• o v. % v5~ J, S,. •f')A ■V/e« ^ PRIIViv. ’ SKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 200 lir Leto XXXTV. Št. 233 (10.145) TRST, torek, 3. oktobra 1978 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1043 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. UVODNO POROČILO BO IMEL TAJNIK BERLINGUER VODSTVO KPI BO DANES ANALIZIRALO KRIZNE SIMPTOME V VLADNI VEČINI Polemičen poseg Aniasija (PSI) na zasedanju ANCI v Viareggiu Andreotti in Zaccagnini se branita pred napadi RIM — Berlinguer bo danes odprl sejo direkcije komunistične partije s poročilom, osredotočenim na hudih kriznih simptomih, ki jih kaže vladna večina. Samo nekaj ur ■potem, ko je tajnik KPI na prvi strani strankinega glasila opozarjal pred igračkanjem s krizo, so se v Viareggiu, na skupščini italijanskih občin, pojavili novi elementi negotovosti glede usode zavezništva med petimi strankami. Aldo Aniasi, ki v PSI odgovarja za krajevne ustanove, je izbral tribuno ANCI (vsedržavnega združenja italijanskih občin) za javno in polemično distanciranje od linije Krščanske demokracije in komunistične partije glede krajevnih uprav. Z iste tribune je govoril tudi Andreotti, ki je v nekoliko meglenem posegu skušal obvarovati svojo vlado pred najbolj ostrimi kritikami. Prisiljeni optimizem ministrskega predsednika glede gospodarskega in družbenega položaja v državi pa je bil v kričečem nasprotju z Berlinguerjevim uvodnikom, ki je opozarjal prav pred iluzijami, da je najslabše že mimo in da je torej čas, da bi mislili na bodoča nova zavezništva. Berlinguer je torej v tem trenutku edini izmed tajnikov strank vladne večine, ki odločno brani sedanje zavezništvo. Tudi Zaccagnini je sicer še v nedeljo poudarjal, da politika soočanja nima alternativ, toda njegov položaj v stranki se maje ped težo ofenzive Fanfanije-vih pristašev. V intervjuju skrajno levičarskemu dnevniku je Andreotti pred kratkim jamčil komunistom, da jim bo pomagal «prebrcditi re ko», ki jih loč; od neposrednega sodelovanja v vladi, sedaj pa je postal bolj previden te. se je v Viareggiu omejil na trditev, da ne ve, kaj se bo zgodilo v naslednji politični fazi. Andreottijeva previdnost je sicer razumljiva z bližanjem strankinega kongresa, katerega datum bo določil strankin vsedržavni svet v zadnjih dneh tega tedna. Toda komunistične voditelje menda še najbolj razburjajo nepredvidljiva stališča socialistične stranke. Epizoda v Viareggiu, ki so jo sicer pozneje skušali diplomatsko omilili, je močno odjeknila v Ul. delle Botteghe oscure. V ovojem današnjem poročilu jo bo Berlinguer o-značil kot hudo epizodo: sicer še •IliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiimiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiimiimnimiiiimiii PRIPRAVE ZA IZVOLITEV NOVEGA PAPEŽA Kardinalski zbor za mir v Libanonu Tvegano vsakršno ugibanje o novem poglavarju katoliške cerkve RIM — Kongregacija kardinalov, trenutno naj višji cerkveni organ, jf na včerajšnji seji, ki so se je u-deležili vsi kardinali prisotni v Rimu, izrazila zaskrblenost ob zadnjih tragičnih dogodkih v Libanonu ter pozvala vse strani, ki so vpletene v tamkajšnje spopade, naj se čim prej domenijo, da bi dosegli mir in prenehali s spopadi, ki terjajo toliko nedolžnih žrtev. Poleg tega s > kardinali sklenili poslati maronitskemu patriarhu Petru Koreiceu solidarnostno brzojavko, v kateri je rečeno, da katoliška cerkev z zaskrbljenostjo gleda na dogodke v Libanonu, še zlasti zaradi okrepitve spopadov in obstreljevanja celih četrti libanonskega glavnega mesta. Poleg tega je kongregacija na svoji včerajšnji seji, na kateri je bilo navzočih 40 kardinalov sklenila, da bo v četrtek, 5. oktobra ob 11. uri sprejela predstavnike diplomatskega zbora, ki so akreditirani pri Sveti, stolici ter posebna odposlanstva posameznih vlad. Svečani pogreb papeža Janeza Pavla I. pa bo, kot so že prej določili v sredo, 4. oktobra ob 16. uri na Trgu sv. Petra, pred baziliko. Ker obstoja nevarnost, da bo slabo vreme, ki te dni zajelo Rim in vso Italijo še trajalo, so v teku priprave za obred tudi znotraj cerkve. Svečano mašo bo daroval dekan kardinalskega zbora Confalonieri, nakar bodo truplo Janeza Pavla I. pokopali v podzemeljskih prostorih cerkve sv. Petra. V Rim prihajajo medtem kardinali, ki se bodo udeležili najprej pogreba poglavarja katoliške cerkve, Potem pa še konklava. Že pred izvolitvijo Albina Lucianija za papeža je bilo tvegano karkoli napovedati, danes pa, komaj dober mesec po izvolitvi Janeza Pavla I. pa je docela nemogoče dati kakršnokoli napoved. Vsi se strinjajo, da je po poti, ki jo je nakazal pravkar umrli papež. treba nadaljevati, vendar, kdo bo kardinal, ki bo lahko prevzel nase to breme, je nemogoče reči. če verjamemo pisanju neke brazilske re vije, ki naj bi iz zelo verodostojnih krogov zvedela za izide glasovanj na zadnjem konklavu, bi morali sklepati. da je logični naslednik Albina Lu-cianija genovski kardinal Giiuseppe Siri, ki naj bi v prvem glasovanju Prejel 25 glasov, dva več kot Lucia ni- Kasneje naj bi njegovi pristaši dali svoje .glasove Lucianiju, da bi Preprečili morebitno izvolitev Bag-gia ali Pignedolija, če bi sr volitve zavlekle. Prevladuje vsekakor mnenje, da bo tudi tokrat za papeža 'zvoljen italijanski kardinal, čeprav )e v tem trenutku tudi ta domneva najbrž tvegana. Na Trgu sv. Petra se je tudi v Včerajšnjem dežju vila dolga vrsta Rimljanov in turistov, ki so se hoteli Pokloniti Janezu Pavlu I., ki leži v vatikanski baziliki. Računajo, da je Pokojnega papeža počastilo že nad Pol milijona ljudi, (if) Delegacija CGIL-CISL-UIL odpotovala v Tunizijo RIM — Včeraj je v Tunizijo odpotovala delegacija sindikalne federacije CGIL - CISL UIL, ki bo s‘®dih procesu proti glavnemu ta j niku tunizijske sindikalne federaci- je UGTl Habibu Achouru in njegovim sodelavcem. Medtem so tunizijske oblasti preko tiskovne agencije TAP, vendar neuradno, zanikale, da bi posebnega poročevalca lista «L’Unita», Er minia Saviolija izgnale iz dežele. Komisija slovenske vlade o sodelovanju z našo deželo LJUBLJANA — Komisija za zunanjepolitična vprašanja izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je pod predsedstvom dr. Antona Vratuše obravnavala ukrepe • a pospešitev sodelovanja med SR Slovenijo in av-toromno deželo Furlanijo - Julijsko krajino, s posebnim ozirom na celovito uresničevanje osimskih sporazumov. Komisija je obravnavala tudi izhodišča za sodelovanje Slovenije z deželami alpske legije. Na seji je sodeloval generalni konzul SFR Jugoslavije v Trstu Ivan Renko. ne tako nevarno, kot je ofenziva, ki jo je Fanfani sprožil v Fiuggiju, ampak vsekakor kot element, ki vodi v isto smer. Take pobude, po mnenju komunistov, so namreč toliko bolj nevarne, ko pa je v teku znotraj Krščanske demokracije predkongresni boj, ki to nujno imel posledice tudi na odnose med strankami in torej na vladno zavezništvo. Prva runda tega spopada, izvolitev novega predsednika poslanske skupine KD, je pokazala, da je opozicija proti strankinemu tajništvu ne-sluteno močna. KPI se tudi sama pripravlja na kongresno razpravo, ki bo široka in verjetno ne povsem brez polemik, prav zato pa toliko bolj občuti nevarnost položaja, ko se stari in novi nasprotniki reorganizirajo in krepijo, zavezniki j>a se distancirajo. To je denimo primer La Malfe, ki vsak dan sproži nove bcdice na račun vlade in večine. Po mnenju republikanskega voditelja je sicer sedanja politika nujnostnega stanja zavora, ki upočasnjuje hitrost, s katero državni avtomobil drvi proti prepadu, kot vse zavore pa bo tudi ta prej ali slej — tako trdi La Mal-fa — popustila. Sicer ni priletni predsednik PRI nikoli varčeval z najbolj pesimističnimi izjavami, tokrat pa bi njegove kritike utegnile napovedovati celo izstop republikancev iz večine. MINO FUCCILLO Neuspešno soočenje Alunnija z očividci pokola v Ul. Fani RIM — Sodniki, ki vodijo preiskavo o ugrabitvi in umoru predsednika krščanske demokracije Al-da Mora, so včeraj dopoldne Skušali soočiti terorista Corrada Alunnija z nekaterimi očividci pokola v Ul. Fani. Poskus pa jim je spodletel, ker se je osumljenec zavedel prisotnosti prič Soočenje, kateremu se je uprl teroristov odvetnik, ker je bilo v nasprotju z določili zakona, je bilo dokaj svojstveno: v celici blizu A-lunnijeve so zaprli dva njemu podobna jetnika, očividci pokola v Ul. Fani pa so morali povedati, ali so koga od treh videli na prizorišču zločina. Od treh prič pa je lahko samo ena pokukala skozi okence na vratih celice, kajti, kot rečeno, A-lunni se je zavedel, kaj se dogaja in skril obraz za časnik. Očividec je sicer poudaril, da je med tremi Alunni najbolj podoben teroristu, ki ga je videl v Ul. Fani, dodal pa je, da ga n- more z gotovostjo prepoznati. Odv. Mancini, ki brani terorista, je odločno protestiral proti takemu načinu soočenja, ker je v nasprotju z določili zakona. V razgovoru s časnikarji je nadalje obtožil sodnike, da mu z raznimi zvijačami preprečujejo razgovor z branjencem. Alunnija pa bodo vsekakor v prihodnjih dneh prepeljali v Milan, kjer mu bodo sodili zaradi kopice kaznivih dejanj. V NEDELJO V KRIŽU OMIKAN PROTEST PROTI SKRUNITVI SPOMENIKOV ODPORNIŠTVA Z ljudsko mobilizacijo in demokratično enotnostjo zatreti fašistično rovarjenje zoper mirno sožitje Govora člana izvršnega odbora SKGZ Boga Samse in predsednika pokrajinskega odbora ANPI-VZPI Artura Caiabrie - Poziv deželnim oblastem, naj dajo pobudo za enotno deželno antifašistično manifestacijo - 8 ■ Samo teden dni po mogočni manifestaciji na bazoviški gmajni je bilo demokratično prebivalstvo naše pokrajine spet poklicano, da še enkrat izreče svojo obsodbo zločinskim poskusom, da bi kalili ozračje omikanega sožitja in plodnega sodelovanja ob meji, in vso odločnost, da se preprečijo nova vandalska dejanja in da se nadaljuje po poti načel, ki so se uveljavila v skupnem boju proti nacifašističnemu terorju, po poti, ki so jo nakazali prav tisti mučeniki, proti spomenikom katerih se zdaj znaša fašistična drhal. In na nedeljski manifestaciji v Križu je bila tudi nakazana pot, kako ta rezultat doseči: po eni strani je potrebna mobilizacija vseh demokratov. Italijanov in Slovencev, in to v vsaki vasi, v vsakem mestnem rajonu, po drugi strani pa je nujna širša enotnost političnih sil, ki naj primerno odgovorijo na mahinacije tistih, ki bi tudi pri nas hoteli ustaviti kolo zgodovine in obnoviti ozračje iz tragične preteklosti. Nedeljska manifestacija je bila Sprevod k spominski plošči kriškima antifašističnima borcema Ivanu Grudnu in Josipu Košuti pred enim od štirih spomenikov, ki so jih črni vandali v prejšnjih dneh oskrunili: pred skromnim spominskim obeležjem, ki so ga Križani postavili v spomin Ivanu Grudnu in Josipu Košuti, herojskima žrtvama nacističnih krvnikov. Od njega je ostal sedaj le kup kamenja, pravi simbol kulturne ravni ne samo še neznanih skrunilcev, ampak tudi tistih — in ti so dobro znani — ki so njihovo nizkotno dejanje posredno ali neposredno navdihnili. Po uvodnih besedah domačina Angela Tenceja, ki je v imenu kriškega antifašističnega odbora ter de- mmiHmmmimiuoiutnoiioHOHonooiiHomiiiimfoonoMomonMniMonimmHnnoMoiooiiMMiniMiiioiiMMOOiOMiouiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMioniiiiiiiiiuiniiooimioiMmniMiiofiMoiiioimonmanmit DELNO ONESPOSOBLJEN MILANSKI VOD RDEČIH BRIGAD Uspešna protiteroristična akcija karabinjerjev: v zaporu 9 brigad is tov, odkrita 3 skrivališča Trije od aretiranih so osumljeni sodelovanja pri ugrabitvi A!da Flora - Preiskovalci zaplenili pomembno dokazno gradivo - Preiskava še v teku • Neosnovane govorice o aretaciji Morettija MILAN — Z odkritjem treh skrivališč, Zaplemba znatne količine dokaznega gradiva in aretacijo 9 domnevnih brigadistov so karabinje- rji posebnega protiterorističnega oddelka zadali nov hud udarec ultra-levim prevratniškim organizacijam, potem ko so agenti milanske Digos pred tremi tedni aretirali Corrada Alunnija. Med aretiranimi velja o-' meniti predvsem Nadio Mantovani, Curciovo družico, ki je pred pri-! bližno dvema mesecema zapustila | ?| prisilno bivališče, Antonia Savina,; Laura Azzolinija in Francesca Ro I nissolija, ki so osumljeni sodelovanja pri ugrabitvi in umoru pred-* 1 sednika krščanske demokracije Al-da Mora. Preiskava pa je vsekakor še v teku in .možni so novi, senzacionalni razpleti. Zaradi skorajda nepredirne molčečnosti preiskovalcev, vse do včeraj zvečer ni bilo mogoče zvedeti nič točnega o obsežni karabinjerski akciji, ki jo je osebno vodil Carlo Alberto Dalla Chiesa, karabinjerski general, ki je bil imenovan za koordinatorja vseh protiterorističnih akcij in ki je obenem zadolžen tudi za nadzorstvo nad posebnimi zapori. Prve vesti, ki so pronicnile skozi zid molčečnosti, so posledice «ne- sreče na delu*, oboroženega spo pada, ki se je v nedeljo vnel med kprahinjerjj in Antoniom Savinom. ^ppa4jj!a(po bili terorist in dva, preučil zbrano gradivo, tudi rimski oroSika ranjeni, tako da' jJreisko-j sodrjik Gallucci, ki vodi -preiskavo valcem ni uspelo več prikriti akci-1 o umoru Alda Mora. Morda je nje-je, Vsekakor pa' se o doseženih re- -gov prihod v Milan le posledica a- Nadia Mantovani ............m......................................... NOVA ZAOSTRITEV POLOŽAJA OB NAPOVEDI ZAČETKA POGAJANJ MED IZRAELOM IN EGIPTOM Krhko premirje v Libanonu: Sirci zopet silovito napadli krščanski četrti v Bejrutu Najmanj 60 mrtvih in 300 ranjenih ■ Sarkis napovedal sestavo nove vlade BEJRUT — Samo 36 ur po prekinitvi ognja, so se v Bejrutu spet obnovile sovražnosti. Sirske enote, ki sestavljajo glavnino medarabske-ga mirovnega zbora, so s položajev v okolici prestolnice, sprožile v nedeljo ponoči silovit topovski napad na dve mestni četrti, kjer pretežno živijo kristjani. Zjutraj je obstreljevanje polagoma utihnilo, razplamtele pa so se medsebojne obtožbe, kdo je kriv za novi spopad, ki je i>o prvih ocenah terjal najmanj 60 mrtvih in nad 300 ranjenih. Sirci opravičujejo napad z izgovorom, da so samo tako omogočili umik nekaterih enot, ki so jih obkolile enote krščanske milice, falangisti pa trdijo, da je šlo za nov poskus uničenja kristjanov. Položaj v Bejrutu in v Libanonu nasploh je skrajne dramatičen. Na nekaj kvadratnih kilometrov ozemlja je padlo na tisoče topovskih gra nat. Gmotna škoda je ogromna, ne precenljiva, kar pa ni nič s tragičnim obračunom smrtnih žrtev in ranjencev. Tragična je tudi ugotovitev, da