ČASOPIS S PODOBAMI ZA SLOVENSKO MLADINO.
V Ljubljani 1, junija 1881.
Leto XI.
Prvi glas.
m at i prvi gliis je bil, Ki se 'z ust mi je glasil; Sama tej besedi zlati Naučila me je mati.
Mati ! mati ! rčkel sem, V krilo iijcoo tekel sem; Tamkaj čutil sem vesolje. Tam so bile moje želje.
Oe pretila je napisf. Mater som poklical v slast ; Mati me je zaslanjiila: Svòjo kri bi za-me dala.
Zamižalo mi oko, Sen je zibal me sladkó; Mati v sanjali pristopil», lu v igrali z menò je bila.
Zviti hočem nje iinć, Dokler bodem vrh zetnljć; Kadar v jami začnem spàti, Klicati prestanem: mati!
Veoojdn.
Radeče jagode.
j božna sva bila jaz in moja mati. Stanovala sva v bornoj, lesenej koći. Slamnata streha uad nama je naju čuvala dežj-i in snegà. Skozi ■Y mala, napokana okenca je prisvital zjutraj beli dan in prisóval zve-tera bledi mesec. Vrtec pred kOčo je nama dajal najpotrébniSe zelenjave, i Se to borno bivališče ni bilo uajino, nego bila je svojina kmeta, naseliv-
Sega sc kacih tisoč korakov od naju gori na rébru. Zato so mati hodili delat k Eeberniku in takó so si služili pir mernikov koruze in kos kornna (krompirja) za trdo zimo, ko je prenehalo delo ua polji. .Jaz sem pasci gospodarju desetorico topih ovac, gonil in vračal jih po strminah med leš-čevjem in samolesovino.
Takó sva živela nekaj časa, ubožuo res, a živela sva.
Potem pa so mi jeli mati bolébati. Pohrecävali in pokašljevali so nekaj dni pri pletvi na njivi; a ker so le omagovali in omagovali. legli so v postelj, iz katere niso nikoli več vstali. Nikogar niso imeli, da bi jim malo postregel; zaradi tega sem moral jaz ostajati domi, da sem prinesel vode, prerahljal jim postelj in oskrbel, kar je bilo nnjnega. Jedi so jim prinašali od Kebernika; to se znä, da je bila jed uaradna, primerna le za zdravega človeka. A tudi marali niso mati kaj jesti in navadno se jedi še dotaknili niso.
Oni dnevi so mi bili dnevi tuge. Gorko in nepretrgoma sem želel, da mi ozdravijo mati in da se povrnem k ovcam na pašo. Ali Bog je sklenil drugače. Pešali so od dné do dné bolj in sušili se. Da bi mi umrli, to mi vendar nikoli ni prišlo na misel, kajti bil sem otrok, še zelò mlad; da bi me mati zapustili, ki so živeli z mano uže od kar sem pomnil, kaj tacega mi v resnici ni prišlo na mar in povedal mi tega tudi ni nihče, ker sera bil z materjo sam in tudi mati niso nikdar izpregovorili besedice o smrti.
Bilo je popóludne. Otožen sem slonel pri okenci in zri skozi šipo na polje, kjer je vse živelo in gibalo se, kjer je solnce sijalo prijazno in veselo. Pokličejo me mati k postelji in mi s tihim glasom velé, naj grem v gosposki dvorec prosit malo krepke juhe, češ, da jim gre takó na mar. Vzel sem iz Bklednika lončeno sklédico in bosopH sem korakal proti gosposkemu stann. Kaj krasen je bil gosposki dom, od tal pa do vrha ! Velika okna je imel, taka, kakeršne so bile pri nas duri, in za oknom so se videle dragocéne preproge. Odprl sem na lahno vratca in stopal po stopnicah uavzgor s skledico v roci. A potem nisem vedel, kam se dejali, kam se obrniti. Začuti me kuharica, pride k meni in me vpraša, česa želim. Poprosil sem jo sramežljivo, naj mi podari malo juhe za bolno mater. A ona mi odgovori, da sama tega ne sme storiti na svojo roko, da ide povprašat gospó. Tega še ni treba bilo. Slučajno pride gospi iz svoje sobe, lepo oblečena gospl Nu, zagledavši me, preméri me z očmi osorno in potem zagovori nekaj, za-besedi v ptujem, neumevuem mi tedaj jeziku. A iz glasü njenega govora, iz neprijaznega bléska v njenih očeh sem takój spoznal, da jej nisem po všeči. Odkazala mi je, s prsti pomignivši, pot po stopnicah doli in otišel sem s prazno sklédico, otišel iz bogatega poslopja s strahom in trepetom.
