, da s kričanjem kaj doseže, tudi bode vedno kričal, a mati si vzgaja na ta način svojeglavo, trmasto dete. Sicer naj pa mati pogosto prijazno govori z otrokom, naj mu poje priproste pesmice. Dasi zdaj še ničesa ne razume, vendar bodo lepi spevi dobrodejno uplivali na njegov sluh. Spoznal bode s časoma mili materini glas, njena podoba se bode že sedaj globoko včrtala v njego- vem nežnem srčeci. Koncem drugega meseca počnejo se otroci navadno smehljati. Prvi poskus bode morda le kremžanje obrazka ; zategnil bode le nekoliko usteca. A kako veselje vendar za mater, ko zagleda ta prvi angeljski nasmeh na ust- nicah svojega deteta ! Znamenje ji je to, da se je njegov mali duh v tohko razvil, da začne svojo okoheo opazo- vati. Zdaj je materina dolžnost, da spravi v otrokovo obhžje samo lepe, estetične objekte Podobe na steni naj predstavljajo le priproste, toda okusne stvari, n. pr. igra- joče se otroke, angelje varuhe, živali ali krajine. Podobe na kojih se nahajajo osebe, predstavljajoče se v pristni grški goloti, podobe o vojski, o lovu ali o ljubavnih par- čkih nikakor ne sodijo pred otroške oči, naj si bodo še tako lepe in umetne. A to velja za poznejšo dobo še bolj nego za zdaj. Nad posteljico se lahko pritrdi barvna žogica, ki Priloga 68. št. „EDINOSTI" Str. 2 „S L O V E N K A- St. 10 naj se v daljših obrokih zamenja z drugo drugačne bar- ve. Otroško oko bode kmalo razločilo različne barve. — Da otroci res opazujejo svojo okolico tudi že v prvih me- secih, se pozna, ako se predmeti v njegovi bližini pre- menijo. Će je bil otrok n. pr. vajen videti na peči soho, jo bode iskal z očmi po sobi, kakor hitro se odstrani. Kadar more otrok sam sedeti, naj se mu da pri- prosta igračica v roko, da se ž njo moti. Le paziti treba, da ni pobarvana se strupenimi barvami. Najboljše otroške igrače so vselej nepobarvane. Otrok vtika vse v usta, a barva ki se odlušči, gotovo ni zdrava, ce prav ne bi bila strupena. — Čim bolj se otroški duh razvija, tem bolj se treba ž njim pečati. Otrok neče več biti ,.brez posla". Če že hodi, naj se mu da kaka mehka žogica, da bode tekal za njo. Priljubljeni so tisti grdi škrati, ki imajo časih tako strašne obraze, da odraslega groza obhaja. Take grde podobe naj se nikar ne dajo otrokom v roko. Dajo naj se rajši punice lepega obrazka, zvončki ali pi- ščaljke konjiči itd. Glede izbora pač v tem nismo v za- dregi. V tej dobi treba z otrokom veliko govoriti. Govori naj se pravilno in z dobrim naglasom. Vsaka mati naj pomisli, da se uči otrok govoriti s tem, da posnema go- vorico drugih. Če se mu le neumno blel)eta, bode i on kazil besede, a slabo to izgovarjanje se da težko zopet popraviti. Koliko ljudi izgovarja slabo in nerazločno vse svoje življenje, samo radi tega, ker se je blebetalo v otroški dobi ! Pač ljubko je poslušati to blebetanje pri malem detetu, ali pa hočeš, mati, riskirati, da ti bode vedno slabo jjovorilo ? Ne, torej govori mu pravilno ! Še na nekaj naj tukaj opozorim. Nekateri ljudje, in med njimi tudi pedagogi, mislijo, da se otrok samega sebe ne zave. Ne nagovarjajo ga tedaj s „ti", ker mislijo, da bi tega ne umel. Govorijo ž njim le v tietji osebi, kakor o kom drugem, n. pr. Tonček bo to jedel, Tonček gre spat itd. namesto ti bodeš jedel, ti greš spat. Ravno tako govorijo o sebi, mama bo to storila, namesto: jaz bodem itd. To je popolnoma napačno. Taki otroci seveda še v tretjem letu ne vedo prav o sebi govoriti. Torej tudi tukaj velja : Govoii z otrokom pravilno ! Zgodaj naj navadi mati otroka ubogljivosti. Otrok, ki ne uboga, se sme smatrati po pravici za prav, prav slabo vzgojenega. Saj izgubi mati ves upliv na svojo deco, če je več ne slušajo. Navadno si pa mislijo matere, „saji je še malo, bo že bolfše, ko bo večje". A s tem zamude pravi