ranjencem skorajda ne morejo nuditi ustrezne zdravniške pomoči, saj v celem Bejrutu ni niti ene bolnišnice, ki ne bi bila hudo poškodovana. i Včeraj je libanonski predsednik Sarkis po radiu sporočil, da bo v zelo kratkem času sestavil novo vla- do, v kateri bodo politiki, namesto tehnokratov, ki so se v sedanjem trenutku izkazali za nemočne pri reševanju notranje krize. Istočasno je napovedal, da bo v prihodnjih desetih dnevih sporočil nov varnostni načrt, ki naj bi odpravil vsa dosedanja nesoglasja v Lioanonu, Sarkis je tudi obsodil ravnanje meda-rabskih mirovnih sil, ki samo prispevajo k slabšanju položaja v Libanonu. V vrstah «Libanonske fronte* se nikakor ne strinjajo s Sarkisovim predlogom reševanja krize. Predsednik fronte Chamun je v izjavi Po radiu dejal, da se Sarkis ne zaveda, da so na nedavnem sestanku arabskih držav v Damasku dejansko dali proste roke «zelenim čeladam* v Libanonu, če Sarkis . ; želi mir, potem bi moral predlagati mednarodno rešitev, ne pa svojega »notranjega* varnostnega načrta. Z veliko zaskrbljenostjo sledijo obnovitvi sovražnosti v Bejrutu v mednarodnih krogih, posebno v ZDA, saj bi nadaljnje slabšanje že tragičnega položaja utegnilo močno vplivati na začetek mirovnih pogajanj med Egiptom in Izraelom, ki so napovedana za prihodnji teden. Menda pa nameravajo ZDA predla gati tudi mednarodno konferenco o Libanonu, (vi.k.) V Washingtonu pogajanja pod pokroviteljstvom OZN NEW YORK — Pogovori med Izraelom in Egiptom se bodo pričeli 12. oktobra v Washingtonu. Tako je sporočil včeraj glasnik Bele hiše, skoraj istočasno pa je vest posredoval tudi kairski radio, ki je dodal, da bodo mirovna pogajanja potekala pod pokroviteljstvom OZN. Pogajanja bodo na ministrski ravni. A-meriško delegacijo bo vodil državni tajnik za zunanje zadeve Vanče, izraelsko in egiptovsk > pa zunanja ministra Dayan oz. Ghali. Kairski radio pa je včeraj, po prenosu triurnega Sadatovega govora v parlamentu, sporočil da je Mustafa Khalil prejel nalogo za sestavo nove egiptovske vlade, ki jo je od aprila leta 1975 vodil Mamdouh Salem. Kakšne osebnosti bodo v novi vladi še ni znano, vendar je že zdaj gotovo, da bo na mesto zunanjega ministra potrjen Boutros Ghali. Tiskovne agencije posvečajo vgli ko pozornosti Sadatovc u govoru v parlamentu, med katerim je ponovno pojasnil vse bistvene elemente mirovnega dogovora v Čamp Davidu ter povabil zainteresirane arabske države, naj se pridružijo procesu, ki edini lahko zagotovi dokončen mir na Bližnjem vzhodu. Seveda ni pozabil omeniti jalovih prizadevanj držav fronte odklanjanja, ki kljub vsemu ne morejo nuditi svoje alternative za dosego miru. Posebno oster je bil Sadat do Sirije, kot najzvestejše filosovjetske države na Bližnjem vzhodu (včeraj je agencija Tass napovedal Assadov obisk v Moskvi), ki j: še nedavno tega poskušala zatreti Palestince v Libanonu, zdaj pa skuša uničiti tamkajšnje kristjane. Egiptovski predsednik se je v zaključnem delu govora dotaknil tudi težkih vprašanj egiptovskega gospodarstva, katerih reševanje je tesno povezano s sklenitvijo miru z Izraelom, (vi.k.) zultatih ni zvedelo nič točnega vse | dokler ni namestnik državnega j pravdnika dr. Pomaricj včeraj zvečer prebral časnikarje n daljše sporočilo z najbolj bistvenimi infor-, matijami, katerih objava ne pre-i prečuje nadaljnjega preiskovalne- j Uspešna akcija, ki je nadaljevanje tiste, ki se je zaključila z aretacijo Corrada Alunnija, se je po uradnem sporočilu začela v nedeljo, ko so posebni karabinjerski oddelki pod vodstvom gen. Dalla Chie-se obkolili tri domnevna skrivališča teroristov in sicer v Ul. Pallanza (v tej ulici je do aretacije bival tudi Renato Curcio), v Ul. Monte Nevo so in v Ul. Olivari. Načrt j- bil zasnovan tako, da s;> možje postave onesposobili teroriste ne da bi segli po orožju. Bliskovita reakcija Savina pa jim je delno prekrižala račune, tako da so morali pohiteti tudi z vdori v ostali dve skrivališči. Kljub temu pa je šlo vse po sreči in osumljenci so bili onesposobljeni, preden so utegnili seči po o-rožju. Poleg omenjenih teroristov so preiskovalci aretirali še Paola Sivieri-ja in njegovo sestro Biancamelio, Domenica Gioio, Mario Russo in Flavia Arniča. Le-tega so prijeli v njegovi tiskarni, kjer so zaplenili vrsto klišejev za tiskanje tujih o-sebnih izkaznic ter dvajseterico vrtljivih glavic za stroje IBM. V obračun zaplenjenega gradiva gre nadalje vpisatj sedem samokresov, nekaj stotin nabojev, več ročnih granat, razstrelivo, nekaj desetin milijonov v gotovini, zajeten sveženj političnih dokumentov in štiri radijske sprejemnike, s katerimj so brigadisti stalno prisluškovali oddajam policije in karabinjerjev. Končno gre tudi omeniti študijo o teritorialni organizaciji karabinjerjev v Lombardiji, neprebojno jopiča in naprave za ponarejanje osebnih izkaznic, vozniških dovoljenj in prometnih knjižic. Med aretiranimi so najbolj znani Savino, Azzolini in Bonisoli, ki so osumljeni sodelovanj? pri ugrabitvi Alda Mora ter vrste drugih terorističnih izpadov. Bonisoli na primer naj bi z Robertom Ognibenejem in Susanno Ronconi sodeloval pri ropu, med katerim je bil ubit karabinjerski podčastnik, Azzolini je obtožen umora podkvestorja iz Biel-le Cusana, Savino, kj je pred enim letom pobegnil iz kaznilnice v For-liju, pa naj bi v petek ranil funkcionarja tovarne Alfa Romeo Ippo-lita Bestonsa. Daši so vsi trije vplivni člani rdečih brigad, pa, kot ka že, ne sodijo v sam vrh teroristič ne organizacije, zaradi česar so bile domneve in govorice, da so karabinjerji zajeli vsaj de) strateškega poveljstva RB, povsem neosnova-ne. Prav tako je dr. Pomarici demantiral govorice, da naj bi aretirali tudi Maria Morettija, domnevnega vodjo rimskega voda RB in enega od najvplivnejših brigadistič nih voditeljev. Govorica se je razširila že v ne deljo, podkrepilo pa jo je dejstvo, da je včeraj prispel v Milan, kjer je skupno z lombardijskimi kolegi retacije Savina, Azzolihija in Boni-solija, meda pa tudi rezultatov, s katerimi časnikarji niso bili seznanjeni. Včerajšnje aretacije so po eni strani sad izsledkov ob aretaciji Corrada Alunnija, po drugi strani pa naj bi karabinjerji skrivaj sledili Nadii Mantovani, ko je pred dvema mesecema zapustila rodno vas Sustinente, ki ji jo je sodstvo določilo za prisilno bivališče. To tudi pojasnjuje, zakaj je dekle lahko zginilo in zakaj je bilo nadzorstvo nad njo na videz tako ohlapno. (vt) PO NEDELJSKEM ŠKVADRISTIČNEM IZPADU Ranjeni neapeljski študent še vedno v življenjski nevarnosti NEAPELJ - Claudio Miccoli, 20-letni neapeljski študent, ki so ga fašisti v nedeljo surovo pretepli, se še vedno bori za življenje na oddelku za oživljanje v bolnišnici «Cardarelli». Kirurgi, ki so ga nemudoma operirali, so ugotovili, da so mu napadalci prebili lobanjo in poškodovali možgane. Tudi če bo fant okreval, bo ostal pohabljen. Miccolija so fašisti napadli, kj je skupaj s prijatelji bral list «Lotta continua* pred pivovarno na Trgu San Nazzaro. Napad je bil tako bliskovit (fašistov je bilo pet ali šest in so bili oboroženi s palicami in železnimi drogi), da se mladi levičarji, od katerih ni bil sicer nihče aktivno angažiran pri političnem delu, sploh niso utegnili braniti. Policija je pozneje priprla deseterico desničarskih skrajnežev, vendar kaže. da med njimi ni napadalčev, katerih istovetnost se ugotavljajo. Demokratična javnost je včeraj z množično manifestacijo odločno obsodila novi škvadri-stični napad, ki, tri dni po u-moru Iva Zinija v Rimu, dokazuje, da fašistična drhal že spet nevarno dviga glavo. Po manifestaciji je delegacija demonstrantov, ki jo je vodil komunistični senator Fermariello, obiskala kvestorja in prefekta, da bi jima v imenu Neapeljča-nov izrazila zaskrbljenost zaradi naraščajočega fašističnega nasilja. Ločeno manifestacijo so na univerzi organizirale izvenpar-lamentarne levičarske skupine. Tudi ti demonstranti so prehodih v sprevodu neapeljske u lic in se nato razšli ne da bi dali povovod za izgrede. (vt) mokratičnega prebivalstva iz Pa-drič in Bazovice pozdravil prisotne, nato pa prebral solidarnostni pismi predsednika rajonskega sveta za zahodni Kras Slavka Štoke in pokrajinskega odbora ARCI ter po polaganju vencev ob zvokih partizanske pesmi, ki jo je zapel domači pevski zbor, sta spregovorila glavna govornika, č'an izvišnega odbora Slovenske kulturno-gospedarske zveze Bogo Samsa in pokrajinski predsednik ANPI-VZPI Arturo Calabria. Bogo Samsa je najprej orisal o-zračje, v katerem je prišlo do vandalskih akcij v Bazovici, Križu, Pa-dričall in v Bošketu, in začel pri »tihi* manifestaciji Liste za Trst na Trgu Unita, ki so se ji nemudoma pridružili Pannellovi radikalci in Almirantejevi fašisti, naravni zavezniki Liste za Trst v občinskem svetu, oni. ki so skupaj glasovali za izvolitev župana Cecovi-nija. «To je naš župan, je še isti večer v salonih luksuznega tržaškega hotela dejal tajnik misovske stranke, pobijalec partizanov in po novem tržaški svetovalec. Almiran-te. Prav isti trenutek pa je njegova organizirana tolpa na trgu zmer- I jala Slovence, psovala predsednika ' socialistične republike Jugoslavije ! Josipa Broza Tila, na najbolj grob, ! prostaški način zasmehovala italijanske demokratične organizacije in stranke. To je župan, kot si ga žele neofašisti. ki so le dobro uro kasneje 5 kamenjem napadli vhod v poslopje, kjer so sedeži osrednjih slovenskih organizacij.* Nekaj dni pozneje je sledilo pre-rezanje gum jugoslovanskim avtomobilom. končno pa se je neofašistični bes obrnil proti spomenikom odporništva slovenskega naroda. Črna kronika, torej, za katero — kot je poudaril govornik — je značilno dvoje: po eni strani oživljanje sovraštva, napad na osnovna načela italijanske republike, napad na Slovence, po drugi strani pa o-življanje reakcionarnih vezi ne samo na krajevni, ampak tudi na vsedržavni in celo mednarodni ravni. Zal se danes dogaja, da hodi Almirante kot gospodar po našem mestu, ker je desnim, nacionalističnim silam uspelo ustvariti širšo osnovo. Za Listo za Trst so mnogi glasovali v dobri veri, toda oni, ki jo vodijo, prav dobro vedo. za kaj gre. In rezultati, je ugotovil Bogo Samsa, so na dlani. Zato pa je prva in najvažnejša naloga ponovno okrepiti demokratično solidarnost vseh antifašistov. Italijanov in Slovencev, antifašistov Trsta, slovenskih okoliških vasi. celotne dežele Furlanije - Julijske krajine. Slovenci smo bili in smo sestavni del mesta, v katerem živimo in smo bili vedno v prvih vrstah, kadar je šlo za stvar demokracije, svobode in napredka in v prvih vrstah smo tudi danes v tem kritičnem trenutku. Potem ko je orisal važnost perspektiv, ki jih osimski sporazumi odpirajo našemu mestu (industrijsko prosto cono na Krasu je označil kot izredno priložnost, da se v Trstu prekine tragična krivulja staranja, umiranja, spreminjanja v parazitsko mesto), je govornik poudaril zahtevo, da se v duhu osimskih sporazumov uveljavi v preambuli zapisano načelo »maksimalne možne zaščite narodnostih manjšin* in da se v skladu z republiško ustavo sprejeme ustrezni globalni zaščitni zakon. Pri tem je pozdravil sklep rimske vlade, da je zavrnila lastni neustrezni osnutek odloka in osvojila načelo, da je treba problematiko Slovencev v Italiji rešiti v globalnem okviru. Dežela, parlament in nato še vlada so torej prisluhnili upravičenim zahtevam celotne narodnostne skupnosti po globalnem obravnavanju njenih problemov. Pri tem pa je Samsa poudaril še nekatere kriterije, ki jih bo treba u-poštevati pri pripravi zaščitnega zakona: najprej, da se pripadniki slovenske narodnos*ne skupnosti obravnavajo povsod enako, ne glede na to, v kateri pokrajini naše dežele živijo, drugič pa, da bodo Slovenci kot skupnost aktivno soudeleženi pri izvajanju zaščitnega zakona. »Slovenci — je dejal — ne bomo objekt barantanja, nočemo biti predmet pa še tako pokroviteljskih in vzvišenih nasvetov. Borili smo se za svojo usodo in sami bomo odločali o naši bodočnosti*. Pri tem je Bogo Samsa obžaloval, da je delo rimske posebne komisije, ki pripravlja načrt o globalni zaščiti, prepočasno, in zahteval, da se odpravijo vse zapreke. (Nadaljevanje na zadri ji strani) TRŽAŠKI DNEVNIK ! V NEDELJO PROTESTNI SHOD TUDI NA PADRIČAH Pred oskrunjenim spomenikom obsodba fašističnega nasilja Govorili so domačini Rafael Grgič, novi predsednik rajonskega sveta Karel Grgič in Zdenka Kalc • Racman ■ Nastop šolarjev in vaškega pevskega zbora Pred osrednjo množično protestno manifestacijo v Križu je bil kratek protestni shod tudi pred oskrunjenim spomenikov padlim v NOB na Pa-dričah. Vaščani in njih organizacije so s tem pokazali, da so v vsakem trenutku pripravljeni najodločneje braniti spomenike svojim padlim — simbole slavne preteklosti in kažipote za boljšo prihodnost, v kateri morajo biti naši narodnostni skupnosti zagotovljene vse narodnostne pravice in pogoji za njen vsestranski razvoj. Vaščani ter ljudje iz bližnjih vasi so se zbrali na sredi vasi ter od tu krenili v sprevodu k Ciril-Metodovi cerkvici na pročelje katere je vgrajen spomenik, ki so ga pred dnevi poškodovali fašisti. Poleg praporov PD Slovan in ŠZ Gaja je na začetku sprevoda plapolal prapor padriško-gropajske šole z doprsno podobo Karla Destovnika - Kajuha, po katerem nosi šola ime. Nosili so ga šolarji, ki so imeli pred oskrunjenim spomenikom tudi kratek nastop. Protestni manifestaciji, med katero so poleg predstavnikov vaških organizacij položile pred oskrunjen Antifašistični odbor iz Križa se zahvaljuje vsem vaščanom Bazovice, Padrič in Križa ter vsem organizacijam, ki so sodelovale na protestni manifestaciji v Križu. NIIIIIIIIIIHIIIIIIHHIIMIIMIHIIfmilillHIIIMinU POLITIČNA DEJAVNOST V POLNEM TEKU Včeraj v deželni skupščini pričetek razprave o programu Govorilo je sedem svetovalcev, za danes pa je najavljenih 16 govornikov - Piltoni obsodil ponovne oskrunitve slovenskih spomenikov V deželni skupščini se je včeraj pričela razprava o programu, ki ga je predsednik deželnega odbora Co-melli predložil za četrto zakonodajno dobo. Včeraj je govorilo sedem svetovalcev, danes, ko bo skupščina zasedala tudi popoldne, pa nadaljnjih šestnajst; razprava se bo zaključila jutri s posegi sedmih svetovalcev, nakar bo imel besedo deželni odbor, temu pa bo sledilo glasovanje. Pred pričetkom razprave je predsednik sveta Pittoni, tudi v imenu skupščine, izrazil globoko sožalje sveti stolici ob nenadni smrti papeža Janeza