III. leto. Štev. 47. 1916. November 19. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . . . 6 K. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v čerensovcih, Cserföld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro pošilati. ta naročnike Marijinoga lista, je Novin cena če se jih od štirah več na eden naslov pošila, doma 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za "nenaročnike 6 filerov. „Moč je šla z njega.“ Tak právi sv. evangelium, ka je z Jezuša posebna nekša moč Šla, štero je čüto vsaki, ki se je blűzi njega zdržávao, ki je rečí njegove poslűšao, ki je žüde^njegove vido. Tüdi med tistimi, ki so njegovi verni naslèdnícje bilí na zemli nájdemo vnoge takše, z šterih je — ka mo to isto reč rabili — »moč Šla.* Od sv. Vranciika assiškoga čtémo Tü njegovom žívlenjepísi, ka so njegovi bratje, francíškanje, vu ednolp svojih 'klöštrav ieűnüga~ gobavca ’ meli med drügimi vnogimi betežníkami. Té gobavec je tak božen i neprijéten človek bio, ka so si bratje gučali, ka je zná biti od hűdoga dühá obsédjeni. Kem bole so njemi dvorbi, tem bole je kono njé, celo zbio je večkrát svoje dvorbenike pa z grdimi reémij je psü-vao Jezuša i bi. D. Marijo. Na slednje so se bratje tak razžalo! nad njim, ka so ga šteli povrčtí i níháti na samoga sebé. Samo, ka so to ne vüpali včiniti brezi toga, ka bi opítali Sv. Ferenca, ki se je te v ednom bližáujem samo-stáni zdržávao. Sv. Ferenc Zvedivši od toga človeka, ga je šo pohájat i stopivší vu hišo, njemi je pravo; »Bog ti daj mir, lübi brat moj*. „Ka za mir mam jas ča-^ ka ti od Boga*, je odgovoro gobavec, .ki mi je Vzéo mir i vsa dobra pa na gnjíloga i vonjéčega napravo ?* — »Potrplenje mej, sin moj*, odgovori Sv. Ferenc, „Nevole so nam na zveličanje düše dáne na tom sveti pa nam velki hasek prineso, či je mírovno prenášati*. Na to betežniki »Kak bom prenášao moja trplenja, štera me noč i den mantrájo ? Pa da bi mi ešče te tvojí bratje rédno dvoríli, kak je potrebno*. .Dobro je*, odgovoro je Sv. Ferenc, „od séga mao bom ti jas sam dvoro, povej mi ka, želeš zdaj.” »Prav de tak*, • odgovori betežník, „te pa m^, operí zdaj nájobprvim celoga, záto, ka tak vonjam, ka sam sebé nemrem več premágati.* Sv. Francišek je na to včasi vodo velo segrevatí, sam je pa šo, nábrao díšéče rože pa je vrgeo vu vodo. Pa z tov vodov ga je začno slečenoga po celom teli umívati. Pa Čüdno, kak so se ga tíkale roké sv. Franciška, tak je šo beteg z njega pa tak se je tüdi razpüščávao léd njegovoga srca, ka je na slednje sebé ztira voga vídi vči z velkim glášefiff jtrcéč"škWknő!*^Jaj" meni, ki sam pekla vreden zbog raz— žaljenj, štera sam proti bratom včino pa zbog grehov, z šterimi sam mojega Bogá razsrdo !* Pa šče jočéč želo spoved íno se je spokoro pa z cela drűgi človek gratao. To je tista Kristušova moč, štera je z sv. Franciška Šla. Tá moč je Šla z sv. Števana prvoga vogrskoga krala, kda je vu noči prišeo neprijáteo, ka bi ga vmoro zmečom pa njemi je meč z rok spadno i on na kolinaj proso Svétca za odpüščenje. Tá moč včini nemirovnoga vsakoga grešnika, kda z bogábojéčím človekom príde vküper. Vnogi grešnik se ogíble ozdaleč poštenih lűdih, ár nemre pre-státí .pogleda njuvoga. Kí je pa dobroga nakanenja, on pa kak či bi suncè zasijaio na njega, tak se razvedrí düša njegova, či je z dobrim človekom prišeo vküper. Tá moč je moč Sv. Dühá, štera kak sunčeni trák sija z bogabojéčega človeka tem bole, kem bole