Tam pred gosposkim stanom sem se ustavil, kjer je mej temnimi vrbami in rumenimi bekami žuborel potok. Dišave okusnih jedil mi je pripihal veter skozi na pol odprto okno. In zrl sem nekaj trenotkov v bistro vodo in mislil ... in naposled sem sklenil, da se ne vrnem praznih rok k bolnej materi. Dejal sem klobuk pod pazduho in tekel črez poljane proti strminam. Težke so mi bile nogé, a hotel sem kmalu opraviti in prinesti materi ru-dečih jagod. Iz brezovega lubja sem napravil koharčka in jel vanja na-Jjirati. Stikal sem pod grmovjem in mej skalinumi, pripogibal visoko travo in obiral jagode. In tam na skali, krog katere je rudélo največ jagod, ležal
j,- gad. zvit v svitek, in leno so je odvijal, začuvši me. Meni pa je groze zatolklo srcé, skočil sem na stran in ozrl se pri tej priči na ravnino, prosti-rajočo se pod mano, kjer se je lahno zibalo rumeno žitovje, kjer je po belej cesti drdrala svitleča se kočija in v njej se vozila bogata gospd iz graščine. Ko sem napolnil koltarčka z jagodami, ntrgal sem dolge, osuhle liilke in na-nizàval na nje rudeče jagode. Nato sem se spustil nizdolu in radostilo se mi je srcé, češ, kako veseli bodo mati rndečih jagod, mati, katero sem silno ljubil, strastno ljubil.
Dolgo ča?a sem moral nabirati ; kajti uf,6 se je mračilo, ko sem dospel do k0če in zvon je pri bližnjej cerkvi zvonil „Ave Marijo" in njegov mili glas se je tožno razliva! v večernem zraku, otožno se je glasil mojemu srcu. .Stopim v sobo z jagodami v roci. Temno je bilo po vseh kotovih ; hitim k materinoj postelji in tiho jej poSépnem na uh'5: „Mati, jagod sem vam prinesel. Ali bodete jedli jagode, mati ?" Tako sem šeptal in pritisnil poljub na materino čelo. gorak poljub na mrzlo čelo ....
A odgovora nisem dobil. niti najmanjše besedice ni bilo slišati iz ust premile mi matere. Iu strašna slutnja se nie je polastila ; kaka, takrat še sam nisem vedel. Samo to sem čutil, kako mi je kri od vseh strani grozovito pritisnila na srcé. Čutil sem solzé, ki so mi zaroslle v očesu in z drhtajočim glasom sem klical mater in jih budil in jih priziva! ... Ali zamlin! niso se oglasili; za vselej so premolknili ravno takrat, ko sem jim nabiral sladkih jagod. In obupno sem jih objel z rokama okolu vrati in stokal in jokal. Prišel sem ob zavést.
Ko se zjutraj prebudim, otarem si oči in ozrem se okolo sebe. Lepe sanje sem sanjal, sanje srečne ; zdaj sem ugledal mater ležečo na deski »redi zakajene k<3če. in ogrneno z belo platenino. Pri mrličevem vzgiavji je brlela svetilnica in čudovito obsévala prebledeli obraz umrle mi matere. In iz postelje sern planil in objemal mater in prelival solzé, grenke solzé.
Poleg mrliča pa je čumela sključena ženica in me je tolažila. A kdo in kaj bi me moglo tolažiti zdaj ?
Zvonilo je v zvoniku in pokopali so mater. Na krsto (trago), kamor so jih zabili, vsipala se je prst in kamenje, in gorjé je siilo na moje pobito, otožno srcé. Mislil sem takrat iu potem še nekaj dni, da bo konec mojemu mlademu življenju, in druzega si nisem želel, nego to, da mi npihne Bog luč življenja in me zedini z materjo, z mojo sladko materjo.