Pavla I; ostro je obsodil nov val nasilja, ki je zajel Italijo in tudi našo pokrajino. Še posebej se je zaustavil pri ponovnih oskrunitvah slovenskih spomenikov v Bazovici, na Padričah in v Križu, ki spominjajo na padle mučenike nacifašističnega besa. V i-menu skupščine je obsodil ta podla dejanja, s katerimi se hoče skaliti mirno sožitje med tu živečima narodoma in zaustaviti vzdušje sodelovanja med obmejnima deželama. Poudaril je še, da morajo demokratič-n sile popolnoma osamiti te provokatorje, ki jih je zgodovina že dokončno obsodila. Kot je bilo pričakovati, je v včerajšnji razpravi prišlo do izraza dvoje stališč; na eni strani so svetovalci strank, ki sestavljajo pro gramsko večino podprli Comellijev program in poudarili, da se z njim odpira novo obdobje za deželno politiko. Sestava nove programske večine, so še poudarili, potrjuje vo-lio strank, da bi se v deželi začelo novo obdobje razvoja, k čemur bodo v veliki meri prispevali osimski sporazumi. Seveda pa se bo treba zavzeti, da bodo končno stekla obnovitvena dela na potresnem območju, ter da se bo deželna enotnost utrdila. Prav deželna enotnost, je bilo soglasno potrjeno, je glavni pogoj za preporod in razvoj celotne dežele. O teh vprašanjih in še o drugih točkah Comellijevega programa so govorili svetovalci Spagnol (KD), Pasco-lat (KPI), Renzulli (PSI), Barnaba (PRI) in Varisco (KD). Ce so svetovalci demokratičnih strank ponovno potrdili voljo po novem družbenogospodarskem obdobju dežele, sta predstavnika Liste za Trst in MSI, ki sta sicer že zvesta zaveznika, še enkrat prikazala že znana stališča svojih skupin. Tako je svetovalec Bologna (LpT) pokazal vse svoje nasprotovanje do osimskih sporazumov, ki so po njegovem «ne samo napaka, ampak celo nepotrebni in nepravična rešitev*. Govoril je tudi proti Comellije-vemu programu in proti strankam u-stavnega loka, kar je bilo seveda pričakovati. saj so stališča meščanske skupine že dobro znana. Razprava se bo nadaljevala danes, poleg tega pa bo skupščina izvolila predsednika posebne komisije, ki proučuje vprašanja v zvezi z izvajanjem osimskih sporazumov, ker je bil dosedanji predsednik svetovalec Biasutti (KD) izvoljen v deželni odbor. Tudi včeraj dež in burja Val slabega vremena, ki je v prejšnjih dneh krstil prve letošnje jesenske dneve, se ni še polegel. Posebno v nedeljo in včeraj dopoldne je močno deževalo, poleg tega je ves čas pihala burja in temperatura je bila kar nizka. Kaže, da bo zima letos kmalu nastopila, saj tudi vremenske napovedi niso preveč optimistične. Na srečo ni bilo tokrat zaradi slabega vremena hujših posledic. V okolici ni bilo večjih nesreč, le ceste so bile zaradi dežja spolzke in nevarne, kar je prisililo avtomobiliste, da so vozili zelo previdno. Policija in gasilci niso imeli tokrat mnogo dela, vseeno pa so gasilci opravili, posebno v Trstu, nekaj manjših posegov. Miljski gasilci so pa včeraj zjutraj morali izriti veliko drevo, ki je ogrožalo njihovo postajo in nekatere bližnje hiše. spomenik vence tudi delegaciji iz Križa in iz Bazovice ter predstavništvo vzhodnokraških sekcij KPI, je predsedovala Nataša Kalc, spregovorili pa so Rafael Grgič, predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Karel Grgič ter Zdenka Kalc - Racman. Pred spomenikom je nastopil tudi domoči moški pevski zbor »Slovan*, ki ga vodi Sveto Grgič. Na koncu je predsedujoča pozvala vse, naj se udeležijo osrednje protestne manifestacije v Križu, medtem ko je manjša' delegacija ponesla venec k oskrunjenemu spomeniku bazoviškim žrtvam. V svojih posegih so govorniki naglasili predvsem fašistični značaj skrunjenja naših spomenikov, ki ima za cilj stopnjevanje napetosti v teh krajih, kaljenje miroljubnega sožitja in zaustavitev procesa, ki ga označujejo osimski sporazumi. Obsodili so ta podla dejanja ter zahtevali o-dločnejše in učinkovitejše ukrepe pristojnih oblasti. «Ne obtožujemo samo skupine pobalinov — materialnih storilcev — in ne samo tiste, ki zlikovce plačujejo, je med drugim poudarila Zdenka Kalc, obtožujemo najvišjo oblast, tisto, ki se šteje za demokratično, pa vendar ni nikdar preprečila takih in podobnih zločinov in seveda nikoli izsledila krivcev*. (dk) • Sekcija Slovenske skupnosti občine Dolina vabi vse člane ter somišljenike na častno stražo pred spomenikom bazoviških junakov v četrtek od polnoči do 3. ure zjutraj. • Tržaška občina sporoča, da bo prepovedano parkiranje pred vhodom za avtobuse na avtobusni postaji na Trgu Liberta nasproti bivšemu Silosu, in sicer zaradi tega, ker so parkirani avtomobili ovirali prihod in odhod avtobusov s postaje in tudi promet v zvezi s prosto luko. SKUPNO 6 LET ZAPORA ZA ŠTIRI MLADENIČE IZ BERGAMA S štirimi obsodbami se je včeraj zaključil pred tržaškim kazenskim sodiščem proces po hitrem postopku proti štirim mladeničem iz Bergama, ki so jih agenti letečega oddelka tržaške kvesture aretirali 18. septembra v zvezi s tatvino tovornjaka in ugrabitvijo šoferja, dogodkom, do katerega je prišlo julija letos na avtocesti Benetke - Milan v bližini Brescie. 29-letnega Giannija Feggija so spoznali za krivega posesti navadnega strelnega orožja in ilegalnega o-rožja (samokresa z izbrisano serijsko številko) ter ga obsodili na dve leti zapora in 200 tisoč lir globe. Čislale tri obtožence, 22-ietnega Ana-cleta Foglienija, 19-letnega Sergia Polettija in 23-letnega Albina Saura Boscola pa so spoznali za krive le posesti navadnega strelnega orožja in so jih obsodili na leto in 4 mesece Med nedeljskim protestnim zborovanjem na Padričah zapora ter na 150 tisoč lir globe. ....................................................................im.. NA COLU, PRED REPENTABRSKO CERKVIJO IN V REPNU Dež, burja in mraz niso mogli pokvariti prazničnega vzdušja letošnje kraške obče ti Zvestobo sta si obljubila Gisella Dose in Stojan Prašelj - Nad sto petdeset narodnih noš in prijetna zabava ob zvokih ansambla Lojzeta Slaka VISOKE ZAPORNE KAZNI ZARADI POSESTI OROŽJA Skupina se bo morala pred sodiščem iz Brescie zagovarja* ti tudi zaradi tatvine tovornjaka in ugrabitve šoferja PO ZASTRUPITVI OTROK Odrejena analiza vode in mleka Zaradi laže zastrupitve 23 otrok v otroškem vrtcu pri Sv. Ivanu so v teku analize tudi kar zadeva vodo in mleko v komprenzoriju psihiatrične bolnišnice. Glede na značilnost bakcila, ki je povzročil zastrupitev in ki umre pri 50 stopinjah C., je le malo verjetno, da bi bila okužena topla hrana. Možnost je torej, da je okužba prišla aouir.a j od drugod in zato skušajo v pokra-javnost od I jinskem laboratoriju za higieno in | profilakso ugotoviti, odkod okužba. • Občinsko podjetje ACEGA sporoča, da bodo jutri zaradi praznika sv. Frančiška, uradi odprti za 7.25 do 10. ure. ...............................................».mi....■■■..um........................umi.....lun......................"“*• Pred cerkvijo na repentabrskem griču sta se v nedeljo obljubila zakonsko zvestobo Gisella Dose od Dom ja in Stojan Prašelj iz Doline. Po treh letih premora je ponovno zaživel prastari običaj kraške ohce-ti, ki ni samo turistična atrakcija, temveč predvsem prikaz kulturne dediščine kraške izvirnosti. S tega zornega kota lahko rečemo, da je tudi letošnja kraška ohcet povsem uspela, kljub dežju in burji, ki je neusmiljeno zavijala preko Krasa. Tokrat sedma kraška ohcet je potekala po izvirnem običaju: ženin je s svati prišel po nevesto na Col «pri Vlkvih*, kje-r sta jih »velika mati* Marija Škabar in »veliki oče* Miha Guštin prijazno sprejela in pogostila, zetu pa priporočila, naj bo zvest in dober mož. Sprevod je nato urnih nog krenil v reber proti Tabru, pred njim pa je neumorno vlekel na meh zgoniški harmonikaš Lojze Furlan. Pred repentabrsko cerkvijo je bilo vse pripravljeno za neobičaino slovesnost: klečalnika, mizica kot oltarček in klopi, vse pod milim nebom, saj je repentabrsko cerkev tako načel zob časa, da je varijo prepovedan vstop In prav PRED RAZPRAVO V OBČINSKI SKUPŠČINI Demokratične politične sile pred zelo pomembnimi izbirami V tem tednu verjetno skupno srečanje strank ustavnega loka Danes se ponovno sestane rajonski svet za območje Stare mitnice Neštetokrat smo že zapisali, da je v Trstu danes, bolj kot kdajkoli prej, potrebna trdna enotnost demokratičnih sil. Le s skupnim nastopom bo mogoče zaustaviti ofenzivo, ki so jo v teh krajih sprožile reakcionarne sile, ki se je očitneje pokazala po zadnjih upravnih volitvah z uspehom izolacionistične protiosimske politične novotvorbe (sedaj celo za krmilom tržaške občine), in ki ji daje še poseben pečat fašistično zaganjanje proti slovenskim ustanovam in spomenikom z očitnim namenom, da bi se tu ustvarilo takšno vzdušje napetosti, ki bi pahnilo nazaj, za desetletja, vse, kar se je z velikimi napori ustvarilo v teh letih. Prihodnji dnevi in tedni bodo prav gotovo zelo pomembni za politično življenje Trsta. V občinskem svetu se bodo morale demokratične stranke izreči o programu, če se mu program lahko reče, ki ga je pred dnevi predložil župan Cecovini. Vendar bo odgovor učinkovit samo če bo enoten, če bo odražal težnje vseh demokratičnih strank. Prve ocene Cecovini-jevega programa so bile dokaj kri- ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH ŽRTEV IN KOORDINACIJSKI ODBOR VAŠKIH ORGANIZACIJ V BAZOVICI POZIVATA VSE ANTIFAŠISTE, SLOVENCE IN ITALIJANE IZ DEŽELE FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE IN ŠE POSEBEJ MLADINO, DA SODELUJEJO NA ČASTNI STRAŽI OB SPOMENIKU BAZOVIŠKIM JUNAKOM Častna straža bo trajala po šest ur; 0 — 6 — 12 — 18 — 24. Posamezniki in organizacije, ki žele na tak način počastiti spomin štirih bazoviških junakov in manifestirati za svobodi, demokracijo in sožitje, naj javijo koordinacijskemu odboru v Bazoviškem domu in to ali osebno ali na telefon 226-446 (040). V Bazoviškem domu bo ves čas častne straže nepretrgana dežurna služba. Včeraj in v nedeljo so večino časa stražili člani PD Lipa in ŠD Zarja ter drugih bazovskih organizacij. Sinoči od 18. ure do polnoči so stražili člani Mladinskega krožka, od polnoči do 6. ure danes pa predstavniki kolektiva Primorskega dnevnika. Od 6. do 12. ure so spet na vrsti člani Mladinskega krožka, od 12 do 18. ure goienci Dijaškega doma, od 18. do 24. ure člani agencije Alpe Adria, od polnoči do 6. ure jutri dijaki trgovskega tehničnega zavoda, v četrtek pa sl bo častno stražo prevzela dolinska občina. tične. Precej ostra so bila stališča tako krščanske demokracije, kot komunistične partije in republikancev. V prihodnjih dneh bi se morala iskri-stalizirati dokončna stališča. Danes se sestane pokrajinsko vodstvo KD, v četrtek se sestanejo socialisti, v tem tednu pa bi moralo priti tudi do skupnega sestanka strank ustavnega loka, kot je bilo sklenjeno neposredno po izvolitvi novega občinskega enobarvnega odbora, a se iz raznih razlogov (tudi zaradi raznih nesoglasij med strankami) ni uresničilo. S tega skupnega sestanka pa bi morala iziti enotna pripravljenost, da se v občinski skupščini sestavi tista večina, ki jo demokratične stranke na predvečer glasovanja za izvolitev župana, žal, niso znale izraziti. Druga velika preizkušnja za demokratične stranke so rajonski sveti. Na umestitvenih sejah se je delno le pokazala toliko pričakovana volja, da se nastopi enotno in izolirajo Lista za Trst ter fašisti, vendar še ne v zadostni meri. V nekaterih rajonskih svetih se je očitno pokazala zakrknjena alergičnost krščanskih demokratov za sporazumevanje s komunisti, zlasti če je šlo za izvolitev komunističnega predsednika. Zaenkrat so še tri rajonski sveti brez predsednika. Danes se ponovno se stane rajonski svet za območje Stare mitnice, v četrtek in petek pa bi se morala sestati še preostala dva rajonska sveta, in sicer za območje Barkovelj, Grete in Rojana ter območje Kjadina in Rocola. Tudi izid teh sej bo vplival na vzdušje v občinskem svetu, (dk) jih je nanizal tržaški Muzej za vojno zgodovino. Občinstvo rado sledi tudi predvajanju kratkometražnih filmov. Razstava «EXPOMODEL 78» je odprta kakor znano vsak dan od 9:30 do 12.30 in od 15. do 20. ure. Navadna vstopnina stane 1000 lir, vstopnina s popustom pa 700 Razstava bo trajala do nedelje. lir. Objavljen razpored porotnega sodišča Včeraj so objavili uradni razpored jesenskega zasedanja tržaškega porotnega sodišča, ki se bo začelo 22. novembra s procesom proti dvema Goričanoma, obtoženima nenamernega umora priletne ženske. Sledile bodo tri manj pomembne razprave zaradi žalitve državnih inštitucij in ščuvanja vojakov k nepokorščini, 4. decembra pa se bo pred sodniki zagovarjal mladi Tržačan Carlo Sturman, obtožen namernega umora prof. Erminia Pre-lessinija. letos bi ta mali biser kraške arhitekture prav prišel, saj je na Tabru zavijala burja, da je marsikomu šlo za nohte zaradi mraza, kljub temu pa se je na dvorišču gnetlo ljudi, med njimi nad sto petdeset narodnih noš. Duhovnik Tone Bedenčič je v ganljivi pridigi, ki ni biia namenjena samo mladoporočencema, spregovoril tudi o globokih koreninah slovenstva, ki lahko preperijo samo zaradi nas samih, a ne zaradi tujih vplivov. Po obredu se je sprevod narodnih noš, med katerim so bili tudi pari dosedanjih kraških ohceti, napotil v Furlanovo restavracijo, kjer so se ob domači kaplici okrepčali. Medtem pa so v Repnu tekle zadnje mrzlične priprave v pričakovanju neveste in ženina, v kuhinji Kraške hiše je na ognjišču veselo presketal ogenj, mize so se šibile od dobrot: fancljev, štravb in domačega kruha, seveda ni manjkalo niti vina. Pred vrati se je na cesti trlo ljudi, ki so hoteli slišati, kako so nekoč sprejemali «novico». Žamolklo je zabobnelo po težkih lesenih vratih. «Odprite, pripeljali smo vam nevesto.* Vrata so se na stežaj odprla in ko je »veliki oče* Franc Švara zagledal starejšo nošo, je vzkliknil veliki materi «Mati moja, ta pa je slabša kot td.» Vsi-ljivka je skušala na vse pretege dokazovati, da bo dobra nevesta, a »ta stara* ni ugnala, saj sta jo koj odslovila, enako se je zgodilo drugi vsiljivki, ki je na vse kriplje hvalila svoje vrline. Mlajša je bila, a za njihovega sina še vedno prestara. Ko pa so ohcetarji »predali* pravo nevesto, je »velika mati* vzkliknila «Ja, ta pa je ta prava.