slüži té človek Bogi, kem bole za vrže greh ino ide naprej vu dobrom, kem bole čuva miloščo božo, štera je vu njem. Glejte bogabojéčo mater. Ona ne kriči, ne psüje, je mirna, dela svoje delo, pár reči povej pa jo vsa deca včasi bogajo. Glejte pošteno, prav bo- gábojéčo Devico. Eden pogléd njén dojde, ka zanemí okoli njé božén düh pa se njoj ne vüpa príbližávatí nikak. Vu hiži pošteni krščanski starišov deca tűdi ne psüjfejo pa šče lücki razvüzdanci se pošteno ponáša tam, či notri príde. Záto, ka je tam vu zráki moč boža okoli tistih lűdih pa šatan more tam zauemití. Záto se vsaki óča, vsaka mati, vsaki, ki má podložnike okoli sebé v prvoj vrsti naj za to skrbi, ka vu njem bode moč Sv. Dühá pa de te. tá moč Šla vö z njega tüdi vu ove, ki so okoli njib.^Pa vu toj* mcrčise hüdoben ali pobogša i gráta dober, ali pa za vrže lüdi, pri šterih hűdo bi ja ne dá částí pa si poíšče prijátele spodobne sebi. Bojna. Zima je tű, késnojesensko vremen se je zmešalo, blato i voda vse okoli pa si lüdjé čas májo pogucávati, ka prej z Rusom mir sklenemo pa ka tam na rususkom že ne bojov — med tem pa naše novine ministra zvünešnjih poslov pišejo, na rususkom pa sam minister pod svojim iménom ogláso celomi sveti, ka se mešamo, ka od míra ešče nemre gučati, ár je ešče ni eden národ ne dozdaj doségno z tem bojom, ka je doségnoti šteo. Vojska pa trpi dale vse okoli. Po ravnicaj v blati po goráj pa* vu velkom snegi že, ka se komaj gíblejo naprej. Pa de trpo tak celo zimo, ár tá zima ne bode čas počitka, liki zná biti ešče vékših bojov čas. Rázlične novine pišejo, ka Rus znova ščé začnoli naednok na celoj svojoj liniji — či de mogeo. Pa mí eti ne vemo kak bode — vűpama se vu Bogi, ki nas je dozdaj pomágao pa nas na dale tüdi pomore. Med tem se pa spominamo naših pokojnih vojákov, ki so predjáli krv za nás, -za naša ogn- 2. NOVINE 1916. November 19. jišča, za žene, Starec i deco pa zdaj mirno spijo vu daléšnji grobaj. Rázlična poročila so eta: Na Rusoskom. Guč je [bio, ka rusi zdaj na celoj liniji naednok začnejo napade proti nam, med tem so v Do-brudží na Konstanzo strelali pa pri iztoki Dünave bűre razbiti, ka je Mackensonova vojska mogla za volo povodni malo názdrt iti. Konstanco pa černávodo držimo. V Karpatoj okoli Kimpolunga sküšávajo predreti našo linijo, da so pa že onemogla ka pomali mí idemo naprej. Pri Skrobaví smo zavzéli 3400 rusov i 27 mašinskí-pűkš. Romansko. Leva linija rususka se je 'prikapčila z desnov romanskov. Na Romanskom so rususki vojvodje vzéli prek voditelstvo. Linijo kre Dünave rususka vojska bráni proti Bulgarcom. Romanje sami pa pri našoj meji brá-nijo prehode med jűžminí Karpatami. Prehod so si naši predrli proti Cam-polungi kre reke Alute pa proti Pre-deáli. Té linije se priblížávajo edna k ovoj od Campolunga na izhod i od Predeala na jűžni zahod. Cio je Sínaja pa Ploesti proti Bukaresti, glávnomi mesti Romanije. Vojska tű napredüje pomali vsaki den. Taljanje so dokončali štiri dni trpéčo devéto offenzivo, ali devéti napad proti Trsti vu doli Vipave pa niže doli od Gorice. Zgűbili so ogromno dosta lüdi, zostrelalí grozno vnožino strliva pa so ostali tam kde so bilí. Na Francuskom so franeuzje i angleži slednje valove celoletnih bojov poslali proti nemškoj vojski kre potoka Somme pa okoli Verduna. Pri Verdun! so celi dén strelali franeuzje od ütra do večére na prázno trdnjávo Vaux, štero so nemci že vnoči naprej povrgli. Posrečilo se