Brez radosti in brez veselja sem taval okrog. Teli so ptiči, zelenela je trava in cvetele so cvetice in sredi narave — neveste so se igrali otroci in me vabili méd-se. Ali jaz nisem maral niti ptičjega petja niti otročjih iger; vse je bilo za mene mrtvo in jaz sem bil mrtev za vse. Bližala se je noč linega dne, ko so mi zagrebli mater. Domdv v kočo mi ni bilo mogoče, kajti duri so bile zaklenjene. Na stezi, vodečej od koče proti gradiču, srečal sem grajskega dečka, ki se je igral. Imel je vozičke in konjičke in te je pre-peljaval po poti sem ter tjà. Ko je videl, da mu grem nasproti, pritekel je k meni in mi razkazoval vozove in konjičke in druge dragocéne igrače, ka-koršnili dotlé nisem še vidil nikdar in nikjer, nikar li imel. Ali jaz se nisem zanimal za njegove igrače; to je očutil iu jezno se je zaletel vii-me in me prekopicnil v zeleno travo. In kar nič se mu nisem postavil v bran...
Ko sem vstal in odhajal, vpil je za menoj : „ Kaj boš ti. bore, ti kaj tacega nima^ in tudi imel ne boš. A meni je prinesel brat, vrnivši se iz daljnega mesta, tam od nekód..." Takó je govoril in zaničljivo iu porogljivo se mi krohotal. A jaz sem žalosten legel ob vodi pod grm in sem skozi prste gledal na solnce, zahajajoče tam na zatoku. Sreča, tako sem si mislil takrat, zašla je tudi meni.
Znočilo se je in rezàk mraz je zavladal okolo mene. Kar zéblo me je. Pobral sem se s tal in sam ne vedoč ne kaj ne kakó, bližal sem se gradu in tam sem šel po stopnicah gori in sem obstal pred vratmi dvorane, v katerej se je godio in plesalo. Lahno so se zibale krasne melodije, pojemale in ojačivale se. In zažvenketali so kozarci in napijalo seje sinu, povrativ-šemu se iz tujine. A jaz sem slonel ob vratih in poslušal godbo, poslušal žvenketanje in pokril sem si lice in sem jokal, britko jokal
Od sii mal mi je preteklo mnogo mnogo dni po strugi mojega življenja. A reči moram, da je vedno prostirai nad mano angelj krilatec svoja krila iu d ob roteivi Bog me je čuval povsod in vedno. S pomočjo velikodušnih dobrotnikov sem prišel do tega, kar sem zdaj.
Vrnil sera se pozneje domóv. Naša nekdanja koča je še stala, lesena in slabovežna, kakor nekdaj; a gradič se je precej izpremenil. Izgubil je gosposko lice in pokmétil so je. Od kmeta gredočega mimo mene sem zvedel, da je iz rok nekdanjih lastelinov, ki so se poizgubili iu pomrli, prešel imo-vitemu mlinarju v svojino. In pri tej priči sem se ozrl na mlinsko koló vrteče se in ropotajoče, in glej 1 to, kar je bilo pred kratkim še spodaj, zaobrnilo se je navzgor. Na vrteče se koló sem gledal in mislil ....
A tisti dan sem bil na materinem grobu, tam sem molil in jej rekel postaviti primeren spomenik."
To mi je pripovedoval mož v visokej cesarskej službi, ko sva se vozila po širnem Dunavu na urnem parobrodu, pravil mi je prav priprosto, zami-slivši se v nekdanje čase. Ko je končal, zablestéla mu je solza v očesu in podal mi je rokó. Nato sva se podala počivat. Dolgo nisem mogel zaspati; v mislih sem imel moži, revnega nekdaj, bogatega zdaj. In še potem sem se mnogokrat spomnil moži in blesteče solze v njegovem očesu. Nisem si tudi mogel kaj, da bi ne povedal te povestice vam, mili otroci, vzlasti, ker vem, da blagi mož užč biva ondu, kjer ni joku ni solzi, s kratka : ondu, kjer je prava sreča domd.	Ji». OraiHim.
fl) o m o v i n a.
oja domovina je v najlepšem kraji cele dežele. Na prijaznem hribcii «/-«- stoji zala vas mej lepimi travniki in rodovitim poljem. Nad vasjó kipi J v nebó visoka gora s čistimi studenci in potoki; pod vasjó je bogato I polje z najlepšimi njivami. Za vasjó je gozd in tu pasó po zelenih tratah veseli pastirji vaško živinico. Pred vasjó teče potok s prečisto vodò. Pötje v vas so široki in čedni in vélika cesta drži ob gori v mesto. Moj doni stoji na najvišjem hribeu v dolini. Hiša je prijazno poslopje ; pred hišo je zelena lipa, lep dvor in na dvoru studenec ; zadej za hišo je velik vrt z ovočniin drevjem in cvetlicami. Pri hiši je skedenj in pod skednjem so hlevi za živino.