* S hvaležnostjo je sprejela nevestin dar, velik poročni kolač in jo takoj pričela spraševati, kaj zna delati in kaj je prinesla v hišo. »Novica* ji je po naštevanju kmečkih opravil povedala, da je prinesla v hišo mir in žegen božji, na kar ji je «velika mati* Pavla Škabar - Repčeva razkazala hišo v spremstvu «velikega očeta* Franca Švare - od Frencke-vih iz Tomačevice. Na dvonsču so medtem svatje ob zvoku harmonike in trobente plesali, kar z «marelami» v rokah, saj je neusmiljeno lilo. Prav zato se jim je kar mudilo v Križmanovo gostilno, kjer je bilo poročno kosilo. Na repenskem trgu so se ob 17. urj zaslišali zvoki narodnozabavnega ansambla Lojzeta Slaka, mladoporočenca sta otvorila ples in prav tedaj je izza svinčenih oblakov posijalo sonce. Za mladoporočencema so se zavrteli pari dosedanjih kraških ohceti, nato pa še tisti, ki so jih srbele pete. Prijetno vzdušje se je zavleklo pozno v noč, ko so ob 23. uri utihnili zvoki poskočnic. Kljub pravemu jesenskemu vremenu je v nedeljo obiskalo Repen in Repen-tabor nad 2000 ljudi, organizatorji pa so sklenili, da bodo odslej vse kraške ohceti prvo nedeljo v septembru, da jih vsaj ne bo pestil mraz, če bi kljub temu deževalo. (voc) Četverico je policija aretirala na Nabrežju po pozivu nekega šoferja iz Brescie, ki je v enem izmed štirih mladeničev spoznal človeka, ki je julija letos ukradel tovornjak. Zaradi tistega dogodka se preiskava še nadaljuje, vsekakor pa je za to pristojno sodstvo iz Brescie, kjer se je dogodek pripetil. Medtem pa bodo vsi štirje ostali v zaporu. Omenimo naj še, da so včeraj obtoženci zanikali krivdo; Feggi je dejal, da je našel pišto'o in da jo je nosil s seboj, ker so ga že nekajkrat okradli. Predsednik Cola, prisednika Amodio in Grassi, tožilec Tavella, zapisnikarica Cassoli. ZA 2.000 DOLARJEV Ponarejeni bankovci na vlaku Trst-Beograd V noči od sobote na nedeljo so jugoslovanski cariniki v Sežani našli na vlaku Trst - Beograd več kot 2.000 ponarejenih dolarjev. Bankovci so bili zaviti v časopisni papir in skriti pod umivalnikom v stranišču voza prvega razreda. V zavoju je bilo 20 stodolarskih bankovcev in po pregledu strokovnjakov jugoslovanske narodne banke so ugotovili, da so vsi spretno ponarejeni. Stano Žerjal razstavlja svoja najnovejša dela Nekatere tržaške umetnostne galerije začenjajo uvajati novost: nove razstave začenjajo ob nedeljah zjutraj. Tako smo v nedeljo zjutraj prisostvovali odprtju kar treh razstav. V galeriji moderne umetnosti rRossonh je dal na ogled svoja nova olja tržaški mojster palete Giuseppe Buren, ki bo razstavljal do 10. t.m. Galerija cLa Lanterna» začenja novo sezono z gostjo iz Avstrije Anno Mario Schosz, ki je razobesila na stene galerije kaka dva ducata svojih akvarelov, u-stvarjenih v zadnjih letih. V galeriji tTavolozza d'orot na Trgu Puecher pri Sv. Jakobu pa je dal na ogled kakih dvajset svojih velikih olj Stano Žerjal, slovenski slikar iz Boljunca, ki ga poznamo z neštetih skupinskih razstav in drugih slikarskih manifestacij, ki pa se tokrat prvič predstavlja samostojno in v tolikšnem obsegu v Trstu. Ker se tu ne moremo lotevati kakršnekoli ocene, ki jo prepuščamo strokovnjakom, opozarjamo le na razstavo, ki zasluži vso pozornost. «nraška zaročenca* sta v spremstvu svatov prišla na dvorišče Tabra PD SLAVEC - Ricmanj’e vabi vaščane na javni sestanek, ki bo danes, 3. oktobra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Razpravljali bomo o temi: POLOŽAJ SLOVENCEV V SEDANJEM POLITIČNEM TRENUTKU Uvodne misli bo podal tajnik SKGZ Dušan Udovič. Vabljeni! OBVESTILO IŠČEMO ŠTUDENTE, BREZPOSELNE IN UPOKOJENCE ZA RAZNAŠANJE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V ROJANU. ROCOLU IN V SREDIŠČU MESTA. INTERESENTI NAJ SE JAVIJO NA UPRAVI PRIMORSKEGA DNEVNIKA ALI PO TELEFONU NA ŠTEV 794672 Tragična smrt 16-letnega jamarja V jami »Alessandra* med Bani in Trebčami se je v noči od sobote na nedeljo smrtno ponesrečil 16-letni Alessandro Vuch iz Ul. Barba-riga 4. Vuch je skupno s tremi prijatelji taboril v bližini jame, v katero so bili vsi štirje namenjeni v nedeljo zjutraj. Vendar pa je že ponoči skupno z 21-letnim Robertom Lubranom postavljal premične lestve. po katerih bi se morali naslednjega jutra spustiti v brezno, vendar mu je pri tem spodrsnilo in strmoglavil je sedem metrov globoko ter obležal pri priči mrtev. Ob 6. obletnici smrti dr. Alojza Stepančiča daruje družina 5.000 lir za Dijaško matico in 5.000 lir za SPD Igo Gruden. V spomin na pok. Ivano Majowsky darujeta družini Kodrič in šiškovič 10.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Ob poimenovanju šole v Trebčah po Pinku Tomažiču daruje Albina Bavčar 5.000 lir za šolo P. Tomažič. V spomin na brata Franca Petti-rossa daruje sestra Marija 5.000 za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici, 5.000 za Skupnost Družina Opčine in 5.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja’ na grob Jožeta Štreklja darujeta Rosana in Tom Marc 10.000 lir za sklad za nagrado Albina Bubniča. Ob dnevu, ko bi pokojni bratranec Egon obhajal obletnico, darujeta El-da in Cveto 10.000 lir za ŠD Primorje. Odborniki, športniki in simpatizer)! ŠD Breg sočustvujejo z Rinom ia Gorazdom Kuretom ob izgubi matere. Ravnatelj, profesorji in neučno o-sebje učiteljišča A. M. Slomšek izrekajo Brunu Žerjalu globoko sožalje ob izgubi očeta. Velik« zanimanje za «EXI’0M0DEE 78» Že prvi dan • o odprtju 2. vsedržavne razstave modelarstva «EXPO-MODEL 79» v prostorih tržaškega velesejma si je številne eksponate — vsega je okrog 2000 miniaturnih izdelkov — ogledalo veliko število j obiskovalcev, zanimanje za to pri- ‘ reditev pa se dan za dnem stopnjuje, tako da je v obeh paviljonih (E in F) kar naprej živahno. Razstava priteguje zlasti mladino, pa tudi odraslo občinstvo, ki si z zanimanjem ogleduje zlasti mrdele, ki so s tega ali onega vidika povezani z zgo dovino naših krajev. Posebno zanimanje vlada zato za eksponate, ki Dne 27. septembra nas je nenadoma zapustil naš dragi PEPI ŽERJAL Dan in uro pogreba bomo javili naknadno. žalostno vest sporočajo: žena Cvetka, sin Bruno z ženo Vero, vnukinje Metka, Minka in Marinka, brat Diko, sestri Tonca in Lojza z družinami ter drugi sorodniki Trst, Katinara, Boršt, Boljunec, Lonjer, 3. oktobra 1978 Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Poroka pred repentabrsko cerkvijo ob prisotnosti številnih narodnih noš in še številnejših gledalcev Za vedno nas je zapustila naša draga mama, sestra in teta EMILIJA ZOBEC vd. KURET Pogreb drage pokojnice bo danes, 3. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev. Žalujoči: sinova Gorazd in Rino, sestra Marija in drugi sorodniki Boljunec, 3. oktobra 1978 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE Kulturni dom OTVORITVENA PREDSTAVA Sezona 1978 - 79 MIROSLAV KRLEŽA LEDA/ ob 85-letnici avtorjevega rojstva Prevod Fran Albreht Scena ing. arh. Niko Matul Kostumi Ružiča Nenadovič -Sokolič Glasba Aleksander Vodopivec I-ektor Ana Mlakar REŽIJA VLADO ŠTEFANČIČ V petek, 6. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED A - premierski ; v soboto. 7 oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED B - prva sobota Po premieri; v nedeljo 8. oktobra 1978, ob 16. uri ABONMA RED C - prva nedelja po premieri; v sredo, 11. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED D - mladinski v sredo; v četrtek. 12. oktobra 1978, ob 20.30 ABONMA RED E - mladinski v četrtek. V NOVIH PROSTORIH PROSVETNEGA IN ŠPORTNEGA DRUŠTVA V L ON JER JU RAZ STA V A DOMAČINA MIRKA ČOKA Nagrajeni in tudi razprodani najlepši grozdi S krajšo slovesnostjo so v soboto otvorili v Lonjerju nove društvene prostore prosvetnega društva Lonjer Katinara in športnedruštva A-dria, ki so jih domačini uredili v prostorih nekdanje gostilne «Pri Županovih*. Slovesnosti in družabnega večera se je udeležilo lepo število domačinov, med gosti pa so bili prisotni tajnik SKGZ Dušan Udovič, predstavnik KPI Ugo Poli ter zastopnik SPZ Ignacij Ota. Prisotne je pozdravil v imenu domačih množičnih organizacij predsednik PD Lonjer Katinara Radivoj Pečar, ki je v svojem nagovoru podčrtal pomen te nove pridobitve za celotno vaško skupnost, saj je bilo prav zaradi pomanjkanja primernih prostorov v zadnjih časih onemogočen vsak razvoj delovanja obeh društev. Ob koncu so prisotni sprejeli protestno resolucijo v znak solidarnosti z vasmi, ki so bile prizadete z o- STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SEZONA 1978 - 79 ERIKA VOS PLEŠOČI OSLIČEK mladinska igra PREVOD SCENA KOSTUMI GLASBA KOREOGRAFIJA REŽIJA LELJA REHARJEVA DEMETRIJ CEJ MARIJA VIDAU ALEKSANDER VODOPIVEC JANEZ MEJAČ MARIO URŠIČ Nastopajo: Silvij Kobal, Aleš Valič, Stojan Colja, Miranda Ca-harija, Zlata Rodošek, Alojz Milič. V GLEDALIŠČU »FRANCE PREŠEREN* V BOLJUNCU Danes, 3. oktobra 1978, ob 11. uri PREMIERA; jutri, 4. oktobra 1978, ob 11. uri PONOVITEV STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU RAZPISUJE ABONMA za sezono 1978-79 Vrsta abonmajev v Trstu Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D' (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (druga sobota po premieri) Red G (popoldanska predstava na dan praznika) Red H (mladinski) Red I (mladinski) Red J (mladinski) Vljudno prosimo vse abonente, da dvignejo izkaznice pri blagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4, do četrtka, 3. oktobra, od 11. do 14. ure. Včeraj-danes Danes, TOREK, 3. oktobra TEREZIJA Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 17.43 — Dolžina dneva 11.38 — Luna vzide ob 7.08 in zatone ob 18.29 Jutri, SREDA, 4. oktobra FRANČIŠEK Vreme včeraj: najvišja temperatura 13,2 stopinje, najnižja 11,2, ob 13. uri 13,2 stopinje, zračni tlak 1012,1 mb ustaljen, vlaga 70-odstotna, nebo po-oblačeno, dežja je padlo 14,5 mm, Veter 41 km na uro severozahodnik s sunki 74 km na uro, morje razgibano, temperatura morja 17,8 stopinje ROJSTVA IN SMRTI Dne 2. oktobra se je v Trstu rodilo 6 otrok, umrlo pa je II oseb. RODILI SO SE: Emiliano Coslovich, Davide Esposito, Natascia Riggi, Ma-nuel Franzoni, Nicola Rizzello in Lu-ca Ricatti. UMRLI SO: 42-letna Maria Pia Lasetti por. Di Francesco, 68-letna Graziella Cosulich, 77-letni Giuseppe Crepas, 40 letni Albin Kalc, 43-letni Nevio Vascotto, 85-letna Antonia A-Pollonio vd. Vascon, 82-letna Anna Borghi vd. Del Drago. 71-letni Silvio Princivalli, 76-letnj Jože štrekelj, 69-letna Anna Perich vd, Sauroni in 80-letna Caterina Russignan por. Colom-ban. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S, Gia-como 1. U. Soncini 179 Ul. Revol-tella 41. (od 8.30 do 13. m od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENFAS od 22. do 7. ure: telet St. 732 627. LEKARNE V OKOLICI Bol junec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226 165; opčme: tel. 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel 200 121; Se al.ian: tel 209 197; Žavlje: tel. 213-137. Milje: tel. 271-124. Kino Ariston 17.00 «Antonio Gramsci, i giomi del carcere*. Režija Lino Del Fra. Ritz 16.30 »Zio Adolfo in arte Ftt-hrer*. A. Celentano. Eden 16.00 »Lalbero degli zoccoli*. Barvni film. Režija Ermanno Olmi. Fenice 16.30 »Formula 1 febbre del-la velocita*. Sydne Rome, Niki Lau-da, Mario Andretti. James Hunt, Ronnie Peterson in drugi. Mignon 16.00 «Heidi». Nazionale 15.30 »Mazinga contro gli UFO Robot*. Risanke. Grattacielo 16.00—22.10 «Andremo tut-ti in paradiso*. Barvni film. Excclsior 16.00 »II magnate greco*. A. Quinn, J. Bisset. Cristallo 16.00 «Cosi come sei*. M. Mastroianni, N. Kinski, Prepovedan mladini pod 14. letom. Filndrammatico 16.00 :44; Servolana 26:52 ON: Kras 40; Servolana 31 PON: Novak (28), Brezec (28), Krt (30), Janjič (33). Norbedo (38), Qua rantotto (40). Sežanci so povsem zasluženo pre magali Servolano, pa čeprav je moral zaradi petih osebnih napak zapu stiti igrišče že v 28. minuti njihov najboljši center Hilarij Brezec. Kobe, predvsem pa tudi vsi ostali Sežanci, so bili za škedenjce premočni in njihova zmaga ni bila nikoli v dvomu LESTVICA 1. Medveščak Zagreb 2. Alabarda Trst ", Kras Sežana 4. Servolana Trst B. LAKOVIČ tetni igri v finalu premagala prejšnjo prvakinjo Danielo Porzio s 6:3 5:7, 7:5. NOGOMET ' LONDON — Bivši trener angleške državne reprezentance Don Re-vie bo moral v prihodnjih dneh pred posebno komisijo nogometne zveze, da opraviči svoj «beg» v arabske države. Kot je znano je Revie zapustil nepričakovano vse svoje obveznosti v' Angliji in odšel na Bližnji vzhod trenirat tamkajšnje nogometaše. Za svoje nasvete je Revie vnovčil bajne vsote, okrog pol milijarde lir. Zato se je angleška nogometna zveza očitno zbala, da bi to povzročilo množična «potcvanja» domačih trenerjev v obljubljene arabske države. n iii m ihiiiimi 11111111111 mi iiiii m nuni m m ii iiiiiiiiu JUGOSLOVANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA 2. ZVEZTJA LIGA TZIDI 7. 'KOLA Čelik — 'Mercator 3:0 Iskra — Procter . 1,:Q Maribor — Leotar 1:1 Dinamo — Rudar (L) 1:0 Nevi Sad — Fstnos 2:0 Rudar (V)-— Radnik 1:1 Spartak — Bosna 2:0 Kikinda — Segesa 1:0 LESTVICA Maribor 12; Čelik in Novi Sad 9; Proleter, Iskra, Rudar (V) in 'Leotar 8; Dinamo, Radnik, Kikinda 7; Spartak, Famos, Rudar (L) 6; Šege sta 5; Bosna 4: Mercator 2. PRIHODNJE KOLO (8. 10.) Mercator - Segesa; Busha - Ki kinda: Radnik - Spartak: Famos -Rudar (V); Rudar (L) - Novi Sad: Leotar - Dinamo; Proleter - Maribor; Čelik - Iška. SLOVELA LIGA VZHODNA SKUPINA IZIDI 5. KOLA ITALIJANSKA NOGOMETNA PRVENSTVA A LIGA IZIDI 1. KOLA Bologna - - Inter 0:1 Catanzaro — Atalanta 0:0 Lazio — Juventus 2:2 Milan — Avellino 1:0 Napoli — Ascoli 2:1 Perugia - - LR Vicenza 2:0 Torino — Fiorentina 1:1 Verona — Roma 1:1 LESTVICA Inter, Perugia, Milan, Napoli 2; Juventus, Atalanta, Ficrentina, Roma, Catanzaro, Torino, Verona, La-zio 1; Ascoli, Avelino, LR Vicenza, Bologna 0. PRIHODNJE KOLO (8. 10.) Ascoli - Bologna; Atalanta - Torino; Avellino - Lazio: Fiorentina -Napoli; Inter - Perugia; Juventus -Verona; LR Vicenza - Catanzaro; Roma - Milan. B LIGA IZIDI 2. KOLA Bari — Spal 0:0 Brescia — Nocerina 2:1 Foggia — Sampdoria 3:1 Genoa — Cagliari 1:1 Palermo — Pescara 1:1 Pistoiese — Cesena 1:0 Rimini — Monza 0:0 Sambenedettese — Lecce 0:0 Taranto — Ternana 1:1 Varese — Udinese 2:2 LESTVICA Fpggia 4; Udinese, Cagliari, Pe- tara, Lecce 3; Nocerina, Brescia, Palermo, Tepnana, Bari, Genoa, Monza, Sarpbenedettese, Pistoiese 2; Cesena, Spal Rimini, Sampdoria, Ta-ranto, Varese 1. C LIGA IZIDI 1. KOLA Kladivar — Železničar 1:1 Unior — Rudar 2:1 Mura — Šmartno 8:2 Drava — Lendava 1:3 Litija prosta LESTVICA Železničar 7; Mura 6; Lendava 5: Rudar, Litija, Kladi var, Unior in Šmartno 4; Drava 2. PRIHODNJE KOLO (8. 