čas. Otroka trelia vaditi ubogljivosti precej v za- četku, ko začne hoditi in umeti materin govor. Zapove- duje naj se resno in odločno, a nikdar ne smeje se, kakor' za šalo, kajti take zapovedi ne bode otrok nikdar slu- šal. Mati pa naj tudi pazi, da otrok res stori, kar mu je zapovedala ; če je v tem obziru le enkrat popustljiva, bode otrok skušal gotovo tudi prihodnjič zanemarjati ma- terino besedo. Nadalje naj bode mati tudi dosledna. Nik^ dar naj ne dovoli danes, kar je včeraj prepovedovala. Saj bi s takim počenjanjem otroka le zbegala, da bi na- posled ne vedel, kaj sme, česa ne sme. Ona naj pa tudi brez tehtnih uzrokov ne prepoveduje. Otrokom naj se pušča kolikor možno njihova svoboda in njihovo veselje. Le v prostem gibanji se zamore razviti značaj in trdna volja in le v skrajnih slučajih naj kliče mati svoj veto med male poredneže. Nekatera mati zahteva, da naj otrok le vedno mirno sedi iašeigra, ker se ji ne ljubi poslušati kričanja in ropota. Takega otroka ima potem za uzor dobre vzgoje. A'jako se moti s tem. Otroku je kričanje, ropotanje in skakanje neobhodno potrebno za normalni razvoj, kajti tako zahteva njegova narava; ko doraste, se mu bode ta divjost uže sama polegla, V pro- stih urah naj tedaj mati ne krati otrokom veselja ; do- ločene pa naj bodo ure, v kojih naj otroci mirno sedijo in se pečajo s kako tiho igro. Dokler je otrok mal, mora ubogati na materino be- sedo ne vprašuje, zakaj. Materina volja mu mora biti dosti uzroka ; drugače je pri večjem otroku, ki že počne misliti, zakaj pač tako in ne drugače. Njemu naj se raz- logi na kratko povedo, da bode vsaj vedel, zakaj mu je kaj zapovedano. Spoznal bode. da je materina razsod- nost večja od njegove in ubogal bode še rajši. Nikdar naj se pa mati ne spušča v dolgo polemiko in razlaga- nje z otrokom, če se temu ne ljubi ubogati. Posebnu poglavje bi so dalo spisati o trmastih otro- cih, ker pa tu nedostaje prostora, hočem le na kratko omenjati. Dobro vzgojeni otrok ne bode nikdar trmast; postal je to še le vsled razvajanja. Če se je pa ta grda lastnost enkrat vkoreninila, naj dela mati z vso strogo- stjo, da jo zopet zatre. Mati naj opazuje igrajoče se otroke a tako, da je ne zapazijo. Trmasti otrok bode gotovo tudi med svojimi tovariši neznosen. Če je prepirljiv, če prepreči se svojo trmoglavostjo igro drugih otrok, naj ga mati odstrani. V samoti se že premisli, da je boljše udati se časih tudi drugim, nego samevati. Kal trmoglavosti pa sejejo matere navadno same s tem, da se dajo po otroku izprositi. Če je enkrat kaj prepovedano, naj bode prepovedano, naj otrok še tako milo prosi, naj se še tako sladko laska. Mali otroci do- sežejo navadno vse s kričanjem. Ali se materi ne ljubi poslušati joka, ali se ji pa dete tako smili, stori mu na- vi^dno po njegovi volji. Dete pa si kmalo zapomni kak- šno moč ima njegov jok ter kriči v prihodnje tembolj. — Kričečemu otroku naj se tedaj nikdar ne da, kar zah- teva. Tu bi bilo usmiljenje neumestno. Pač pa treba skr- beti, da se otroci po nepotrebnem ne mučijo. Sladkarije, kojih ne smejo jesti, naj se tedaj ne postavljajo v nji- hovo obližje, zakaj bi jih neki izpostavili tantalovim mu- kam? (Pride še.) Zaročenca. Spisal B. M. L. F. ,Fertig" zavpil je sprevodnik in zaloputnil vrata zadnjega še odprtega kupeja. ,Da bi te vendar ! jezila se je gospica Fokorn nad slovenskin^ sprevodnikom, ki nadleguje na slovenski h. 10 ,S L o v E N' K A" Str. .3 zemlji slovenske potnike vredno le z nemškim .fertig-. Pomolila je glavico iz kupeja druzega razreda, da bi po- gledala, kje je prav za prav. »Općina" blestelo se je v črnih črkah nad čakalnico. ^ Potnikov ni bilo nič, le jeden je menda izstopil. Stal je pred vlakom in se oziral po kupejskih oknih. Nosil je črno suknjo, kakor jo nosijo semeniščniki po konča- nih študijah, pripravljajoči se na novo mašo. ,0 ... ! o . . . kaj vidim ? Vi tu gospica Pokora ? ! vskliknil je potnik zagledavši njeno glavico in hitel pred dotični kupe. Gospica je zatisnila jedno oko, da bi razločila z drugim tem lažje, kdo li je ta potnik. Prvi hip ga ni spoznala. ,Ej, saj me poznate I nadaljeval je potnik. „0...0...0... ! Gospod Güstin ! Kedo naj bi Vas spo- znal v tej obleki !"