Na polji.
Okolo domače vasi je polje. A polje ni
povsod onega istega
lica. Ondu se zemlja vzdiguje v prijetne hölmce, ki jih je pridni kmetič predelal v vinograde. V lepih, ravnih vrstah stoji trta pri trti, privezana h kolu, ki jo varuje pred vetrovi in jo drži k višku. Ko-
liko veselja, ako po-
gledamo lepi red,
ki se nahaja po vinogradih, in to še posebno v jeseni, ko vinogradnik tlači sladki mošt in dobro vinsko kapljico iz sočnatih grozdov.
Ondu, kjer je polje ravno, napravil si je pridni kmetovalec rodovite njive. Na dolgo in široko se ziblje rumeno žitno klasovje : tu pšenica, ondü rišž, tu zopet oves, ondu ječmen.
A dosti truda in dela je stalo ubozega kmeta, predno mu je žito takó lepo dozorčlo. Najpred mu je bilo treba pusto zemljišče z gnojem dobro pognojiti, potem z oralom gnoj podorati in zemljo preobrniti takó, da se je brazda k brazdi prilegla. Nato je bilo treba seme vsejati. Po vsejanem semenu je zemljo z brano prevlekel, da se je zemlja prerahljala in se je seme pod zemljo zavleklo ; kajti na površji bi ga bile ptice pobralo in njegov trud bi bil zamin. Naposled je bilo treba še vso njivo z valom povaliti, da se je zemlja lepo vtisnila. Ko je bilo vse to storjeno, bila je njiva obdelana. In kmalu je začelo seme kaliti iu pognalo je neizmerno mnogo bilek izpod zemlje na beli dan.
A tudi mnogo plevela se je pokazalo med bilkami, ki žitu neizmerno škoduje. Plevel je bilo treba poruvati. Prišle so plevice, da oplejejo žitno polje. Pri pletvi se je marsikatera tuja cvetica skrila pred roko pridne in skrbne plevice ter tako ostala na žitnem polji, dorasla je in se razcvetéla ' veliko veselje nedolžnih otrok. Tu je škrlatasto-rudeči kokalj, ondu zopet med jarim žitom modra plavica s svojimi lepo višnjavimi cveti.
Med gosto žito in cvetice se je naselila prepelica, katerej najbolj ugajajo njive, obsejane s pšenico. Vesela pevka je to, ki se nikoli ne utrndi ter vedno poje svoj „pet pedi, pet pedi!" — Tudi skorjanček, prepeličiu sosed, ki o lepem vremenu poje skoraj ves božji dan, napravil si je svoje zanikerno gnezdice v razóru žitnega polja. Le poglejte ga, kako visoko se vzdiga v sinji zrak ter neprestano vrišči, žvrglji in drobi svojo nedolžno, pobožno pesenco.
A žito ne ostane vse leto na polji. Ko je zrnje v klasovji dozorélo. pridejo ženjice, da požanjejo zrelo žito in ga povežejo v snopove. Velik voi pride ua njivo, da odpelje obili blagoslov nebeški domóv in ga spravi v skednje in žitne shrambe. Zdaj je proč krasota žitnega polja. Tam, kjer je malo poprej Se stalo bogastvo, vidi se zdaj uboštvo in prazno struišče.
Poleg žitnega polja se razprostirajo zeleni travniki z bujno travo in cveticami prekriti. Tisoč in tisoč pisanih cvetic vzdiguje svoje pisane glavice iz zelene trave, puhteč svojo prijetno vonjavo na vse strani. In travnik, kako lep je travnik ! vidi se nam, kakor bi bil pobarvan z najlepšimi barvami. Povsod se vidijo prelepe kresnice in škrlatno rudéói jagleci. Tam ob potoku, ki se vije kakor srebrn trak po zelenem travniku, evetó višnjave potočnice. Dečki in dekletca iz vasi hité si nabirat pisanih cvetic in si spletat šopke in vence.