njim je trdnjávo z zemlov ▼ednáko včiniti brezi toga, ka bi ednomi nemškomí vojaki škodili. Zgübe letošnje rususke je popisalo Kijevvsko drűštvo. Zgűbili so poldrűgo millione lűdih. Romanskoga šerega je že Polovica vkraj pa šče komaj osem tjednov, ka boj pelajo. Taljanje so v slednji štiraj dnévaj povrgli na bojišči do 30 jezér lűdih. Angležje si glavé terejo, kde bi vzéli več vojske. Francuzje pa že ne imajo nikše rezerve. V Remániji je naša vojska dozdaj 1000 kvadrátkilometrov za vzéla. Ro-mánje se vüpajo, ka za volo zíme ne bodemo dale mogli. Bomo že vidili. V Macedoniji pa okoli Soluna francuški Vojvoda Sarrail ostánke srbski šeregov pošila naprej v boj tak, ka či de ešče en čas tak šlo — Bolgarí njim močno i zmagovito, delajo proti — te Srbski vojakov pomali nikaj ne ostáne. Dom i svet. Poljska sloboda se je oznánila 5-ga novembra. Naš presvetlí kral Ferenc Jožef, ino nemški casar Vilmoš sta na /té dén dalá vö odrédbe, ka namenita poljskomi národi, šteri je že 100 let jéčao pod rususkim 1 jármom, nazájpo-stavíti starinsko králevíno. Vu Varšavi i Lublini so "se té odrédbe z velkov slovesnostjovttazglásile. Polski národ se je té dnéve Vseširom razveseljávao nad tov velkov dogodbov, lüdjé so se na cestaj obímali od velkoga vesélja pa vu vsoj formi hválo dávali Bogi za to velko radost. Rimskoga pápo štálíš, pišejo novine, je vsaki dén težejši. Najšeo se je celo minister na taljánskom, sociáldemokrát Boselli, šteri je v Milani proti sv. oči gučao. Katoličanci zdaj želejo, naj té minister dolipoloži svojo slüžbo, da so pa neprijátelje vere močni tam pa ne vemo, či šče kaj hűšega ne príde za pápo z tej zmot. Rekvireranje zrnja se je zvršilo v našoj okolici. Kí je meo višešnje, je rad dao, ki pa ne meo, je ne mogeo dati. Či se čedno razdelí, bode živež do nove žétve. Hvála Bogi za té pov. Potrata je pa Inda tüdi ne čedna, tem menje zdaj, ka smo tak tesno obkoljeni od neprijátelov, V Ameriki so znova Wilsona zébralí za predsednika. Právijo, ka je on ne tak prijateo nam, kak Hughes, ki je proti njemi gorístopo — pa z takše dalečíne teško to obsoditi. Deutschland imenüváni nemški podmorski čun je znova prišeo v Ameriko z rázličnim blágom, ne ka bi se njemi kaj zgodilo. Z tem nemci svedočijo, ka njim angležje nemrejo preprečiti trgovino z Amerikov, kak štéč bi radi. Od jetike. (Po spisi ministra za Znotrašnje zadeve.) Ogni se takše krčme, v šteroj na tla plüjejo; v takšem Prostori če pišejo, prah zgrožajo i beteg širijo. Ke-like je ples že v jetiko Spravo i*v rami grob zrüšo! Če dühovnik predga proti njemi, pravite, ne vošči nam veselja. Kaj te pa pravili zdaj, kda vas minister, svetski gospod odvračüje od krčme i plesa? Pa on samo telo, zdravje vaše gleda, dühovnik pa še düšo, to je oboje; zato ga bogajte. V mnogih krčmah je jedilna šker nesnažna, stolni robci zamazani; v takša mesta ne zahajaj; če si pa prisiljen, mej lastno šker i lastni stolni robce (salvet). Dober tisk. 3. Pravo sam — ka morete marali za to, ka čtéte ino ka pri prebéranji knig i novin pazlivi morete biti. Naj ne bi tak obhodili, kak ono dete, štero je odišlo črešhje iskat i med plolon je najšlo lepe rdéče jagode, štere vži-vavši se je zagiftalo. Ar so jagode čemérne bilé i nišče njemi je ne povedao, ka je ne vsaki rdéči sád črešnja. Kak na poli i v logi čemérne rastline i gobe rastéjo, tak se v knigah i novinah tüdi čemérne, morilue reči i misli znájdejo. I kak lepe se one