10.) Šmartno - Kladivar; Lendava -Mura; Rudar - Drava; Litija - U nior; Železničar prost. ZAHODNA SKUPINA IZIDI 5. KOLA Ilirija — Obala 0:1 Tabor — Kamnik 0:1 Dolenjska — Slovan 1:4 Primorje — Kranj 2:1 Vozila prosta LESTVICA Obala 8; Primorje 7; Ilirija 6; Slovan in Vozila 5; Tabor 4; Kranj in Kamnik 2; Dolenjska 1. PRIHODNJE KOLO (8. 10) Slovan - Primorje: Kamnik - Do lenjska; Obala - Tabor; Vozila -Ilirija; Kranj p-ost. OBVKSTII.O ŠD Kontovel obvešča, da je spored treningov naslednji: KOŠARKA Minibasket - igralci letnikov 1967 in 1968: ponedeljek od 14. C i 16. ur sreda od 14. do 16. ure sobota od 16. do 18. ure Minibasket - igralci letnika 1968 in mlajši: četrtek od 18. do 1" ure sobota od 14. do 16. ure Dečki in naraščajniki: ponedeljek, • odi in petek od 18. do 19. ure Kadeti: ponedeljek, sreda in petek od 19. do 20. ure ODBOJKA Deklice: torek ud 18. do 19. ure četrtek od 19. do ?°. ure 3. divizija: torek od 19. do 20. ure četrtek d 20. (’ 21. ure I. divizija: ponedeljek o'1 20. dn 22. ure sreda od U. do 22. me četrtek od 21 do 23. ure Biellese - — Medena 2:0 F crli - Trento 3:0 Juniorcasale — Como 0:0 Lecco — Parma 1:0 Padova - - Alessandria 0:1 Piacenza — Novara 2:0 Reggiana — Spezia 1:1 Treviso - - Cremonese 0:0 Triestina .— Mantova 1:0 LESTVICA Alessandria, Forli, Biellese, Piacenza, Lecco, Triestina 2; Spezia, Cremonese, Como, Reggiana, Tre-viso, Juniorcasale 1; Parma, Mantova, Novara, Modena, Trento, Padova 0. PO USPFŠNI POLETNI SEZONI Dokaj pestra zimska dejavnost SK Devin Po številnih prijateljskih skl-ro-11 tekmovanjih v 'poletni sezoni je sedaj napočil čas obračuno". V nedeljo je namreč na sporedu prva od štirih tekem za naslov italijanskih prvakov, ki bo v Moeni. Naše barve bodo zastopali trije predstavniki: Pavel Antonič, Aleš Gruden in Giani Legiša. v kategoriji mladincev. žal, na startu ne bo Borisa Grudna, ki si je pri prometni nesreči zlomil nqgo. Pripomniti je treba, da je Boris v tem letu odlično startal in iz tekme v tekmo izboljševal formo. Naj tu navedemo odlična druga mesta v Asiagu, Kamniku in Ženevi. Sedaj pa ne preostane drugega, kot da Borisu zaželimo čimprejšnje okrevanje, v upanju; da bo lahko že v tej tezoni znova začel trenirati in nabirati moči za prihodnjo sezono. Poleg priprav na italijansko ski-roll prvenstvo so v polnem teku priprave za zimsko sezono. Kot smo že poročali, je program v glavnih obrisih že izdelan. Zdaj pa so s posredovanjem Zveze slovenskih športnih društev v Italiji navezali stike s smučarsko zvezo Slovenije, ki so že obrodili prvi pozitiven sad; Namreč je iz teh dni novica, da je učitelj oziroma trener za tekaško ekipo že priskrbljen. Zadovoljstvo v devinskem taboru je na višku, saj proti vsem pričakovanjem, je to nalogo sprejel lanski spremljevalec in trenerski pomočnik jugoslovanske reprezentance Vinko Gra šič. V teku so še pogajanja za alpske Učitelje ki bodo vodili šest-tedetiski točaj v Ovčji vasi, ali na Nevejskem šedlu, ki se bo pričel meseca decembra. Ob koncu naj še navedemo, da bo SK Devin organiziral letos drugi jesenški pohod po kraški planoti, in sicer 22. oktobra. Medtem k0 je lanskj potekal od Repna do Trnovce, bo letos startal iz Praprota, kjer se bo tudi zaključil. S F. ODBOJKA NA SVETOVNEM PRVENSTVU SOVJETI RAZRED ZASE Italijanom naskok na zlato kolajno sicer ni uspel, vendar so z osvojitvijo drugega mesta pripravili največje presenečenje SF Svetovno moško odbojkarsko prvenstvo je prineslo vrsto prijetnih, a tudi bridkih razočaranj. Na končni lestvici je razporeditev moči precej spremenjena, saj vidimo Italijo na drugem mestu, Kubo na tretjem (pred štirimi leti sta bili na 19. oz. 8. mestu). Na na jv iš jo stopnico je spet stopila reprezentanca SZ in to petič. Odbojkarji te države so bili na tem 9. SP razred zase. To so najprej pokazali v zadnjem polfinalnem nastopu z Italijo, v prvem finalnem srečanju z Južno Korejo in potem še enkrat v odločilnem spopadu z Italijo za svetovni naslov. Igra SZ je neverjetno zanesljiva, u-činkovita, tako v napadu, kot tudi v obrambi. Trener Platonov razpolaga z dvanajstimi izredno izenačenimi odbojkarji, ki jih lahko pošlje na igrišče tudi v najbolj kritičnih trenutkih, a se koncept igre izredno malo spremeni. Italijani, ki so na tem prvenstvu napravili enkraten podvig, so se v zadnjem srečanju podali na igrišče (pred neverjetno polno dvorano) s trdnim namenom nasprotniku greniti pot do petega svetovnega naslova z vso zagrizenostjo in odločnostjo, toda vse to ni zadostovalo. V prvem nizu, ko so se nasprotniki oddaljili z 9:3 so znali presenetljivo dobro urediti svoje vrste in to predvsem sprejem, kar jih je popeljalo do desetice. Pravo moč SZ smo videli šele v drugem nizu. Italija je zaigrala ob pomoči «sedme-ga» odbojkarja (gledalcev) neverjetno podjetno, kot bi dobila krila. Po stanju 10:3 pa so varovanci Platonova pričeli z nezadržnim zasledovanjem in vsa prizadevanja, tako igralcev na igrišču, kot tudi Pit-tere na klopi niso prinesla zaželenega preobrata. Domačini so se morali v tem delu zadovoljiti s trinajstimi točkami in so brez pretiravanja pokazali najboljšo igro na tefn prvenstvu. Ta forcing pa je bil za «azzurre» začetek konca. Strateg Platonov je šele v tretjem nizu poslal na igrišče najboljša postavo, ki je Italijane dobesedno zmlela. Svetovni naslov in zlata kolajna je za SZ najboljšo plačilo na poti tega prvenstva, ki se je pričelo 20. septembra v Vidmu, in končalo 1. oktobra v Rimu. V devetih nastopih je prepustila nasprotnikom samo tri sete. S tem delnim zadoščenjem se lahko ponašajo samo Brazilija, Bolgarija in LR Kitajska. V malem finalu je Kuba premagala Južno Korejo s 3:1. V tem nastopu so Kubanci pokazali veliko bolj zanesljivo igro kot z Italijani. Trener Herrera je poslal v ta odločilni spopad za bronasto kolajno precej spremenjeno postavo, ki ni razočarala. Prvi niz je bil izredno izenačen in prikazana igra pravi športni užitek. Medtem ko so Kubanci zaključevali akcije predvsem z močjo je mali Kim Ho-čul gradil zaključne igralne posege pri južnih Korejcih na izredno hitrih in duho-v|b-'i kombinacijah, ker je poprečna Višina te reprezentance precej nižja kot pri Kubi. Za ti državi pometo osvojitev tretjega in četrtega mesta na končni svetovni jakostni lestvici velik kakovosten skok. V srečanju za 5. mesto je CSSR premagala Brazilijo, toda ne brez težav. To je bila prava maratonska bitka in Braziliji so v zadnjem ni-2U Povsem pošle moči. Z enakim izidom se je končal neposredni obračun med LR Kitajsko in svetovnimi prvaki iz leta 1974, Poljaki, ki je veljalo za sedmo mesto. Poljaki so v rimski športni palači EUR poskrbeli še za eno razočaranje: zdrsnili so na skromno osmo mesto, kar je neverjeten neuspeh. V zadnjih dveh nastopih so bili vzh. Nemci dvakrat uspešni. Zmaga nad Bolgarijo jim je prinesla 9. mesto. Nekdanji odbojkarski mojster Nikoda v Rimu ni blestel, kot tudi ne njegovi soigralci. Za olimpijske prvake iz leta 1972 ter tretje na zadnjih dveh SP v Sofiji in Ciudad Me-xicu pa je poslovilna zmaga z Mehiko skromna tolažba in še manjša osvojitev enajstega mesta med svetovno elito. IZIDI ZADNJEGA DNE 9. SP Finale za 1. mesto SZ - Italija 3:0 (10, 13, 1) Finale za 3. mesto Kuba - Južna Koreja 3:1 ' (15, 9, -13, 5) Finale za 5. mesto ČSSR - Brazilija 3:2 (-0, 14, —4, 11, 6) Finale za 7. mesto LR Kitajska - Poljska 3:2 (-12, 13, -11, 13, 13) Finale za 9. mesto NDR - Bolgarija 3:1 (-6, 4, 10, 10) Finale za 11. mesto Japonska - Mehika 3:1 (-12, 7, 3, 5) Finale za 13. mesto Romunija - Madžarska 3:1 (—10, 12. 4, 7) Finale za 15. mesto Francija - Nizozemska 3:1 (4, 17, -11, 7) Finale za 17. mesto Finska - Belgiji. 3:0 (13, 8, 13) Finale za 19. mesto ZDA - Kanada 3:0 (4, 9, 9) Finale za 21. mesto Venezuela - Argentina 3:0 (7, 10, 7) Finale za 23. mesto Egipt - Tunizija 3:0 (4, 5, 10) KONČNI VRSTNI RED 9 SVETOVNEGA PRVENSTVA V RIMU 1. SZ, 2. Italija, 3. Kuba, 4. Južna Koreja, 5. ČSSR, 6. Brazilija, 7. LR Kitajska, 8. Poljska, 9. NDR, 10. Bolgarija, 11. Japonska, 12. Mehika, 13. Romunija, 14. Madžarska, 15. Francija, 16. Nizozemska, 17. Finska, 18. Belgija, 19. ZDA, 20. Kanada, 21. Venezuela, 22. Argentina, 23. Egipt, 24. Tunizija. NOGOMET 3. AMATERSKA LIGA Pro Farra - Mladost 2:1 Brazzanese - Sovodnje 0:0 Esperia SI - Kras 4:2 Vesna - Esperia SA 2:1 NOGOMET V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE Nobena slovenska ekipa ni zmagala Breg, Primorec in Gaja so remizirali, Juventina, Primorje in Zarja pa so ostali praznih rok Gaja — Zaule 0:0 GAJA: Olivieri, Olenik, Rismondo, Gabrielli, Vrše, Viviani, Branko Grgič, Zuzich, Milkovič, Bolcich, (Iztok Grgič). Bržan, 12 Kante. ZAULE: Pausche, Covacich, Ri-gher, Pregare, Frangini, Velia, Ste-fancich, Bologna, Puntin (Fonda), Rupini, Millo. Na bazoviškem razmočenem igrišču je Gaja remizirala proti enakovredni ekipi iz Žavelj in to brez gola, kar je obenem tretji zaporedni remi «zeleno-rumenih» v tem prvenstvu. Čeprav je bilo igrišče razmočeno je bila igra obeh ekip dopadljiva ter živahna na obeh straneh in ni manjkalo niti priložnosti za gol, dvakrat je v prvem polčasu zadetek zakasnila Gaja in dvakrat po odmoru Zaule. Pri Gaji je prvič nastopil Bržan, bivši igralec Brega, ki je tako ojačil in oživil napad, ki je letošnji glavni problem Rozinove vrste, saj niso napadalci v treh kolih še premagali nasprotne obrambe (vštevši avtogol Brega) medtem ko je obramba, čeprav brez izkušenega Čermelja, zaigrala še kar dobro, saj so se v kritičnih trenutkih, ko je nasprotnik imel pobudo v svojih rokah, odločno branili. Prvi udarci so pripadali gostom iz Žavelj, ki so takoj izkoristili par kotov in bili nevarni pred vrati, nato pa so se gajevci zbrali in s hitrim Bržanom ter Grgičem nevarno o-grožali vratarja Pauscheta, ki je imel tudi nekaj sreče, ko sta najprej Vrše, potem pa Bolcich za las zgrešila zadetek. Po odmoru so bili vsekakor gostje znatno boljši in napadi so se zvrstili pred vrati Olivierija kot na tekočem traku in v kazenskem prostoru Gaje je bila prava gneča, toda žoga res ni hotela prekoračili bele črte Olivierijeve mreže, saj so bili veteran Olenik in drugi vedno na pravem mestu ter niso izgubili glave. Samo proti koncu tekme so se czeleno-rumeni* spet zbrali in tako obdržali remi, ki vsekakor zadovoljuje obe ekipi. d.gr. Primorec — Libertas 2:2 (1:2) PRIMOREC: Maglica, Angel Milkovič, Sosič (v d.p. Čuk), Skrem, Križmančič, Husu, Edvin Kralj, Možina, Boris Kralj, Pavel Kralj, Mauro Kralj I., 12 Pavatič. LIBERTAS: Ulcigrai, Chizzo, Rozman, Delise, Pellini, Francolla, Ci-gliani, Lacota, Pugliese (v 20. min. d.p. Russo), D’Aloia, Corsi. STRELCI: v 12. min. p.p. Skrem (avtogol), v 25. min. Lacota, v 45. min. Mauro Kralj I., v 32. min. d.p. Husu. SODNIK: Sarti iz Trsta. GLEDALCEV: približno 50. Trebenci so na domačih tleh pospravili še eno dragoceno točko. Proti enajsterici, ki sodi v krog boljših ekip, so zaigrali še precej dobro in potrdili, da (kljub odsotnosti nekaterih ključnih igralcev) se nahajajo v dobri formi. Za Primorca se je tokrat tekma pričela še precej slabo. Gostom je uspelo povesti že v 12. min. Delise je izkoristil trenutno zmedo v obram- liiiiiiiiifiiiiliiiiiiiiiiiiiilintiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiliiiiiliiiiMiifiiHMliiiMliiiimiiiniiitiiiiliiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiittiiitiilliiliiiliiiiiiiilfiiiliH KOŠARKA NA SVETOVNEM PRVENSTVU V MANILI Presenetljiv poraz Češkoslovaške Povsem nepričakovano jo je premagala Avstralija - Uspešen start Italije in Jugoslavije Včeraj so odigrali prvo kolo svetovnega košarkarskega prvenstva v Manili, osrednje srečanje včrejšnje-ga kola pa je bil spopad med Portorikom in Italijo. V A skupini je Jugoslavija v prvem srečanju na košarkarskem «mundia-lus> opravila le dober trening s požrtvovalnimi, a poprečnimi košarkarji Senegala, medtem ko je Koreja, ki je upala na uvrstitev na drugo mesto v svoji skupini in tako na napredovanje v finalni del, dokaj gladko podlegla Kanadi, ki je tako ostala edini kandidat, da spremlja Jugoslavijo v nadaljevanju prvenstva. V B skupini se je Italija z zmago nad Portorikom že praktično uvrstila na prvo mesto. Obstaja pa možnost, da bodo skončale tri ekipe s štirimi točkami, zato pa bi morala Italija izgubiti z Brazilijo, Portoriko pa premagati Brazilijo. Brez dvoma pa je ta skupina najbolj izenačena. V zadnji skupini je prišlo včeraj do velikega presenečenja saj je Avstralija premagala ČSSR in je tako najresnejši kandidat za vstop v finalni del. V drugem srečanju te skupine je reprezentanca ZDA po predvidevanju premagala reprezentante Dominikanske republike. A SKUPINA Juoos’avija — Senegal 99:64 (50:27) V prvem kolu A skupine je Jugoslavija po predvidevanju brez težav premagala reprezentanco Senegala. Čeprav je zvezni kapetan Aleksandar Nikolič poslal na igrišče vse razpoložljive igralce in da le ti niso igrali s polno paro, pa je Jugoslavija vseeno odpravila skromnega nasprotnika, ki tehnično ni pra tako slab, a nima visokih centrov, ki bi se lahko zoperstavili »plavim*. Jugoslavija je igrala z naslednjo postavo: Vilfan 8, Kičanovič 20, Ži-žič 2, Knego 4, Jerkov, Skroče 10, Slavnič 14, čosič, Radovanovič 15, Krstulovič 7, Dalipagič 5, Deliba-šič 14. B SKUPINA Italija — Portoriko 93:80 (44:43) Tudi Italija je v 1. kolu B sku- pine uspešno preskočila prvo oviro in dokaj visoko slavila nad reprezentanco Portorika. Italijani so v prvem polčasu igrali precej medlo, saj so po prvem delu vodili le s točko prednosti. V drugem delu srečanja so se Italijani, predvsem rezerve, dobesedno razigrali in spravili na kolena po- SPORED TEKEM DANES 9.15 Jugoslavija - Južna Koreja (A) Kanada - Senegal (A) 11.00 Kitajska - Portoriko (B) Dominikanska rep. - Avstralija (C) 12.45 Italija - Brazilija (B) ZDA - ČSSR (C) JUTRI 9.15 Juž. Koreja - Senegal (A) 11.00 ČSSR - Dominikanska republika (C) Jugoslavija - Kanada (A) 12.45 Italija - Kitajska (B) Portoriko - Brazilija (B) prečnega nasprotnika. Tekma sama ni bila posebno zanimiva, saj sta obe ekipi naredili veliko (večkrat tudi začetniških) napak. Italija je igrala z naslednjo postavo: Caglieris 2, Iellini 2, Carraro 15, Ferracini 4, Della Fiori 12, Barivie-ra 24, Bonamico 8, Meneghin 4, Vec-chiato 10, Marzorati 8, Bertolotti 4. Rezultati prvega kola: A SKUPINA Jugoslavija — Senegal 99:64 (50:27) Kanada — Juž. Koreja 105:69 (52:42) LESTVICA: Jugoslavija in Kanada 2, Senegal in Južna Koreja 0. B SKUPINA Brazilija - Kitajska 154:94 (65:35) Italija — Portoriko 93:80 (44:43) LESTVICA: Italija in Brazilija 2, Kitajska in Portoriko 0. OBVESTILO Na stadionu «1. maj» v Trstu bo tudi letos otroška telovadba, ki se bo odvijala v okviru Borove športne šole. Vadbo bo vodil prol. Franko Drasič. Prijave v petek ob 16. uri. C SKUPINA Avstralija — ČSSR 71:68 (38:32) ZDA — Domin, republika 104:65 LESTVICA: ZDA 4, Avstralija 2, ČSSR in Dominikanska republika 0. KOLESARSTVO DIRKA V FRANCIJI Raas najboljši Moser razočaral MONTHLKRV Raas je slavil na veliki nagradi «Jeseni», ki je bila ena zadnjih letošnjih važnejših dirk. Tekmovanje je živelo predvsem na dvoboju Hi-nault - Moser, ki se borita za prvo mesto v posebni lestvici Superpre-stige, ki bo nagradila letošnjega najboljšega kolesarja. Trenutno je v rahlem vodstvu Francoz, do konca pa manjka še nekaj važnejših tekem. V nedeljo sta se kolesarja domenila za premirje in sta se uvrstila na zadnji mesti, skoraj očem minut za zmagovalcem. Raas je svoj beg začel 60 kilometrov pred ciljem, v mrazu in dežju pa je nemoteno prispel sam Nizozemec Jan !