Po travuieih se pasó konji, krave in ovce. Vsaka čreda ima svojega pastirja, ki skrbi, da se nobeno živinče ne izgubi s pašnika, koder se pase. Paziti pa jo pastirjem tudi nato, da živina ne zaide na travnike, katerih trava se poseče v senó za živinsko kiajo po zimi.
Vinogradi, njive in travniki so bogati zakladi kmetijskemu gospodarju. Blagor mu, kdor jih zna umno obdelovati !	h. Tmiie.
W Cesarjevič Rudolf in čevljarski deček.
ecega dne so podi cesarjevič Rudolf, bivajoč v Pragi, v dvorne hleve. «/T Bil je priprosto oblečen ter ni imel nobenega častnega znamenja na t1 prsih. Mimo njega pride čevljarski deček, pojiič neko veselo češko pes-I mico. Cesarjevič ga pokliče k sebi in ga prosi, naj bi zapél še jedenkrat
lino pesmico. „Aha, vi bi jo radi poslušali zamdii," reče deček suiijoč se iu se postavi prav moško pred cesarjeviča. Cesarjevič se mu nasmehne, rekoč: „Dam ti pet goldinarjev, ako zapoješ." — „Kaj, Vi bi mi dali pet goldinarjev, rad bi znal, kje jih boste vzeli, bsri topnicar," odvrne priprosti čevljarček. Kato mu ponudi cesarjevič desetak, ako zapoje. All deček je bil zvit in previden ter je zahteval plačilo naprej. Cesarjevič mu takój <14 desetak. Deček vzame bankovec, dene ga na tla. stopi z obema nogama nanj in zapoje svojo češko pesmico. Odpevši, pobere denar ter naglo zbeži po cesti. Tu se zadene ob necega gospoda, kateri mu še le pové, kdo je prav za prav óni „topničar." Ves prepaden od strahu se vrne ubogi čevljarček k cesarjeviču nazaj ter mu, tresoč se po vsem telesu, pomoli desetak. Ali cesarjevič mu reče, da naj denar le obdrži in naj druzega due k ujemu pride v cesarsko palačo. Točno pride druzega jutra ubogi čevljarček v cesarsko palačo in se postavi pred cesarjevičevo sobo, kjer ga je že čakala nova prav lepa obleka. Kdo naj popise veselje presrečnega dečka!
„	Bolni Ivanko.
_Vv joj, draga mati, kaj naj storim, da mi bolečine odležejo," stokal je 5 bolni Ivanko.
f „Utolaži se, utolaži, ljubo moje dete ; tebe čuva tvoja mamica. A
povédi mi, kje te najbolj boli, dete moje, ljubi moj Ivanko?"
„Od bolečine ne morem niti da vam odgovorim, ljuba moja mati. Nekaj me bóde tukaj od leve strani pri srcn. O joj !... O joj !... boli me kakor da bi me kdo z nožem rezal. O joj, kaj je to, kar me tako boli ?" jeclji bolni Ivanko z onemoglim glasom — kakor da bi sanjal.
„Utolaži se Ivanko, utolaži se, ter zaupaj na ljubega Bogà, ou te ozdravi. Ali želiš kaj jesti, sladki moj Ivanko," vprašajo ga mati.
„Oh, mati, pustite me z jedjó, vsaka jed se mi mrzi !"
Užč nekoliko dni, odkar je bil Ivanko v postelji ni oknsil nobene jedi. Starši so bili v velikej skrbi zaradi bolnega Ivanka ter niso znali, kaj naj storć, da bi pomogli bolnemu otroku. Poklicali so to in 6no sosedo v pomoč, ali bilo je vse zamän, ne ta ne óna ni mogla pomagati bolnemu Ivanku.
„O joj, oče ! poglejte, kako me boli." vpije ubogi Ivanko in se joka.
„Ne boj se, ne boj se, ljubo moje dete, tukaj sem tvoj oče, kaj bi rad ?"