kážejo! Kak rusoske mlake ozdaleč lepoj zelénoj fár bi pla* vajo, da bi z dišéčimi korinami bile splóhnosplóh potorjene, samo gda k njim človek blüzi stopi, te čüti njuv mrzéči zdihét, i vehni beteg se z njih kadi, — takše božne noviné tüdi z lepimi, priliznimi rečmi človeka v düševno pogibelnost pováblajo. Jalne one, kak kača, štera je naše prve roditele v greh za pelala. »Jeli šééš vse znati8 spi tá va ona Evoí Božne novine tüdi ne skla-déjo vö včasi vse nevernost i hüdobo, nego po mali vučéče, presvečüvajoče zaprprajo düšo. I zobstom se močite, ka ste vi stál-nejši katoliéanje, kak ka bi vás mogle zapelati kakše božne novjne; Tak stojimo z tém delom, kak niki gospod, šteri se je šteo v eden velki váraš pelali, ali kočiš je zablodo i v eden drügi váraš ga je pripeto. Gospod se zaprva čemerio, ali sled! si je zgučao: ,Ci smo že v tom váraši, hodino i pogledajmo ga!“ Vi zagotovo neščete stopiti v váraš nevernosti ali, nanč vpamet ne vzemete, gda vas novine, kak blodni kočiš tá pelajo, i gda že düša vaša vpametüje nevernost, te si mislite: Ne sem šteo toti tak daleč priti, ali či sem že esi prišeo, malo okoli poglédnem... Z velkoga váraša pa človek z práznov žebkov i vnogimi cotami oklajeni pride domo. Máte vi tüdi velko vrednost, štero ste si po svestvah i sv. mešah pripravili, z šterov si lehko večno zveličanje küpite, — pazte či do vas kočišje božnih novin v grešne, razvüzdene varaše vozili, hitro potrošite správleno vrednost i na düšo gledoč cotavi domo pridete. Z božnoga čtenjá se nevedno v vaša srcá vkrádnejo hüda želenja, dvojnost, nezadovolnost, odörjávanje vsega ka je pobožno, tak kak si na domáče Pohištvo séde práh. I či bi ravno düša vaša močna bila, kak grád, šteroga ne morejo notrivzéti neprivátelje li de vam tam okoli vüh muvila vas drážila müha, štera de vam naopačna dela pripove-dávala. Pazte, naj gda knigo i novine 1916. November 19. NOVINE 3. v roké vzemete, ne bi čemér, nego slatki méd z njih cécali; naj gda sčéte kaj lepoga čteti, se ne bi na telovnost pobüdjávali, naj gda se ščéte potolažiti v vašem teškom stáli Si, se ne bi vam vűsta na mrmranje i psüvanje opdrla; pazte, naj ono, štero ste za svéto i bo-žánsko spoznali, knige ne bi zamazale, — pazi naj te knige i čtenjé ne vkani, od Boga ne odtrgne. a) Prišli smo tak k božnomi tiski. Ščém ga ešče bole odkrili. Što piše takše božne knige i novine! Dobro pláčati, náj večkrát nanč ne okrščeni pisatela, šteri samo na to glédajo, naj bi si z svojim perom, kak nájveč penez spravili. Vsakša reč njuva je pláčana i kem vékšo láž širijo, vse več penez notripometéjo. I zakaj to činijo ? Zakaj pávuk svojo pavučino predé ? Naj bi se v njem mühe zgrabile. Oni tüdi záto nalečéjo svoje skopce, naj bi za sébe proti Bogi i Matercérkvi kak nájveč tüdi zgrabili. Jeste edna riba, štera z svojega tela .motne tinto ikropi, naj ménše ribe njo ne bi vidile i tak bi njé ležej zgrábila — zmešlingo delajo oni božni pisatélje tüdi, naj bi za sébe ležej ríbili. Od škode i kvára božnoga tiska mi nanč ne trbe gučati. Zadosta de, či mo se zazávao na roke šteri, vu vozi sedijo i od njih spitávao, kakšo moč májo božne knige. Detečo düšo skvarijo, dekline i ženske na hűdo pot pripelajo, možke v nevernost sünejo, držmo proti delodavei hujštijo. b) Pa ka bi moglo biti pozvánje tiska? Vtišavati pozlivost. štera človeka na hűdo pela, lüdstvo na lübézen i poštenjé včiti; brániti sirote i do vice, pomágali slabe proti močnim, veška dela dogučati; greh, hüdobo preganjati. Dobre novine včijo domolübnost, deco na lübézen do starišov, one pázijo, naj bi se zbdržale desétera bože zapovedi. Dobra kniga dá človeki zavüpa-nost na božo volo. Dobra kniga poto-laži naše Srcé v teškom časi. Glási. Od naših vojakov. Mrtev je: Vučko Štefan domobr. 