*K "'EVROPSKO PRVENSTVO * SPDT vabi vse planince v nedeljo, 8. oktobra, na tradicionalni vsakoletni DAN PLANINCEV SPDT Zbirališče je od 8.30 do 9. ure na terenu TPK Sirena na barkovljanskem nasipu. N; spa redu bo ocenjevalni planinski pohod za skupine in družine od najmanj 3 d0 največ 7 članov, kj se bo zaključil na kriški gmajni «pri razbojnikih* (ob cesti malo pred vasjo s prose-ške strani na levi). Tu bo ob 13.30 na sporedu še poligon za otroke ter pozneje za starejše nogometna tekma med moškimi in ženskami ter še druge zabavne igre. ' j jedačo in pijačo je poskrbljeno. do cilja. Bil je praktično edini, ki se je boril za zmago, ostali se niso preveč potrudili. VRSTNI RED 1. Raas (Niz.), ki je 271 km prevozil v 6.58’2” s poprečno hitrostjo 38,896 km na uro 2. Jacobs (Bel.) po 3’36” 3. Van Calster (Niz.) i.č. 4. Zoetemelk (Niz.) i.č. 5. Kneteman (Niz.) i.č. NOGOMET ... , *+ JTv- Jutri Jugoslavija-Spanija Jutri bo na Maksimiru v Zagrebu tekma Jugoslavija - Španija veljavna za kvalifikacije evropskega prvenstva, ki bo leta 1980 v Italiji. Dvoboj s Španci je postal za «plave* skoraj tradicionalen, saj se reprezentanci srečujeta že od kvalifikacij za SP v Munchnu. Takrat so slavili Jugoslovani, na kvalifikacijah za argentinski mundiai pa so zmagali Španci. Jutn se obeta izreden dvoboj. Trenerja Mladinič in Kubala bosta postavi najavila danes. Po predvidevanjih bi morala za Jugoslovane nastopiti naslednja enajsterica: Stinčič, Džoni, Mužinič, Zajec, Stojkovič, Rožič, Žungul, Vukotič, Ha-lihodžič, Šurjak in Susič. Novost predstavlja le vratar Dinama Stinčič, ki je Boroti odvzel mesto predvsem zaradi neverjetne napake vratarja Partizana v Dresdnu. V reprezentanco se je vrnil Džoni, ki je trenutno v odlični formi, iz Francije pa je prišel Vukotip. Ta postava bi morala biti torej definitivna, lahko pa bi prišel v poštev še Rečan Cukrov. bi domačinov in močno streljal. Skrem je na gol črti žogo prestregel, a mu ni uspelo preprečiti zadetka. Čeprav so domačini dobro igrali jim ni uspelo konkretizirati svoje igre v napadu, ker so gostje razpolagali z dobro obrambo. V 25. min. pa so v enem izmed protinapadov napadalci Libertasa podvojili. Močno je streljal Corsi, žoga se je odbila od vratnice do prostega Lacote, ki je nemoteno podvojil. Domačini so se od tedaj dalje zdramili in nekajkrat nevarno ogrožali nasprotnikova vrata. V zadnji minuti prvega polčasa pa jim je uspe-io znižati rezultat. Prosti strel je streljal Mauro Kralj I., ki je s parabolo ukanil Ulcigraia, ki je še «uravnaval* živi zid. V drugem polčasu so Trebenci o- PROMOCIJSKA LIGA Pro Gorizia — Maniago 1:0 Z zmago pred domačim občinstvom proti Maniagu si je Pro Gorizia zagotovila prvo i osto na lestvici promocijskega prvenstva. Varovanci trenerja Medeota so po treh kolih zabeležili prav toliko zn..,g in vse kaže, da so Goričani za razred boljši od ostalih. P. R. Pet remijev, dve zmagi in e-na odgodena tekma so obračun nedeljskega tretjega kola nogometnega prvenstva 2. amaterske lige. Za veliko razočaranje je tokrat poskrbelo proseško Primorje, ki je na domačih tleh z visokim izidom klonilo Sovrani, ki je tudi zastreljala 11-me-trovko. Nezasluženo pa je klonila Zarja, ki je solidno kljubovala kvotirani Opicini, katero so po prvih 45 minutah igre Bazovici prisilili k remiju. V nadaljevanju so celo Bazovci imeli pobudo, deset minut pred koncem pa je padel odločilni gol, ki je zapečatil usodo Zarje. Prijetno je spet presentil Primorec. Trebenci so se po 40 minutah igre znašli že z dvema goloma v lastni mreži in izgledalo je, da bo poraz proti Libertasu neizbežen. Vendar je z zagrizeno in odločno igro Trebencem , uspelo izenačiti in proti koncu so si za las zapravili celotni izkupiček. Dobro so v nedeljo zaigrali tudi Brežani, saj so prisilili k remiju solidne Campanelle. ki so po zmagi nad Costalungo računale na celotni izkupiček, vendar so jim predstavniki dolinske občine prekrižali račune. Za bel izid se je sporazumela tudi Gaja, ki je imela v gosteh Zaule. Za padriško-gro-pajsko enajsterico je to tretji zaporedni remi, s katerimi je ekipa ohranila nepremagljivost. Od ostalih izidov bi še omenili spet delno razočaranje Co-stalunge, ki proti GMT ni šla preko ene točke, S točko^ee. je. morgla zadovoljiti dudi Aurisi-na, ki je igrala brez gola proti Rosandri. To je edina ekipa v, tej skupini, ki po 270 minutah igre še ni zmagala, kot tudi še ni dala gola. IZIDI 3. KOLA Campanelle - Breg 0:0 Giarizzole - S. Marco (odg.) Primorje - Sovrana 1:4 Rosandra - Aurisina 0:0 Primorec - Libertas 2:2 Gaja - Zaule 0:0 Opicina - Zarja 3:2 GMT - Costalunga 2:2 LESTVICA Sovrana in Opicina 5; Primorec in Campanelle 4; Zarja, Aurisina, Breg, Gaja, Libertas, Zaule in Rosandra 3; Primorje in Costalngua 2; GMT in S. Marco 1; Giarizzole 0. PRIHODNJE KOLO (8. 10.) Sovrana - Primorec; Libertas - Campanelle; Breg - Giarizzole; Costalunga - Rosandra; Zaule - Opicina; Zarja -GMT; — \uristoa - Primorje; S. Marco - Gaja. B.R. jačili sredino igrišča s Čukom. Že od samega začetnega žvižga so se oedati v napad Gostje so se dobro branih in se podajali v protinapade, kjer na je bila ‘rebenska obramba vedno budna. Trebencem pa kljub velikemu pritisku ni uspelo priti do remija vse do 32. min., ko je Husu z izrednim strelorr iz razdalje kakih 25 metrov neubranljivo remiziral. Od tedaj dalje so Trebenci nekoliko umirili svoje napade. Gostje so imeli v 38. min. še eno zrelo priložnost v napadu, a Maglica je dobro branil. še zadnja izredna priložnost se je nudila Čuku, ki pa je iz neposredne bližine vrat Ulcigraia streljal rrvmo vratnice, tako da je ostal rezultat pri remiju, ki nedvomno zadovoljuje obe elepi. Bruno Križmančič Campanelle — Breg 0:0 BREG: Ghersinich, Poropat, Klun (Ražem), Sovič, Dagri, Melon, Matichecchia, Lovriha, Dazza-ra, Azzclin, Strnad. CAMPANELLE: Medin, Ribarich, Grassi, Castellano, Taniglivolo, Messi, Piscanc, Bon, Prada, Zor-zut, Raguso. Tekma se je odvijala na blatnem igrišču. Prevladovala je igra na sredini igrišča in zelo težko je bilo obvladati žogo. Vsekakor priložnosti za gol ni manjkalo. V drugem polčasu sta ekipi stopili na igrišče že nekoliko utrujeni in sta se omejili le na obrambo. Zaradi utrujenosti se je začela na igrišču pojavljati živčnost in zato je moral sodnik kar štirikrat pokazati rumeni karton.' Naj bi še omenili, da so Campanelle v 19. min. zadele orečko, drugih priložnosti pa ni bilo več do konca tekme. , . v SMI lta!a — Juventina 2:1 (1:0) ITALA: Peresson, Lorenzon, Mi-nin, Maniassi, Marega L, Anzolin, Marega H., Battistel, Paparella, Brumat, Alvino. JUVENTINA: Plesničar, Tavčar, Medeot, Zin, Nanut, Tabaj I., Mar-vin (Tabaj H.), Russo, Kodrič, Ra-diken, Gomišček. STRELCI: v 40. min. pp. Anzolin, v 36. min. d.p. Battistel, v 43. min. Radikon (11-mstrovka). SODNIK: Divita iz Krmina. Juventina je v nedeljo praznih rok zapustila igrišče v Gradišču. Varovanci trenerja Marsona so namreč zabeležili drugi zaporedni poraz, čeprav smo komaj v začetku prvenstva. Poslednji štandreški neuspeh je potisnil «beIo-rdeče» na dno lestvice, kar dela preglavice tehnič-j nemu vodstvu, ki bo moralo čimprej poiskati rešitev iz sedanje krize. V vrstah Juventine je opazit:', da sta uigranost in učinkovitost še tujki. Trener Marson bo zaradi tega moral v najkrajšem času nekaj spremeniti v kolesju ekipe ter dati svojim varovancem pravilen tempo, da bedč uspešni -v tem prvehstvu. Nedeljsko srečanje je ponovno pokazalo stare vrzeli pri štandrežcih: neučinkovitost napada ter premalo jasne igre na sredini igrišča. Domačini so prvi gol dosegli ob izteku prvega polčasa ter so prisilili goste, da so se v drugi polovici igre "dprli, da bi prišli do izenačenja. Devet minut pred koncem srečanja je gol Battistele vzel gestom vsako upanje za remi. Zadetek so Juven-hnci desegh z Radik-mcm iz 11-me-trovke dve minuti pred koncem srečanja. P. R. Opicina — Zarja 3:2 (2:2) ZARJA: Puzzer, Grgič, Frando-lič, Franko, Metlika (Terčon), Križmančič, Pieri, Mikuš, Cecchi, Bi-dussi, Sulčič. Lahko rečemo, da Bazovc' že dolgo niso zaigrali tako doiio in bi lahko z ma’o več špo.tne sreče vsaj remizirali. Zarji s<> se stvari zapletle že v tretji minuti prvega polčasa, ko je Privilegi izkoristil napako o-brambe in v protinapadu zatresel mrežo. Od tega trenutka dalje pa so bilj glavni junaki tekme Bazovci, ki so najprej potisnili Opence v o-biambo in si ustvarili nekaj dobrih priložnosti. Gol je dosegel Fiando-lič, ki je izkoristil kratko odbito žogo. Opicina je s pomočjo neizkušenega sodnika snet zadela: Vascot-to je podal do Verka, kj je napravil prekršek ned Križmančičem in Resman je nemoteno dosevel gol. V 40. mm. je Zarja izvedla prosti strel. Mikuš je poslal žogo v sredino do Sulčiča, pa do Bidussija, ki je regularno zatresel mrežo. Toda mladi sodnik je zadetek razveljavil. Dve minuti pozneje pa je Pieri po lepi kombinaci j z Mikušem dosegel gol. V drugem polčasu je Zarja še brij zagrizeno napadala, priložnosti za gol je bilo na pretek, a v 80. min. je prišlo do hladne prhe za Bazovce. Branilec je v edinem napadu Opicine v drugem polčasu zatresel mrežo. Zarja je po golu silovito napadla, toda do konca se rezultat ni spremenil. Big Primorje — Sovrana 1:4 (0:2) PRIMORJE: Kapun, Šuligoj, G. Husu, Angiileri, šugan, 'iomizza, Marassi, V. Husu (v 53. min. Pe-ri), Carmeli, Barnaba, Rustia. SOVRANA: Covi, Godas, Verd- nih, Ravalico, Vidoni, Jerman, Vi- Ena sama točka v prvih treh tekmah je vsekakor premalo, tako za navijače, kot za tehnično vodstvo šlandreške Juventine, ki je precej slabo star-iala na letošnjem prvenstvu 2. AL na Goriškem. Po porazu, ki so ga štandrežci utrpeli prejšnjo nedeljo doma proti Malisani, so tokrat v gosteh klonili proti vodeči Itali iz Gradišča. Brez dvoma bo moral trener Gianni Marson čimprej ukrepati ter nekoliko spremeniti sheme slovenske ekipe, sicer se bodo Štandrežci že od vsega začetka borili proti izpadu. Možnost .za osvojitev prve zmage imajo Marsonovi varovanci v nedeljo, ko bodo pred domačim občinstvom igrali proti Aieilu, ki je skupno z Au-daxom na zadnjem mestu lestvice. IZIDI 3. KOLA Itala - Juventina 2:1 Aiello - Villesse 1:2 Fiumicello - Torriana 0:0 Terzo - Moraro 0:1 Staranzano - Ruda 1:1 Malisana - Romana 2:3 Torre - Sevejliano 1:2 Romans - Audax 3:0 LESTVICA Moraro, Romana, Itala, Se-vegliano 5; Torriana, Staran-zano 4; Malisana, Ruda, Fiumicello, Villesse, Romans. Tor-re 3; Juventina, Terzo 1; A-iello, Audax 0., PARI PRIHODNJEGA KOLA Torriana - Staranzano; Ruda - Itala; Juventina - Aiello: Audax - Terzo; Romana - Tor-re; Sevegliano - Romans;'Moraro - Fiumicello; Villešse -Malisana. P.R. žintin, Marchio, Decalo, Tosetto, Vidonis. STRELCI: v 38. in 67. min. Tosetto, v 34. min. Vižintin, v 56. min. Tomizza, v 81. min. Decalo. SODNIK: Giandrossi iz Trsta. V svojem tretjem nastopu v letošnjem prvenstvu je proseško Primorje na domačih tleh nepričakovano podleglo z visokim rezultatom 4:1 izkušeni enajsterici Sovra-ne, ki razpolaga z nekaterimi res solidnimi nogometaši. Prosečani so preveč zadrževali žogo na sredini igrišča in so puščali nasprotniku preveč prostosti. Izkušeni gostje pa so igrali hiter nogomet in spretno zalagali svoje napadalce. Ta je bil brez dvoma glavni vzrok slabega nastopa Primorja. Taka taktična razporeditev domačinov je seveda prišla prav gostom, ki so ob vsakem protinapadu bili zelo nevarni. V 38. min. je Sovrana povedla s Tosettom. Celotna proseška ekipa se je preveč spuščala v napad in ob koncu prvega polčasa so gostje nodvojili v protinapadu z Vižintinom. Po odmoru je Primorje pritisnilo na vrata gostov in v teku deset h minut zapravilo vsaj tri gole. Prosečani so kmalu nato zmanjšali rezultat na 2:1 z lepim golom To-mizze. Nato je prišla na dan izkušenost tržaških nogometašev, ki so sredi drugega polčasa dosegli tretji gol, kmalu nato pa še četrtega. ^-------M/SKO KRANJEC f Nekoč bo lepše (Dve povesti) 6. Nekaj se je v teh letih križalo v njej, si nasprotovalo, Se spodrivalo, ne da bi si bila na jasnem, kaj se dogaja z Rjo. Večkrat se je zalotila v čudni razdvojenosti, v prav tekšni, v kakršno je zabredla danes v vlaku. Resničnost bjenega življenja je bila trda. Bila je mati štirih otrok. Vdova Mlada ženska, ki jo je življenje za nekaj preva-ralo. živeč med svojimi otroki je sicer čutila v sebi posebno srečo, tiho, veliko zadoščenje za vse težave, za yse skrbi. Toda vmes se je zgodilo... kakor danes: zmedlo 1° je, čeprav za kratek trenutek. Zdelo se je, da se ji ‘'oče daleč, v poseben svet, svet sanj, neresničnosti, če-Prav ne za vedno niti za dolgo. Sprehod... Poznala je stvar «iz prakse». DA, prav iz »vsakdanje Prakse«, iz svojih osebnih doživetij. Mlada, polna veli-'h sanj je bila prišla v mesto, postala žena Ivanu Zadniku, ki ga je bila poznala z doma. On ja bil mizar-. * pomočnik. Ko sta si nekoliko uredila stanovanje, mu 1° vsako drugo leto rodila otroka. Življenje ni bilo lahko, sanjarila pa sta, da bo on kmalu postal samostojen moj-6ter* — Prišla je vojna. Zagrizla sta se v njo z vso vero malih ljudi, da se je pač treba boriti in da bo potem življenje v resnici lažje, lepše. Ivan je med vojno umrl doma od bolezni. Sama z otroki je dočakala osvoboditev. Novi časi so se javljali drugače, kakor je