Naposled se odločijo starši, da pokličejo zdravnika, kajti bolezen je bila vedno hujša in Ivanko je bil užč bled in prepaden kakor mrlič. Zdaj je zajokal, zdaj zopet zastokal, zdaj zopet bil tiho, kakor da bi bil mrtev. Minulo je uié nekoliko dui in Ivauku je bilo vedno hujše. Ubogi starši so mu vedno čelo močili s hladno vodo, prosili ga. da bi kaj jedel, poljubovali ga na čelo is as ustna, jokali so kakor mali otroci ter bdélì pri njem dun in noč, vse to so starši radi storili, samo da bi jim ozdravel ljubi Ivanko.
Ali vse njih prizadevanje je bilo zastonj; Ivanku ni odleglo, da-si so starši vse storili, kar bi bilo v olajšavo bolnemu otroku. Uboga mati je vedno klečala in molila pred podobo Marije, ki je visela na steni ob postelji bolnega Ivanka. Prosila jo je zdravja za svoje bolno dete.
Bilo je ravno v dan sv. Jurija, da pride zdravnik iz bližnjega trga. Takój stopi k bolnem« Ivauku, da bi pregledal od kod izvira huda bolezen. Povpraševal ga je, kje ga boli', da li mu jed diši i. t. d. Na vse to mu je Ivauko počasi odgovarjal.
„Od kod ta huda bolezen ?" vprašajo starši zdravnika.
„Od prehlajenja," odgovori zdravnik.
„fn kje bi se 6if mogel prehladiti? Z večera, kadar koli se leže spat, pokrije se prav dobro ; a po noči zopet mi pazimo, da ni nikoli razodet. Ciato nerazumljivo nam je, od kod bi bilo prehlajenje."
„Verujte mi," odgovori zdravnik, da je ta bolezen od prehlajenja.
„Ali za ljubega lioga, kje bi se bilo prehladilo naše dete," čudijo se starši.
„Ako se ni otrok prehladi! po noči, nu potlej se je po dnevi," odgovori zdravnik staršem.
„Jo li, Ivanko," vpraša zdravnik, „da si se pred boleznijo igral nekje z otroci?"
„Da, igral sem se s svojimi tovàriSi," odgovori Ivanko.
„In si znabiti ležal malo na travi ?"
„Nisem ležal samo malo, nego ležal sem mnogo," odgovori Ivanko. „Ko smo se odigrali, bili smo vsi takó trudni, da smo skoraj plavali v potu (znoji). Tako pótni nismo mogli iti takój domóv in legli smo se v travo, da se malo odpočijemo."
„In ste li dolgo počivali v travi ?"
„Dosti dolgo, — o joj! o joj! kako me bfide z leve strani," zavpije zopet bolni Ivanko ter komaj da konča s slabim glasom : „počivali smo do solnčnega zahoda."
„In ali si kaj očutil, da te boli?"
„Nič nisem čutil, da me kaj boli. Samo ko smo se domóv vračali, bilo mi je hladno po vsem životu ; zdelo se mi je, kakor bi mi bil kdo srajco v mrzlo vodo pomočil. A tukaj od leve strani me je uekaj zabodlo, to je bilo gotovo od znoja."
„Ali vidite zdaj," reče zdravnik starišem, „deček se je igral z otroci in se je prekladil; a od prehlajenja ga bode."
„Niti zdaj Se ne umejeva, kako se je moglo dete prehladiti," izpregovori oče. „Vetra ni bilo od nikoder, a solnce je pripčkalo, kakor še nikoli letos — gorko je bilo povsod."