20 dpp. z G. Bistrice, 18 let star sin Vučko Ivana; spadno je 27-ga oktobra: na glas dao Fer jan Štefan pajdaš; ostavo tužne stariše, brata i štiri sestre; oča so na njegovo mesto stopili; te tjeden so odišli pod orožje. Srce Jezušovo naj da večno korono pokojnoga düši, njegovim ostali m tužnim pa tolažbo. Vlovljen je: Tkalec Štefan pešak 71. pp. z D. Bistrice; Csizmadia Martin, dom. 20. dpp. z G. Bistrice; g. Markoja Franc, ▼učitelj z Črensovec; ranjen je prišo v romansko ujetništvo, kak naznanja nadporočnik Dr. Müller Andraš. Ka lüdjé kadije ? Na mestáj lipovo listjé. Dobro je tüdi malinino. Ešče bogše je orehovo pa kopinino. Trsova skorja je že kaj poscbnoga. Lipovo cvetje je tak, kak türski nájbolši duhan. „Divji duhan“ z loga pa že samo vöo-debrani same! májo. To je nevola I Ništeren moški že obetežao od tákših rastlin, da ga pa žela li mantrá pa znova íšče kakše rastline, šterimi si beteg rédi. Ženske Právijo, ka ne sila kaditi. Prav bi bilo. Moški se naj od* vádijo od dohána, ženske pa od cukra pa de vsaki leži živo. Železnu krajcárje so se vödáli 10-ga toga meseca. Za krajcare je zovémo, po pravici sta 2 filera. Forma je takša, kak je dozdaj bila, samo farba de Čarna, kak vidimo .pri 20 filera j. Žájfo od séga mao tüdi maxi-merajo, to je vöpovejo, ka se nesmi dragše tržiti kila od 4 koron. Rédila de se- samo edde fajta slobodno: Takša, štera 30 procentov masti má v sebi. Vej je že čas, ka se nekaj naprávi z njov, liki to je pitanje, jeli te dobi što žájfo ? Kak so küha domá žájfo? Pri vsa-koj kmétskoj hiži so včási kakši ostánki masti, mesovjá, pokvárjeni oli tikveni, pa drüge spodobne stvári, štere so vse dobre za té poseo. Celo prasé, ali kakša štéč stvár se z kostmí vréd lehko za to rabi z dlakov pa zevsim vréd zvün gnojá. Küha se pa etak: Na 3 kile maščálige se vzeme 1 kila krištálsode, k tomi se vlejé 15—16 litrov z domá-čega pepéla narejenoga močnoga lűga pa še tak küha 2—2% vüre. Te se pene (ž&jfa) dolizagrábijo, voda se dene k stráni, ár je dobra za kakše pisano blágo za pránjé, koteo se sčisti pa se te čisti lűg vlejé vnjega znova telko kak obprvim ino se pene šče te 1—1% vüre vtom kühajo — na slednje se dolipoberejo, v kakšo kíšto denejo ino posüšijo pa je žájfe gotova. Vnogo svetliva májo ešče izda ništerne hiže, ka do pol noči svetijo dečákom, šteri po večeráj tá hodijo Bogi čas počitka kradnot. Ništeren šče cveke trži pa na kaputi gledalo nosi, liki míra nema domá. Matere bi je mogle k klopi zabiti domá za zádnje robčeke, štere šče tüdi májo. Prepovedana mlečna kava. v Budapešti je poglavárstvo Prepoved dalo, ka se odvečara za jűžino nindri ne Smej mlečna káva dati. Z tem vnogo mleka príšparajo, ka ga več ostáne za deco pa za betežníke. Brezpogojno varnost pred ponaredbaai imnjo vsi prijatelj® Feller -ovega fluida in raitliaskih essac z znamkov .Elzü-fluid". To naj bo povedano samo t obrambo pred menjvreduimi ponaredbami, što se ne pozna „Elza-fmida“, naj povpraia Zdravnik*, kak zanesljive uèinküje proti kailji in prosim bolečine kak voda za grgranje in vribalao sredstvo. Predbojnske