bila sanjala o njih. Vsaj zanjo je bilo težko. Vendar se je borila tudi zdaj dalje v vrstah drugih z isto vero, s kakršno se je prej gnala proti okupatorju. Ta vera ji je pomagala, da je laže prenašala vse težave. Stvarnost se seveda s tem ni prav nič spremenila. Dana je tonila v večnih skrbeh za prehrano, za obleko, v skrbeh, kam z otroki, ko je morala v službo, se gnala, se borila s časom, ki je neverjetno naglo drvel mimo nje. Konec meseca se je morala boriti že s pomanjkanjem, z raznimi vsakdanjimi težavami. Borila se je proti utrujenosti v sebi. proti površnosti, v katero jo je včasih v brezupu zavajalo. Borila se je proti zanikrnosti, proti godrnjavosti nad življenjem, in včasih že naravnost proti obupu samemu, ki se je je' loteval v najtežjih trenutkih. — Tudi za otroke in z otroki samimi se ie borila. Dan za dnem jih je puščala same doma. Kar naprej se je bala, da bi se zgodila kakšna nesreča. V to večno borbo, v to večno zaskrbljenost in tudi utrujenost, v kateri je starela in izgubljala odpornost, je kdaj pa kdaj zasijal žarek zasebnih želja. V takih trenutkih se je zgodilo — vsaj kasneje je imela tak občutek —, dii je hotela pobegniti iz tega trdega življenja v lepši svet, kjer se tvoje srce razvname, zakipi, zaživi, naraduje in razjoče, in četudi bi se potem morala vrniti v še tršo vsakdanjost. Ne pobegniti za vedno, ne pobegniti »krajevno«, telesno, ves. Ne, nikakor! Temveč tako rekoč z eno samo nogo stopiti ob stran, v jarek ali na trdno pot, kar pač naj bi to bilo. Kakor da bi človek hotel za en sam trenutek obsedeti kje ob strani življenja, leči v senco v tem vročem poletnem popoldnevu svojega življenja, položiti roke pod glavo, se zasanjati kam, kjer naj bi se nazadnje kaj posebnega zgodilo, kaj tvojega, o čemer človek kasneje niti ne bi razmišljal, česar ne bi ocenjeval, ali je bilo prav ali ne, lepo ali grdo. Zgodilo se je že. Doživela je tri take »poskuse«. Dognala je, da to ni tisto, kar je želela. Dognala je še bolj mučne stvari: da ona pravzaprav nikamor več ne more, tako je zapletena v ta svoj družinski, človeški krog, tako s tisočerimi nitmi privezana na svoj ozek svet, na svoje otroke. V dveh letih sem so se v njo, lepo, kakršna je bila. zaljubili zelo resno že trije moški. Niso bili nikakršni gizdalini, ne ženskarji, ne pustolovci kakor da je imela tako dober čut — bili so resni ljudje. Ko so odhajali, jim ni imela kaj očitati. Vedela je, da so se bili zapletli v nerešljiv, brezupni krog, v katerem do kraja utoneš, če v pravem času ne pobegneš iz teh mrež. Ko so namreč le-ti odkrili njene štiri otroke, so onemeli, obstali. Zbali so se. Ničesar posebnega ni pričakovala od njih, še na misel ji ni prišlo, da bi koga navezala za vse življenje nase in na svoje otroke. Ne, v ta svoj krog ne bi nikdar nikogar pustila. Hotela je kaj samo zase, za svoje še neizživeto življenje, zunaj tega kroga. Kljub tej »neobveznosti« so se vsi prestrašili in odšli. Tudi sama se je vselej iztrezniia. Končala je stvar preprosto, kakor bi človek, ki že dve uri stoji pred trgovino v vrsti, nenadoma izstopil in odšel. Tako se je doslej vse končalo na nekih sipinah življenja; življenje samo, tisto s štirimi otroki, s težavami, pomanjkanjem, z večnimi skrbmi pa je teklo dalje v strugi prek skal, mimo tolmunov. Dana je nazadnje vedno ostala sama. Kadar je kateremu teh, ki so se zapletli v njen krog, razodela, da ima štiri otroke, se je vsakteri ustavil. Razkrivala ni s kakšnim posebnim namenom. Ni potrebovala moža zase, otrokom ne očeta. Lahko bi molčala. Vendar je na tej »stranpoti« vselej prišel trenutek, ko se ji je zdelo brezpogojno potrebno, da je razkrila resnico svojega življenja. Pred to resničnostjo je ljubezen slehernega do nje otrpnila. Kakor da jim je postavila pogoj: Če hočeš mene, se sprijazni s temi štirimi otroki in sl jih naloži na grbo! A ona je hotela v resnici povedati samo: Tako je z menoj in zato nikar predaleč. Če bi ji bil oni dejal: «In kaj potem, če imaš štiri otroke?«, — bi ona lahko veselo, sproščeno odvrnila: «Nič. Povedala sem ti. Moja pot je omejena. Le nekaj ljubezni lahko dam.» Neskončno je želela dajati in sprejemati ljubezen. A so vsi odhajali. Kakor da so hoteli kaj več, kaj višjega, celo sam zakon, pri čemer da jih je prevarala. — Ko je prebolela, je zagrenjeno, a tudi zaničljivo dognala: Tako slabi so vsi moški... — Zato je odločno sklenila, da se s čim podobnim ne bo nikdar več ukvarjala. Ta sklep je bil zdaj že očitno pozabljen. Vse izkušnje prejšnjih ljubezni je niso »spametovale«. Čutila je celo, da je tako ni še nikdar prevzelo. Položaj pa je popolnoma spremenilo prvi trenutek zanjo tako strašno razkritje v kotu dremajočega Ogrinca, da namreč ima otroke. Zakaj Dana je bila v zagati: za vsem so tičali njeni štirje otroci in če bi zdaj, »na postaji« odšla mimo njih, prej ali slej bi morala spet z njimi na dan: »Moram ti povedati... otroke imam — štiri...« In spet bi se začel nagel konec. Uredništvo, upravo, oglasni oddelek, TRST. Ul, Montecchi 6, PP 559 Tel. 79 46 72 (4 linije) Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 2 900 lir — vnaprel plačano celotna 29 000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 44 000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.00 din, ob nedeljah 3,50 din, za zasebnike mesečno 40.00, letno 400.00 din. zo organizacije in podjetja mesečno 55.00, letno 550.00 din PRIMORSKI DNEVNIK DZS • 61000 Ljubljana, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 3. oktobra 1978 Za SFRJ 2iro račun 50101 603 45361 «ADIT» Gradišče 10/1). nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 mm) 18.800 lir. Finančni 700. legalni 600. osmrtnice 300. sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpno Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14% Oglasi iz dežele Furlcnije Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPL ^dai.LJzn- Odgovorni urednik Gorazd Vesel m tuka^^irsr 2aiojnikov fieg* . MANIFESTACIJA V KRIŽU (Nadaljevanje s 1. strani) tako tiste birokratske narave, kot tudi one, ki so umetno ustvarjene. Ob tem pa je še posebno naglasil nujnost enotnosti med Slovenci, kajti samo enotnost je jamstvo uspeha. Pri analiziranju krajevnega političnega položaja, kjer si sicer s težavo, a vendarle zanesljivo utira pot enotnost vseh demokratičnih sil, je Samsa izrazil željo, da bi to načelo končno prevladalo tudi v tržaškem občinskem svetu, vda preneha žalostno razdobje oblasti nam sovražnih krogov, da se konča o-blast liste in njenega zavezništva s črnimi krogi. Takoj po volitvah in tudi danes ponovimo poziv, željo. pričakovanje, upanje, da bo mogoče tudi v Trstu ustvariti širšo demokratično enotnost in tako občinsko upravo, ki ho odprta za probleme slovenske narodnostne skupnosti in ki bo v svoj program napisala ideale sodelovanja ter sožitja.* V zaključnem delu svojega govora je Samsa še enkrat obsodil fašistično nasilje, naperjeno proti spomenikom, ki so simbol našega od- Protesti zaradi napadov na partizanski spomenike Republiški odbor ZZB NOV je na svoji zadnji seji sprejel protestno resolucijo, v kateri je med drugim rečeno: «Ob ponovni oskrunitvi bazoviškega spomenika se člani republiškega odbora ZZB NOV Slovenije v imenu vseh 125.000 članov organizacije pridružujemo množičnim ogorčenim protestom vseh protifašističnih in demokratičnih sil na obeh straneh meje in odločno obsojamo to podlo dejanje. Spomenik štirim bazoviškim junakom, ki so kot prve žrtve padli pod fašističnimi streli leta 1930, predstavlja simbol odpora slovenskih in italijanskih množic proti fašizmu. Oživljanje fašizma ob naših mejah, ki se izraža v znašanju nad spomeniki svobode in antifašističnega boja, v napadih na u-stanove slovenske narodne skupnosti v Italiji in v drugih provokacijah, je vperjeno proti vsem demokratičnim silam na obeh straneh meje, še posebej proti tvornemu sodelovanju ob meji ter proti sožitju naših narodov in manjšin. S tem, ko izražamo našo solidarnost z demokratičnimi silami v zamejstvu, istočasno smatramo, da ne moremo zanemariti okoliščin, v katerih prihaja do fašističnih provokacij. Soodgovorne za njihova dejanja so prav gotovo tudi vse tiste sile, ki oživljajo negativno dediščino preteklosti, ki nasprotujejo uresničevanju doseženih meddržavnih sporazumov v duhu helsinške Evrope in s tem poizkušajo kvariti sožitje in medsebojno sodelovanje.* Na 19. zborovanju slovenskih zgodovinarjev v Mariboru pa so v protestni resoluciji ugotovili, da ponovno fašistično nasilje nad spominskimi obeležji protifašističnega in narodnoosvobodilnega boja na Tržaškem spominja na fašistični teror iz let 1919 - 1921 in nima samo namena ponovno ustvariti napetost med italijansko in slovensko skupnostjo v Trstu, temveč hoče očitno spodkopavati dobre sosedske odnose med Italijo in Jugoslavijo, kot so jih začrtali osimski sporazumi. Slovenski zgodovinarji v svoji resoluciji izrekajo polno solidarnost s tržaškimi Slovenci in z demokratičnimi silami v Italiji v njihovem boju za ohranitev demokracije, od katere je odvisen tudi nemoten razvoj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. pora, žilavega stoletnega boja kra-škega človeka,č žrtev in mladostnega borbenega poleta narodonoosvo-bodilnega boja. «Danes pa smo se tu zbrali tudi zato — je zaključil govornik — da pogledamo naprej, da iz izkušenj, iz v preteklosti do- seženega ustvarjamo boljšo bodočnost. Na idealih bratstva, sožitja in prijateljstva kujemo boljšo bodočnost za nas, za mlade rodove, za vse prebivalstvo Trsta, tržaške pokrajine in naše dežele*. Predsednik pokrajinskega odbora ANPI-VZPI Arturo Calabria pa je v svojem govoru najprej ugotovil, da pomeni skrunitev spomenikov herojem antifašizma in odporniškega gibanja člen v verigi vnaprej pripravljenega načrta, ki se odvija pred našimi očmi in katerega cilji so sproženje mehanizmov provokacije in nasilja, vnašanje zmede in strahu v javnem mnenju, ustvarjanje vzdušja stalne napetosti. Končni cilj pa ni samo krajevnega značaja, ampak mnogo širši: namen teroristov je. da razbijejo solidarnost med demokratičnimi silami, da povzročijo destabilizacijo položaja, da ogrožajo demokratične in družbene dosežke, skratka, atentati so naperjeni proti republiki, ki je zrasla iz odporništva, in proti tistim, ki jo branijo. Zadnje zločinske e-pizcde v Rimu. v Milanu, v Turinu, so prav tako kot napadi na spomenike v Bazovici, Padričah, Križu in v Bošketu drobci istega mozaika. Običajni «dobromisleči* ljudje bodo morda ugovarjali — je dejal Calabria — da v naših krajih ni prišlo do streljanja, do človeških žrtev, dejstvo pa je, da teroristi, ne glede na barvo njihove krinke, izbirajo oblike zločinskih akcij glede na krajevni položaj. Prav tako je res. da so cilji fašistov v Trstu, ki oskrunjajo antifašistične spomenike (pri tem jih o-pogumlja prisotnost Almiranteja v tržaškem občinskem svetu, kar pomeni pravo žalitev za mesto, odlikovano z zlato medaljo odporništva), in tako imenovanih rdečih brigad, enaki. V bistvu gre tu za boj med zagovorniki demokracije in svobode in njihovimi večnimi sovražniki, pa naj bodo to odkriti ali zakrinkani fašisti. Logično je, da so v teh obmejnih krajih tarča fašističnih napadov Slovenci, toda napad na simbole antifašizma, na sedeže slovenskih organizacij, na jugoslovanske avtomobile, je istočasno tudi napad na ves antifašizem italijanske republike. Kar pa je še huje. je nadaljeval Calabria, je, da so tu pri nas te provokacije našle določeno kritje v kampanji politične in moralne dezinformacije in nizkotnega kvalun-kvizma, ki je združila meščane različnega političnega izvora okrog tako imenovane zaščite Krasa, okrog nasprotovanj^ indu,serijski coni na Krasu, dejansko pa proti izvajanju osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo. In nekaterim je šlo prav za to: obdržati odprto rano, ki jo je bila zgodovina že zacelila. Prav ti pa nosijo moralno odgovornost, če so fašisti spet dvignili glave, potem ko so bili številčno okrnjeni in osamljeni, tako da so se morali celo zateči k Almiran-tejevi kandidaturi, da bi si na nek način zagotovili obstoj. Prav ti — je še poudaril predstavnik ANPI — nosijo moralno odgovornost za u-stvarjeno vzdušje, za poskuse, da bi pod krinko ekološke zaščite preprečili, da bi Trst — v okviru popolnega razumevanja in sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo — s oet opravljal svojo mednarodno funkcijo mostu in povezovanja vseh ob meji živečih narodov. Calabria je nato pozval pristojne oblasti, naj storijo svojo dolžnost in da zaščitijo spomenike, pa ne samo one antifašistom, ampak tudi druge saj izkušnje nas učijo, da si je treba čakati provokacij, katere avtorji pa so vedno isti, namreč fašisti. Ne bomo dovolili — je tudi dejal Calabria — da bi najbolj odprta meja v Evropi postala žarišče sovraštva in napetosti, kot ne bomo dovolili, da bi okrnili enotnost med Italijani in Slovenci, ki si želijo samo mirnega in delovnega sožitja. Tega naj se zavedajo tako skrunje-valci spomenikov, kot tudi njihovi mandatorji, tisti, ki ribarijo v kalnem, ker mislijo, da se bodo s tem okoristili. Tudi Calabria, kot že prej Samsa, je poudaril, da samo enotnost in solidarnost vseh demokratičnih sil lahko uspešno prispeva k nujni obnovi, ki je danes potrebna za premagovanje krize in za utrjevanje politike miru, prijateljstva in sodelovanja z vsemi državami in narodi, in še posebno s socialistično republiko Jugoslavijo. Potrebno pa je, da v tem delu vsakdo da svoj prispevek, da bi porazili provokatorje in fašiste in nemoteno nadaljevali na poti miru, svobode in demokracije. Pred manifestacijo, ki se je je udeležilo kljub naravnost zimskemu vremenu veliko število ljudi, je bila v kriškem Ljudskem domu izredna seja deželnega odbora ANPI-VZPI, ki so se je udeležili tudi predstavniki delavskih strank, sindikatov, slovenskih in italijanskih demokratičnih in antifašističnih organizacij ter župani in upravitelji okoliških občin. Iz dveurne razprave je prišla do izraza soglasna podpora predlo?" Partizanskega združenja, ^.a zanteva od deželnega od-uora in aeželnega sveta, naj dajeta pobudo za enotno protifašistično manifestacijo v Trstu, ki naj bo deželnega značaja in na kateri naj celotna deželna skupnost izrazi svoj gnev in svojo obsodbo fašističnih metod in poskusov, da bi vnašali zmedo in razdor na področju, ki mora nasprotno ostati zgled o-mikanega sožitja in