„Ej rad vam verujem, da je bilo lepo in gorko vreme," odgovori zdravnik, „ali zdaj vam hočem razjasniti, kako se je vaš siu Ivauko v tem gorkom vremenil prehladii. Dakle poslušajte: Kadar se človek poti, takrat je zanj največja nevarnost, ako se ne varuje. V potnem stanu je človeško telo naj-gorkejše, in znoj ali pót puhti iz telesa, to je, znoj izhlapéva. Za izhlapénje vsafee mokrote pa je treba uže precejšne gmkote. Zato nam je v mokrem oblačilu mraz, ker sušenje mokrega oblačila životu gorkoto jemlje. Tako je bilo tudi z vašim sinom Ivankom. Zemlja, na katero se je bil vlegel, bila je zelò hladna, ker posebno zdaj aprila in maja meseca, ko se ravno deli zima od poletja, zemlja je polna vlage ter potrebuje mnogo gorkih solučnik žarkov, prodno se jej gorenja površina nekoliko ogreje in se vlaga v soparo izpremeni. Ker je bil Ivanko zelo peten, ni bilo drugače, da je zdaj obolel, ker znoj ali pót bi bil moral izblapévati, a ni mogel, ker je bilo premalo potrebne gorkote — zemlja namreč je bila prehladna — zato je moralo dajati gorkoto telo, katero je vsled tega prehitro ohladelo. Zato seje Ivanku zdelo, kakor da bi mu bil kdo srajco v mrzlo vodo pomočil, ko mu je znoj po telesu hladnejši postajal. Od hladnega znoja, to se zna, da je tudi telo zelò ohladelo — in vsled tega je prišlo preblajeuje. Nu, ko bi me ne bili hitro i pomoč pokličali, težko da bi bili ozdravili svojega siua, ker to vidite sami, kako hude bolečine trpi vaš Ivanko. Mislim, da ste me zdaj razumeli, kako je prišla bolezen iz prehlajenja."
„Nikoli bi si ne bil kaj tacega mislil, da se je Ivanko mogel zunaj na gorkem vremenu prehladiti," odgovorijo oče.
Ivanko je zopet ozdravel ter je svojim tov&rišem mnogokrat pripovedoval, kako lehko se človek prehladi, kadar je pOten, ako se ne varuje, ter ludi lehko prav nevarno izboli, ako leži na vlažuej ali mokrej zemlji.
(Po ,QoMu.')
Kakšne dolžnosti imajo otroci do svojih staršev.
'jj ^ aši starši so t prvej vrsti naši bližnji in z nami v najtesnejšej zvezi; . njim se imamo za Bogom najprej zahvaliti za življenje, ođgojo in brezštevilne druge dobrote. Ta tesna zveza, s katero smo s svojimi starši zvezani, in te brezštevilne dobrote, katere smo od njih prejeli, nalagajo nam pa tudi posebne dolžnosti do njih. — Kakor v vsem, nam je naš Iz-veličar tndi v vestnem spolnovanji dolžnosti do staršev lep zgled; kajti sv. evangelist Lukež (2, 51.) pripoveduje, kako je bil ž njimi prijazen. kako jim je pri delu pridno pomagal in jim bil pokoren. Ko se je iz Jeruzalema s svojimi starši povrnil v Nazaret, bil jim je pokoren in je rastel kakor v starosti, tako
v modrosti in milosti pri Bogu in pri ljudeh. In lako je tudi drugim zapo-vedal te dolžnosti izpolnovati. A kako izpolnnjemo mi te dolžnosti? — Jaz nečem tukaj navajati vsakdanjih tožeb staršev proti otrokom, nečem otrokom očitati, da jih večina svoje dolžnosti do staršev slabo izpolnuje. ampak hočem samo razložiti dolžnosti, katere imajo otroci proti staršem izpolnovati. Mislim pa tukaj na bolj odraščene sinove iu hčere, kajti majheni, še nedorasli otroci se o tem podučujejo v šoli in oui tudi tega sestavka, naj bi bil še tako razločno napisau, ne bi razumeli.
Kakšne dolžnosti imajo tedaj odraščeni otroci do svojih staršev? — Od-raščeni otroci so dolžni 1. svoje starše spoštovati. 2. ljubiti jih in 3. u bogati jih.
1. Otroci morajo svoje starše spoštovati; to že zahteva zapoved, katero je Bog v starem testamentu po Mozesu dal otrokom; „Spoštuj
svojega očeta in svojo mater." (II. Moj. 20. 12.) To zahteva tudi modri Sirah (3, 9.): „Z dejanjem in z besedo in z vsem potrpljenjem spoštuj svo-iega očeta"; in sv. Pavel (Efež. G, 2.): „Spoštuj svojega očeta in svojo mater, to je prva zapoved z obljubo." — Iu kako bi tudi svojih staršev ne spoštovali? Saj so starši, po katerih nas je Bog v življenje poklical, katerim je Bog veliko skrb za nas naložil. V letih starejši od nas so že marsikaj videlit slišali in poskusili, ter so že zaradi tega vsega spoštovanja vredni, če bi tudi imeli slabosti, zaradi katerih ne bi zaslužili spoštovanja.