cene: 12 malih ali 6 dvojnatih ali 2 špecijalni steklenici ataneta prosto poštnine samo 6 kron, 48 malih ali 24 dvojnatih ali 8 špecijalnih steklenie poštnine proste, 20 K pravo edino pri lékarni K. V. Feller Sta-faion centralo br. 146 (Hrrmiekse.) Fellerove želodec krepčüjoée, edvajalne rabar-bara krogljice z zoamko ,,Elsa-krogljic*“ (6 škatlic poštnine prosto 4 krone 40 fil.) so prave le z znamko „Elsa krogljice". . Čista koža na lici i aa rokah, kaj pri vao-gih ljűdek občüdűjemo, dadvojoPrednost svojim lsetnikem. Nájobprvim . ua celo telo je potrebno, naj ko Ža Zdrava bo, zato ka samo tak se moremo skos njé prav zračiti. Obdrűgim je pa to tüdi podrebno, naj malim bližnjim z neudravov božov mržnje napravimo. Nečista koža, brlitge pflščajei, šplinte, lise, mozolèki, bradajiee ope-klino itd. pa večkrat te zrokűjejo, koj je pa tüdi škodljivo za dibanje kožeizáto tüdineidravo. Vnogo jezér moikor i žeasek rabi pri zdrav-Ijenji i čuvanji svoje bože Fellerovo ,,Elia" pomado za brambo lica i bože, štere cena je 2 koroni, ali 2 tegleca franko 5 koron. To vrástvo ne škodi) kak vnogo reči za lepšanje koie ponüjenik. Odstráni betege kožne, obráni od pečeline sunea, Iplint, odprávi püšèajce,spekaline itd.Na mesto griesčih i večkrat škodljivih Zajf rabimo Fellerovo liüjsko žájfo (1 kor.), ali pa Fellerovo borax-žtjfo(80fll.) i prah za mujvanje, (borar praiek) 1 koron. Vlasjé močno rastéjo po Fellerovo j ,Elsa“ Tannochina-pomadi za vlasé. Lonček 1 k 60 fil., močnsjše kakovosti II št. 3 k. Krepi kožo na glávi, zebráni pišlivost i rano oserelost, pomore k zrási močnib, zdravih vlási. Nema škodljivih snovi v sebi zato má pred škodljivo! pomadani Prednost posebno pred tistimi, štere ponüja]o nevučeni lekarništva. Za mnslace je nájbolši Fellerova mást ta 50 fil. Na-roèitve pošlimo neposredno na Feller V. Eugen lekarnika, Stubica Oentrale br. 146. (Zsgr. iup.) 4. NOVINE 1916. November 19. Osomjozoro koron v pšonici. V Bačkí kmétsko lüstvo drobne peneze jako skriva. Zgodilo se je v ednom mesti, ka je nikši Maximoviti Simo zváni vért pšenico odao pa kda je vösípao, se je 7940 koron penez najšlo v njoj v sami 20 i 10 flleraj. Vzéli so njemi je pa so njemi banke dáli. Tü Opominamo vse, ka do nikkl 20 fllerje samo do novoga leta valati! Krumplov sir. V »Slovenskom Gospodar*-i nam popiše níkák, kak se rédi sír iz krumplov. Dobro de nam to znati i skušati, deca bi ga rada nesla v šolo, či bi ga mela. Rédi se etak. 5 kil beli ráhi krumplov se sküha, olűple pa dobro zdrűzga. K tomi se zrneša 1 kila kísiloga mleka (eden liter) pa nikelko küna. Kisilo (sédeno) mleko more biti prav gosto pa ne vodeno. Té zmes se naj dobro zmeša pa po leti dvá, po zimi štiri dní naj stojí v kámri. Po tom se dobro vküp zmes!, se razdelí na falate, šteri se te zde-vajo v košarico pa se pokrijejo, ka ne pridejo do njih mühé, se posüšijo na zráki v senci pa se te zdevajo v kamro v kakši za to príprávleni lonec, kde stojí 14 dní pa je te že dober sír za jesti. Točen Človek pride v živlenji naprej, če tak vred! svoj čas, ka ne izgübi nikaj časa. Na Most je jako mnogo netočnih lüdi, tomi krive je dostakrat slabo idoé» šepna vüra. Dobre in zanealive so znane ivicarske vüre, le se pa dobivajo že od 440 K naprej v svetovnoj razpošiljalnici. Suttner; ta ima sama lastno protokolirano tovarnovür v Švici in glavno zastopstvo tvornice vür „ZENITH* in more brez preküpovalcov sama odavati, Takša švicarska