sodelovanja. (trn) OKTOBER NAS JE PRESENETIL S PRVIM MRAZOM Italijo zajel val slabega vremena Sneži in dežuje po vsej Furlaniji O deževju in poplavah poročajo iz vseh krajev polotoka VIDEM — Če je komaj pred nekaj dnevi kazalo, da poletja ne bo še tako kmalu konec, nas je oktober takoj od začetka mrzlo presenetil. S prvimi oktobrskimi dnevi se je pojavil tudi prvi sneg na severu, medtem ko je na splošno ves Apeninski polotok zajelo silno deževje. Slabo vreme, ki je zajelo Furlanijo - Julijsko krajino, se je pričelo v noči med soboto in nedeljo in to s snegom v višjih predelih dežele; zlasti močno je snežilo na Trbiškem, v Karniji in Kanalski dolini. Sneg je povzročil nemalo težav. Poškodovana je bila telefonska linija, promet na cestah je zastal, kajti treba jih je bilo plužiti. Tudi pontabeljska železniška proga je bila dalj časa prekinjena zaradi usada in zaradi vej, ki so se pod težo snega zlomile in na več krajih padle na progo. Občina Sauris, ki je najvišja občina v Furlaniji, je ostala brez električnega toka. Na obmejnih prehodih so obvezne verige, avstrijsko - italijanski mejni prehod Mokrine je bil za nekaj časa celo zaprt. Sneg, ki je ponekod dosegel višino šestdesetih centimetrov, se je v zadnjih urah v nižjih predelih spremenil v dež. Kot posledica tega stalnega deževja pa so narasle reke. Tudi Seča je narasla, a zaenkrat še ne vzbuja zaskrbljenosti. Na Tržaškem se je dežju pridružila burja, ki s svojimi sunki do 75 IIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlUlIllIllllllllllIllllllllllIlllIlllllllIlllIllllllllMllllllllllllllltlllllllimilllllllllllMillilllliilluiiilliiiilililiilllilllllilK ZARADI STAVKE ČLANOV AVTONOMNEGA SINDIKATA v le štiri dni prekinjene ladijske povezave med celino in Sardinijo Na stotine avtomobilistov in šoferjev čaka na vkrcanje v Civitavecchii Jutri bodo najbrž stavkali tudi na ladjah, ki vzdržujejo zveze s Sicilijo RIM — Sedem trajektov je že nekaj dni ustavljenih v pristanišču Civitavecchia, zaradi stavke mornarjev, včlanjenih v avtonomni sindikat, ki traja že cd 29. septembra. Zaključila pa naj bi se predvidoma danes zvečer, v kolikor ne bo prišlo do drugačne odločitve. Ves pomorski promet s Sardinijo je popolnoma ustavljen. Na obali čaka po zadnjih podatkih vsaj 800 avtomobilistov in njihovih družinskih članov. Nekateri izmed njih so v upanju, da se bo v petek začeta stavka kmalu končala, preživeli tri ali štiri dni v avtomobilih. Nekateri so si našli zatočišče v javnih lokalih in hotelih. za nekatere pa so poskrbele pristaniške oblasti. V Civitavecchii je tudi včeraj močno deževalo, kakor tudi že v soboto in nedeljo, zato je čakanje na trajekt velika muka. V velikih težavah so se znašli tudi šoferji številnih tovornjakov, ki vozijo hitro kvarljivo blago, ki se bo, v kolikor se še ni, popolnoma skvarilo, saj tudi po prekinitvi stavke, danes zvečer, ne bo tako lahko najti mesta na trajektih. Zamuda se torej utegne zavleč; še za kakšen dan. Najhuje je seveda v Civitavecchii, od koder je največ povezav s Sardinijo, vendar je promet ustavljen tudi v Neaplju, Livornu in Genovi, le da so tam vrste nekoliko krajše. O nevšečnostih poročajo tudi z otoka, kjer so zlasti v skrbeh špediterji, ker se je tudi tam nabralo na desetine tovornjakov, s kvarlji-vim blagom, namenjenih na celino. Zakaj pravzaprav stavkajo delavci, včlanjeni v avtonomni sindikat Federmar? V orvi vrsti, pravijo da zaradi gmotnih izboljšav in proti nedavno sklenjeni pogodbi med sindikalno federacijo CGIL - CISL UIL in družbo Finmare, ki da jih je gmotno oškodovala. Ker obstaja resna nevarnost, da bodo stavko oklicali jutri tudi na ladjah, ki vzdržujejo zveze s Sicilijo, avtonomni sindikati pa napovedujejo stavke tudi v prihodnjem tednu, bi bilo zanimivo vedeti, kaj bo napravila vlada in če bo morda upoštevala zahtevo predsednika sardinske deželne vlada Sodduja, ki je včeraj s telegramom opozoril, da je položaj nevzdržen in da naj vlada. v skrajnem primeru, pošlje stavkajočim poziv, da se morajo obvezno vrnili na delovno mesto. Take re šitve so se med drugim poslužili pred približno letom dni, ko je stavkalo osebje na trajektih, ki povezujejo Sicilijo s kopnim. (VI. K.) DEVENTER (Nizozemska) - V dokaj nenavadni nesreči, ko se je zrušila streha plesne dvorane, v kateri je bilo vsaj 120 oseb, je u: mrlo ■ 14-letno dekle, 19 ljudi pa je ranjenih, od teh 5 hudo. Proces zaradi brodoloma tovorne ladje «Seagull» GENOVA — Pred tukajšnjim prizivnim sodiščem se je včeraj začel drugostopenjski proces proti trem lastnikom pomorske agencije «Agena», 55-letnemu Harryju Le-vinsonu, 61-letnemu Renatu Calati- ju in 73-letnemu Giuseppu Bre-ganteju. Prvostopenjsko sodišče jih je na. procesu pred dvema letoma obsodilo na zaporne kazni od 6 do 2 let, ker jih je spoznalo za krive brodoloma tovorne ladje «Sea-gull». Potopila se je med hudo nevihto 17. februarja 1974 v Sicilskem kanalu. Pri nesreči je izginila celotna posadka, 29 mož in žena prvega oficirja. Kazenski postopek je sprožila, kakor smo že poročali, žena umrlega telegrafista, Rajna Junakovič. Obravnavo bodo nadaljevali v četrtek. kilometrov na uro, spravlja prebivalstvo v resne težave, saj so morali gasilci večkrat priskočiti na pomoč. Delo v pristanišču je zelo otežkočeno. Ladje so morale okrepiti naveze. Po vsej deželi je temperatura izredno padla. Nič boljše ni v Rimu, kjer sicer ni snežilo, a so številni mestni predeli poplavljeni zaradi silnega neurja, ki je zajelo mesto, in dežja, ki še ni prenehal. Gasilci so stalno na delu (do sedaj so dobili preko 800 pozivov), saj je situacija hudo resna. Marsikje so se pojavila cela jezera vode, tako da so vozniki o-sebnih avtomobilov morali zapustiti svoja vozila, veda je blokirala tudi dva avtobusa. Odtočne naprave (kot že večkrat) niso mogle vsrkati vse vode. Gasilci so morali priskočiti na pomoč tudi številnim šolam (skupno 15), ki so bile poplavljene. Tudi zgradba, kjer ima sedež ministrstvo za delo, je bila poškodovana. V Pomezij je voda poplavila pritlične prostore neke banke. Tibera je narasla za dva metra, za kar se še ni treba vznemirjati, a se bojijo, da bj narasla še več. Skratka dobršen del prestolnice . je pod vodo. V Liguriji je snežilo v višini nad 1.000 metrov, drugod dežuje, Genovo pa je zajel močan severni veter. Čeprav v Emiliji - Romagni dežuje nepretrgoma že od prejšnje noči in se je temperatura občutno znižala, ni hujšega, le vinogradniki imajo s trgatvijo velike težave. Huje je v Caserti, kjer so skoraj vsa pritlična stanovanja poplavljena' in je voda prestopila bregove treh kanalov. V Reggio Calabrii je situacija težka predvsem na jonski obali, kjer je bil ponekod promet ustavljen zaradi dežja in skalnih usadov. Meteorološki zavod sporoča, da je vsega tega krivo področje nizkega zračnega pritiska s svojimi motnjami, ki se le počasi pomika "troti severovzhodu, in ki zaenkrat še ne obeta velikih izbcUšav: tudi temperatura se ne bo bistveno spremenila. (ml) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiHiiiin Odprto letališče v Sečovljah ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti Demokracija in socializem 13.00 Euronove 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Zmaj — risanka 17.20 SMEŠNI POKLIC Oddajo pripravljata Cleri-cetti in Domina 18.00 Argumenti: Nova organizacija dela 18.30 DNEVNIK — KRONIKE 19.05 Programi pristopanja 19.20 MIHAIL STROGOV: Carski sel — 4. nadalj. 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 TRENUTKI IZ ZAKONSKEGA ŽIVLJENJA: Nedolžnost in strah 1. nadalj. Delo je napisal in zrežiral Ingmar Bergman, igrata Liv Ulmann in Erland Josephson 21.30 ZGODOVINSKI DOGODKI: SREČANJE S PRIČAMI Intervju z Marcom Cesarini Sforzo in Vittoriom Vidali-jem o španski državljanski vojni. Oddajo pripravlja Gui-do Levi 22.20 Antonella d’Agostino Pojem Jug < Ob koncu Filmske premiere DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Benny Hill show 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.30 NAŠI ČUTI: Vid — 1. oddaja 17.00 PROGRAM ZA MLADINO: Paddington — risanke 17.05 DEČEK DOMINIC: Gostilna — TV film 17.30 Trideset mladih minut Mladinsko periodično časopisje 18.00 OTROŠTVO DANES: Zdravnik, moj otrok ne rase 18.30 V parlamentu DNEVNIK 2 — ŠPORT 18.50 ŽIVLJENJSKE ZGODBE: Ena dežela in njeni izseljenci 1. oddaja 19.15 BLANSKYJEVA DEKLETA: Anthony se zaljubi 5. epizoda 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 DNEVNIK 2 — DOSSIER Grandangolo 21.30 Chayefskyjeva Amerika ČAS VOJNE, ČAS LJUBEZNI - film Film je režiral Arthur Hil-ler, v njem pa igrajo Julie Andrews. James Garner, James Coburn. Melvyn Douglas in drugi Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljano 8.45, 10.00, 14.45 in 16.15 TV ŠOLA: Zapuščena gnezda, Ali ste vedeli, Elektrika v atmosferi, Nina in Ivo, Prirodoslov-je itd. 15.45 Slovenščina za prosvetne delavce 17.25 Rock koncert: Seals and Crofts, Pure Prai-rie Leaugue 17.55 OBZORNIK 18.05 PISANI SVET: Živali, moje prijateljice 18.40 TRIMSKA TELEVIZIJA Smučarska gimnastika 19.10 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 MEDNARODNA OBZORJA: Delavec v ZDA 20.55 TRNOVA POT - TV nadalj. 22.20 DNEVNIK 22.35 Razvoj popularne glasbe Koper 19.30 ODPRTA MEJA 20.00 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 AKTUALNA TEMA: Ali nacisti še obstajajo? dokumentarna odd. — 1. del 21.20 NOČI IN DNEVI Peter in Tereza — 2. nadalj. 22.10 Poletje v Grožnjanu 22.50 Narodna glasba: «Rukoveti» Stevana Mo-kranjca TRST A 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.C0, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.05 Prijateljsko iz studia 2; 9.05 SpoznavfljjjjiLtaotgvtorje; 9.30 Poznate Evropo?; 9.40 Ritmična glasba; 10.05 Koncert sredi jutra; ll.CO Naš podlistek; 11.35 Plošča dneva: 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Orkestri lahke glasbe; 14.10 «Beli mecesen* — napisal J. Kozak — drugi del; 14.30 Stara navada -železna srajca; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Problemi slovenskega jezika; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30. 16.25, 16.30, 18.30, 20.30, 21.30, 22.30 Poročila; 7.00 - 8.30 Dobro jutro v glasbi; 8.32 Operni junaki; 9.00 Igra orkester Biddu; 9.15 Predstavimo vam knjigo; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je.. .; 10.15 Orkester Baiardi; 10.45 Vanna; 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 Na prvi strani; 12.05 - 14.00 Glasba po željah; 14.00 Današnja ki- nematografija; 14.10 Plošče; 14.33 Sinfonična glasba; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Izdaje So-nora: 15.45 Onore al merito; 16.00 Koledarček; 16.05 Edig Galletti; 16.20 Flash v glasbi; 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Reklame in zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.55 Domači pevci zabavne glasbe; 19.30 Crash; 20.00 Plošče; 20.32 Rock party; 21.C0 Ob 21. uri; 21.32 Komorna glasba; 22.00 Glasbeni program; 22.45 Resna glasba. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 11.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00, 23.00, Poročila; 6.00, 7.30 Sinoči, davi; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00, 10.35 Radio anch’io; 11.30 Oddaja z Mino: 12.05, 13.30 Vi in jaz; 14.05 Plcšče; 14.30 Romani, poezija in glasba; 15.05 Bodite z nami; 16.30 Srečanja z izvajalci resne glasbe; 17.05 Alessandro Magno — 13. nadaljevanje; 17.40 Lepa resnica; 18.35 Pristopna oddaja; 19.50 Prireditve meseca; 20.30 Gospod zdravnik, dober večer; 21.05 Jazz glasba: 21.30 Nenavadna potovanja; 22.00 Plošče; 23.18 Lahko noč z. .. V nedeljo so slovesno izročili namenu prenovljeno letališče v Sečovljah. Dela so se začela sicer že v letu 1970, potem pa so bila do letos večkrat prekinjena zaradi pomanjkanja sredstev. V zadnjih mesecih so intenzivirali napore ter zgradili 850 metrov dolgo in 28 metrov široko pristajalno stezo, letališko zgradbo in hangar za letala. Odprtja letališča se je udeležila velika množica prebivalstva ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij in gospodarstva obale in občine. Objekt je izročil namenu predsednik krajevne skupnosti Sečovlje Jože Paternost, govorila pa ste še predsednik piranske občinske skupščine Tone Mikeln in v imenu investitorja (portoroške igralnice) Ernest Dobravc. Ognjeni krst pa so o-pravili udeleženci dvodnevnega tekmovanja za pokal Branka Ivanuša (50 letal iz Jugoslavije, Italije, Avstrije, Švice in Nemčije). Seveda bo zdaj treba opraviti še vrsto nalog, da bi lahko letališče služilo svojemu namenu in se tudi z dodatnimi gradnjami še naprej razvijalo. Predvsem gre za pridobitev zveznega dovoljenja za prilet in odlet športnih in turističnih letal iz drugih dežel, ker tega dovoljenja še nimajo. Nadalje se bo treba povezati s potovalnimi agencijami in letalskimi družbami, da bi na njem lahko pristajala letala s po 50 potniki. Končno se bo moralo obalno gospodarstvo temeljito pomeniti, kako ta objekt kar najbolje izkoristiti za razne gospodarske dejavnosti. In ne nezadnje bo potrebno omogočiti redno delo obalnemu centru, kar je seveda povezano z nakupom vsaj enega motornega in jadralnega letala. L. O. Na sliki (foto Matej Brus) novo letališče v Sečovljah. Mladina a napisom na čelu sprevoda MONTREAL — V kraju Ayers Cliff, kakih 120 kilometrov jugovzhodno od Montreala, je v soboto ponoči zgorel hotel, v katerem je bila večja skupina izletnikov. Po prvih podatkih je vsaj 8 ljudi iz gubito življenje, 4 pa pogrešajo. ; raje jajce danes kot kokoš (kdo ve...?) jutri poiščite v «PAGINE GIALLEa agencijo Lloyd Adrlallco, ki Vam je nojbllžja Polica «4R» nagrajuje spretne in pazljive avtomobiliste: s svojimi visokimi garancijami (100/30/10 mili|onov), ki nudijo resnično varnost in z garancijami, ki vključujejo tudi sopotnike. Predvsem jih nagrajuje s svojo zmerno ceno prav zaradi fransiže. Polica «bonus malus* je nad 25% dražja: to je tisto jajce danes na katerega lahko takoj stvarno računaš. Kdor pa izbere «bonus malus* se mu bo občutno znižala cena police šele po štirih zaporednih letih brez nesreč. Toda koliko si prihranil med tem časom s polico «4R»? Torej če želiš jajce danes imaš vso pravico da ga zahtevaš. 4s l AVTO^^^ izplača se vedno Lloyd Adriatico * ASSICURAZIONI POLICA AVTO I REGISTRACIJA GO-TS TIP FISKALNE KM 11 POLICE | DO 10 10-12 12 -14 14-18 NAD 18 j 4R 52.200 77.300 82.000 110.100 130.500 BONUS MALUS 65.805 97.370 103.255 138.779 164.352