..... Vlak je zažvižgal in stroj je potegnil. ,Kam pa, gospica !" „V Trst". Vlak se pa ni zmenil za ta pogovor ter odžvižgal naprej. „7. Bogom, z Bogom, gospica !•' ,Z Bogom', nasmehnila se mu je dama in mu še dolgo mahala z belo rutico iz odhajajočega vlaka v po- zdrav---------------— ,Koga pa pozdravljaš tako viharno"? oglasil se je nekdo iz kupeja. „Ej, saj bi te res skoraj pozabila, ko sem gledala tega le*, pošalila se je f^lvira s svojim zaročencem Ed- garjem. Zaprla je kupejsko okno, dela jedno ročico okoli vratu Edgarjevega in sela poleg njegii. Stareji brat njen Janko, visokošolec in .krokar" odprl je zaspane svoje oči ter jih takoj zopet zaprl. Spremljal je zaročenca v Trst k stricu bankirju ter prid- no zehal. Stric je bil bogat in imel je neko lastnost, ki je redka pri bogataših : bil je namreč radodaren. — Um- Ijivo torej, da sta zaročenca rada šla v Trst pozdravit strica. — Bila sta oba lepa in mlada ... Krasotica Elvira- štela je jedva 20 let. Oh... ! te oči ! višnjevomodre kakor^ zimsko nebo... ! Rožna, vedno na pol odprta usteca sličnaj rudečemu na pol razcvelemu nageljčku. Lasje pa valovitoj kodravi in sijajnozlate barve ... nalik zibaječemu se žit-; nemu polju pozlačenemu od žarkov julijskega solnca... !¦ In v angeljskem njenem nasmehu odsevala je vsa milina in nedolžnost njenega blagega srca. V vsem kretanju in gibanju kazala je harmonično gracijo... Tudi Edgar Suš- nik bil je lepe, pravilne in visoke rasti. Fino risanemu obrazu podajale so njegove temne velike oči izraz duho- vitosti. Črnogorske brke, dičile so mu obličje in mu da- jale izraz blagega ponosa in možate odločnosti. Pred kratkim je prišel Edgar iz tujine kakor visok uradnik, zasnubil je Elviro in sedaj sta zaročenca. ,Kako? Ti me že pozabljaš?", prašal je Edgar ne- kako milo govore, dasi je vedel, da se njegova zaročenka le šali ž njim. ,E, le potolaži se! Ta ni ti nevaren, ne! Nosi — črno suknjo". Vstala je s sedeža, stopila pred svojega,' zaročenca, v svoje ročice sklenila njegov obraz,, pogledala mu tako milo v njegove zveste oči, da mu je pregnala vsak dvom iz srca in vzbudila najslajša čutila, blaženo zavest, da je Elvira edino le njegova... „Tu meni nasproti sedi in pripoveduj, kdo je oni, ki si ga pozdravljala tako prijateljsko" rekel je Edgard. ,,.\ha... ! jaz naj bi Ti pripovedala o svojih znan- cih, s katerimi sem občevala, predno sem poznala tebe ! Ti pa. porednež, trdovratno molčiš, kadar te povprašujem po Tvojih znankah, katere si ljubil pred menoj'... A ... a ? pomerila ga je Elvira s svojimi bajnimi očmi. „Da, da* prikimaval je Edgar „imel sem jih do- brih znank ! dokler nisem poznal tebe. Da bi bil pa spoznal tebe prvo izmed vseh deklet, ljubil bi iz prvega početka le tebe... A zdaj te ljubim, kakor nisem še ljubil — ženske !... " Sicer to ne pomeni veliko, da ljubiš sedaj, ravno sedaj le mene. Vprašanje je, če boš tudi zanaprej ljubil le mene? A... a?" pogledala mu je globoko v oci, hote najti v njih glohočini njegovo srce. Govorila sta tihoma skoro šepetaje, Elvirin brat pa je nekaj časa poslušal a kmalu zopet zaspal. »Sedaj pa pripoveduj dragica!" ,.No, torej čuj, ti radovednež, ti ! Ko je bil moj mlaji brat Vinko v prvi latinski, je prinašal zaporedoma kosmate dvojke domov. Imel je malce trdo glavo' .. ; ,,Seve, bil je brat svoje sestre", podražil jo je Edgar. ,0j, ti