vüra trpi duže kak 8 cene bazarske vüre in ide vsikdar točno. Sto hoče vüre ali zlatnino i srebrnino küpiti naj zahteva zastonj krasen cenik od H. SÜTTNERA v Ljubljani št. 945. Pogostni pojavi bolečin v prsah so pri mnogih ljüdeh èestokrat le posledica zaprla prs proti friškomi zráki. Bolečine zaistino po obleki narejene, z šterov če ne bi prsi bila pokrita, bi krv hitrej krožila i opisane bolezni ne bi nastopile. Prsne bolečine pri divjih narodah so jako redko. Vtrdijo se prsi po ri-banji z Fellerovim .Elsa fluidom" iz rastlin narejenim. Oživlja kroženje krvi i verje telo naglo vremenske sprememba. Predbojnske cene. 12 steklenic pošlje lekarnar. E. V. Feller, Stubica, Oentrale 146, (Horv.) za 6 k., poštnine prosto. Pomagajo milo poganjajoèe Fel-lerove Rhabarbara ,,Blsakrogljice" ; cena 4 k. 401 za 6 škatljic franko. Oboje domače vrastvo je odlikovano i pohvaljeno v jezerih pismah. Na podporo Marijinoga Lista i Novin SO darüvali: Z Gornje Bistrice: Horvat Jožef 40 fil., Kohek Marjanka 20 fil., Doma Nandor 60 fil.,, Ütroša Menka 1 kor., Vučko Grla 40 fil., Gabor Štefan 1 kor., Šernek Verona 60 fil., Donko Magda 1 kor. 20 fil., Tkalec Matjaš 2 kor., Tkalec Ana 1 kor., Rilaj Štefan 20 fil., Vütek Janoš 40 fil., Ütroša Ana'40 fil., Žižek Dani 1 kor., Žižek Katá 20 fil.. Žižek Marko 2 kor., OopoC Martin 1 kor., Žižek Jožef 1 kor., Horvat S. Ignac 1 kor., Ütroša Štefan 1 kor., Kolarič Ivan 2 kor., Prša Anton 40 fil., Kelenc Ivan 1 kor., Horvat Mihal 2 k., Ütroša Roža 1 k., Kelenc Treza 2 k., Kustec Štefan 2 kor., Raj Jožef 1 k., Ivko Štefan 2 kor., Za več Treza. 2 kor., Kreslin Martin 1 kor., Kreslin Martin 1 kor., Raj Treza 2 kor., Gjörek Verona 4 kor., Gjura Ivan 1 kor., Kocet Andraš 40 fil., Tkalec Ana 40 fil., Virag Menka 20 fil., Vütek Bara 1 kor., Magdič Orša 4 kor., Šóernjavič Ana 6 kor., Balažic Haska 4 kor., Kustec Matjaš 2 kor., Lebar Jožef 2 kor., Zadravec Matjaš 2 kor., Vučko Pavel 80 fil., Glavaè Manka 50 fil., Kocet Janoš 1 kor., Hozjan Martin 80 fil., Kolenko Martin 2 kor-, Kohek Mihal 1 kor., Kociper Mária 2 kor., Gjura Jožef 1 kor., Jakšič Matjaš 8 kor., Kustec Jožef 2 kor., Magdič Ivana žena 2 kor., Herman Ana 1 kor., Balažic Lena 50 fil., Vučko Fema 20 fil., Balažic Štefan 2 kor., Kelenc Janoš 60 fil., Ütroša Mária 2 kor., Vučko Ivan 40 fil., Vučko Ana 2 kor., Lebar Mária 2 kor., Tivadar Mária 1 kor., Ritlop Jožef 2 kor., Vučko Martin 2 kor., Matjaséc Mária i Herman Ivan vsaki 20 fil., Trajbar Matjaš 30 fil., Varašanec Štefan 1 kor,, Vinčec Ana 50 fil., Korošec Štefan 1 kor., Vinčec Martin 20 fil., Vučko Ana 50 fil., Fotivec Katá 30 fil., Krampač Treza 50 fil., Magdič Jožef 2 kor., Graj Ana 2 kor., Balažic Ana 2 kor., Kustec Štefan 1 kor., Vučko Martin 1 kor., Kustec Jožef 1 kor., Sčerbič Manka 2 kor., Sčerbic Ana 2 kor., Žabot Ana 1 kor., Vučko Katá 1 kor., Ritlop Janoš 1 kor., Bernjak Ana 1 kor., Markoja Martin 1 kor., Grüčkovnjak Verona 1 k., Lebar Roža 1 k., Ritlop Jožef 1 k., Vučko Verona 1 k.. Hozjan Magda 40 fil., Gerič Treza 2 k., Jakšič Janoš 1 kor., Lov-renöec Magda 1 k., Magdič Verona 2 k., Smodiš Martin 1 kor., Vučko Matjaš 1 k., Balažic Lena 2 k., Vučko Martin 1 k., Balažic Martin 40 fil., Hajdinjak Bara 30 fil., Lebar Jožefi k., Vuèko Ivan 4 k. Bogplatil (Dale.) Pošta. Pertoči Al. žena. Mož se išče gor; potrpi. Sobočan F. D. Lendava. 