si pa zloben, Edgar, kaj imam tudi jaz trdo glavo ? rekla je Elvira skoraj užaljena. ,Ti dragica, veš, oh... kohko časa je trebalo, predno si umela, da te jaz ljubim, ljubim z vsem ognjem svoje duše ..." ,Res, preteklo je nekaj časa, predno je v naših dveh telesih zavel en duh. no. pa bode zato ta zveza tem trajneja, nerazrušljiva... Koliko se pa gospodom sme zaupati, — to veš iz lastne skušnje* podražila ga je hudomušno. ,Na kolenih prosijo deklico in s sklenjenimi rokami — ljubezni. Sladko se ji smehljajo... dobrikajo... ko se je pa dekhca ujela, pokažejo jej pravo lice ... Iz- neverijo se jej in prepuste jo, revico, srčnim mukam in tugam ... Previdnest torej ne škodi deklici !... Tebe | sem sicer prej ljubila, nego se ti je dozdevalo ... Zaupala ; sem tebi bolj nego drngim. Pa kar misliti si nisem upala, da bi mi bila sreča toh mila, da bi mi dodelila tvojo.. . tvojo ljubezen, dasi je bila to moja edina in najiskreneja želja..." „0h, kako si dobra" vskHknil je Edgar. »Rekla sem, da je bil moj brat malo trde glave", nadaljevala je Elvira »najeli smo mu torej domačega uči- telja, da bi ta polagal bratu na jezik, kar je moral v šoli odgovarjati profesorju. Gospoda Guština, sedaj semeni- ščnika, smo naprosili tedaj, da bi nam pomagal vzgajati brata. Bil je takrat osmošolec. Po tri ure na dan po- str. 4 ,,S L 0 V E N K A" Št. 10 uéeval je brata in pri tej priliki sva se videla in spo- znala. ,Se li še spominjaš dragica' segal jej je v besedo Edgar „kje sva se videla midva — prvič" ... „Ej, kaj bi se ne" ! „Jaz se spominjam kakor da bi se bilo godilo da- nes... Z materjo si hodila roko v roci po drevoredu in sukala izpod velikega slamnika svoje oči na vse strani... Ko pa zi opazila mene, ki sem se skrivaj divil tvojej le- poti, povesila si svoj pogled in zarudela, jaz pa tudi". .. „Da, da Edgar ! Kdo bi si bil takrat mishl da bom kedaj — tako-le — stiskala tvoj palec in se čutila pri tem tako srečno". „Nadaljuj, nadaljuj, ker te rad poslušam. (Zvršetek pride.) Eva. 5. Bežiš po ulici kot srna, Dekletce drago, pred menoj, — Saj nisem lovec, srna divna, Ne prožim loka za teboj. Kako-li jaz bi nate »prožil. Ko že izprožila si ti : Zadel je pogled tvoj me, draga, Srce mi jadno krvavi. 6. Na svetu nisi ti rojena. Na svetu takih bitij ni! Pobožno kot devico sveto Te moje gledajo oči. Kar sveto je in kar Čarobno Se videti le včasih sme, Ogiblji se zato me, draga. Ce tudi poka mi srce. Ko izpoznal bi, — Bog zabrani ! Da taka si, kot druge so. Ne vem, ne vem, kako bi draga, Bilo z ljubeznijo mojo ! 7. Kako je to, kako je to, Da bije mi srce tako. Kar deklica si zala, V spomin mi prstan dala ? Yeš, kaj storim, veš, kaj storim, Ker dala si nemir mi ž njim? Zlatar mož umetnije. Mi v kroglo ga prelije Pa kaj mi hoče krogla ta ? Da v dno srca, da v dno srca Jo pošlje puška mojn, Za veke ž njo pokoja ! „Kedo ti je umrl, da hodiš Oblečen črno, bledih lic : Morda-li oče ali mati, Bogata teta ali stric ?" A jaz kot grob molčim tajinsko, Povedati ne morem nič... Kako bi ne molčal tajinsko, Jaz sam som grob, srce mrlič ! Kazimir pl. Radič Oni dve. Spisala Marija Ana. Tak' je sladka, tak' je mila, Kot bi rož'ce dihala. Bila je res lepa Š-eva Dora ! Oči so jej svetili liki dva živa oglja. Rožnati lici. črni lasje, rdeče ustnici, vitki stas. Vse je trepetalo, vsaka mišica bila je polna življenja, kretanje polno ognja. Bila pa je tudi ohola in lahko- mišljena do skrajnosti. Živela je tja v en dan brezskrbno, vedno pevajoča. Bila je bitje, katerega obzorje je tako majhno in ozko a ono je vendar srečno, življenja veselo. Veseli se krasne narave, lepega jutra, božjega solnca. Ko je šla prvikrat na ples v beli obleki, bila je tako divna, da je vse šepetalo: Ah ta čarobna roža ta krasni majni cvet ! Kaj pa še njen