11 k. naročnine i 3 k. potpore sem dobo. Bog plati. Naj vam slo-bošèina popolno zdravje prinesé, je moja srčna žela. Bučko Štefana mali. Benkovci. Sinű so Rusi julija 20-ga zgrabili. Brtálanič M. Krajna, Kósi i Kofjači so odposlano Novine. Tomi drügom! že dugo. Če so nej dali, naj dajo kaj podpore, keliko prevüpajo. To je cena za vojake Novine. Kod. L. Tišina. Keliko prevüpa podpore dati. Za pošilanja volo sem se zglaso na pošto. Iz Szombathelja redno odpošlejo, po drügih poštah se stavljajo. Vsem. Že sem pisao v Berlin zavolo pozvedavanja Amerikanci. Kda dobim glas, keliko de trebelo platiti za pozvedavanje, naznanim c. naročnikom. Najnovejše V 9. bitki pri Soči (Isonzo) so Taljani zgübili'150.000 lüdi. — Angleži so začnoli nove močne napade pri Ancri. — Nemci so oktobra 104 sovražne le-talne stroje dolstrelili. Dárovi, šteri trajno veselijo, pa šteri šest napravijo darovaiki, se küpüjejo v svetovnoj tvrdki Suttner, Šteroga blago viivle svetovni glas. Sto küpüvle dar« v ni kaj vredni h bazaraj, on da darovanei samo nevole, sebe pa postávla v slab špomin. Zah-tevajte na dopisnici veliki Cenik z jezerami slik de zobston i franko Št. 115 double zlat! ovratnik — K 2-36 „ 845 14 karatna zlata verižica „ 32*— „ 96 double zlate verižiaa za vüro „ 7*— „ 2318 srebrni masivni lančsk-— „ 6*50 „ 2706 srebrno čtevo (sv. podobi«) „ 2*30 „ 25 pozlaíeni srebrni kriice ,, 2‘70 „ 328 double ulata narokvico— „ 2*70 „ 1142 srebrna igla pribadača — 2-50 „ 283 arebrni priveeek — — „ í’— „ 282 emajlirane srebrno cecvo „ 1*19 „ 470 double zlato eecvo — „ 1*29 „ 1565 14 kar. zlat! vühani — „ 18-— ,, 1677 srebrni vühani — 1'— „ 1241 dalnogled — — — „ 18 — „ 259 srebrna jedilno orodje za 12 oseb — — — — ,, 191— „ 211 srebrni prstan s kamnom „ —'99 ,, 1063 pozlaóeni srebrni prstan „ 2-70 „ 182 14 karatni zlati prstan „ 12-50 Št. 1316 lepa pendel vüra — — K 10-50 „ 1325 pendel vüra hodi 14 dni , 20-— 1 ,, 1360 lepa stenska vüra — — „ 4‘80 ,, 1376 lepa vüra kukoviea — — „ 17*— ,, 1203 dobra vüra büdilka — — „ 3*50 „ 1204 vüra büdilka, štera kaže dneve , * 5-— „ 1216 fina vüra büdilka — — „ 7 80 „ 410 roskop žepna vüra niklasta „ 4-10 „ 513 tula niklasta vüra z dvema pokrivaloma — — — „ 9‘80 „ 1512 „Zenith" niklasta vüra s 15 rubini — — — — „ 1625 „ 781 srebrna tula vüra z dvema pokrivaloma — — — „ 21*— „ 1546 koznata naro kvica z vürov „ 17.— „ 916 srebrna masivna verižica „ 8‘20 „ 989 srebrni masivni onvesek— ,, 1-50 „ 1022 srebrno čislo — — — „ 5‘70 „ 113 zlbta duble verižica za okoli šinjeka — — — — „ 5‘80 „ 463 double zlati križec — — „ 1-50 „ 212 srebrni prstan z lepim kamnom 1-20 Krasen cenik zobston! 1 franko. Pošila po povzetji ali pa či se penezi naprej pošlejo. Zlato vüro leko dobi vsaki küpec zobston. Več se Zvedi v krasnom ceniki. Ka se ne vidi, se zameni. Vsaka vüra je točno vrejena, namazana, pa se zapira brezi prašenja. Vse zlato pa srebrno blago je síüibeno označeno. Lastna vürna tovarna na Švicarski. Na jezero priznalnih pisem dobi trvdka! Edno zmed njih se glasi: Nadlgnjena samo zavolo tečnoga dobavlanja! .. najbole me je nadignolo, ka ste mi Vi one date za mojih 19 vnükov tak točno poslali pred Božičom 1" ' Klanjec. Hermina Floegel, vdova zemlomerca. V ceniki najdete , primeren dar sa vsaka priliko. Lastna znamka ,,IKO" je svetovnoga' glasa H. SUTTNER samo v Ljubljani št. 945 (Laibach). Nema podrfižnire. Krščanska svetovne r.apočllnteo. Nema podrezale. Nyematett az Egjbtenogvc küeyroa$amda gjorsanjtóján Ssombathdvea.