A kako naj svojo spoštovanje do staršev izkazujemo ? Z dejanjem ; to je, mi se moramo proti njim spoštljivo obnašati, krotko in prijazno ž njimi govoriti in jih pred druzimi ljudmi odlikovati. Kralj Salomon je s svojega kraljevega prestola vstal, ko je mati k njemu prišla, šel joj je naproti, globoko se jej priklonil ter jej velel poleg njega se vsesti. (III. Kralj. 2, 19.) Tudi egiptovski Jožef je očitno skazal očetu svojo spoštovanje; kajti ko je slišal, da pridejo oče k njemu, peljal se jim je naproti, in ko sta se srečala, objel jih je in se od veselja jokal. (I. Moj. 46, 29.)
Tako moramo tudi mi očitno svoje starše spoštovati ter se jih ne smemo nikoli sramovati, da-si so stari, ubožni ali nizkega stanu : ue smemo jih osorno nagovarjati, preklinjati ali psovati; no smemo jih pisano gledati ali se iz njih norca delati; ne smemo jim njihovih slabosti oponašati, niti jih opravljati ali raznašati. ampak vselej moramo ž njimi prijazno in uljudno govoriti, in če bi tudi kaj krivega od nas zahtevali, smemo jim le dostojno ugovarjati.
Spoštujte torej svoje starše z besedo in dejanjem, kajti: „proklet bodi," pravi sv. pismo, „kdor ne spoštuje svojega očeta in svoje matere." (V. Moj. 27, 16.) Nasproti pa pravi modri Sirah (3, f.): „Kdor svojega očeta spoštuje, dolgo bo živel, iu kdor svojo mater spoštuje, taje kakor óui, ki zaloge nabira."
2. Otroci morajo svoje starše ljubiti. Ljubi Jezus nas uči: „Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe." (Mat. 22, 39.1 Ako vsled te zapovedi moramo vsacega, tudi tujega, nepoznanega človeka ljubiti, koliko bolj moramo ljubiti svojo starše, ki so nam najbolj bližnji, naši največji dobrotniki na zemlji?
Le pomislite, koliko so vaši starši z vami trpeli, ko ste bili še prav majheni in malozmožni 1 In še zdaj ostanete še dolgo slabe nežne stvarce, ki bi morale brez skrbi in ljubezni svojih staršev revno poginiti. Ne da so vse popisati, kar v tem času starši za svoje otroke storé in pretrpé. Mati jih mora snažiti, oblačiti in marsikatero noč pri njib prebdeti; a oče mora za nje delati in v potu svojega obraza jim kruha služiti, la kaj imajo starši za vse to ? Nič druzega, nego žalostni jok in nadležno kričanje ubozega otročiča.
Iu ko otroci odrastejo morajo jih podučevati in z vsem potrebnom oskrbovati, da se morejo pozneje sami preživeti. A kdo more preračuniti ogromne stroške, pota in skrbi, katere imajo zaradi tega ubogi starši ? „Kako bom svoje otroke preskrbel ?" s tacimi mislimi vstajajo in se vležejo starši, ki imajo odraščene otroke, iu mnogokrat je skrb, bodo li jih mogli dobro preskrbeti, težka möra, ki jih tlači noč in dan ter jim krade ljubi mir iu sladko spanje. Kdo bi pač no ljubil teh svojih največjih dobrotnikov, kateri so zanj toliko dobrega storili in trpeli, ki so ga odgojili in preskrbeli, ki še zdaj zanj skrbó iu se trudijo, kolikor morejo.
In kako nam je svojo ljubezen do staršev izkazovati? V to nam je zgled mladi Tobija, o katerem je mati rekla, da je bil staršem svetloba oči, podpora starosti in tolažba življenja. (Tob. 10, 4.) Tndi v posvetnej zgodovini imamo lep zgled otroške ljubezni. Brata Kleobis in Biton sta svojo mater tako ljubila, da sta jo sama na vozu v tempelj peljala, ko je morala iti darovat, a ui bilo živine, ki bi jo bila peljala. — Tako moramo tudi mi v dejanji svoje starše ljubiti; vselej, moramo pripravljeni biti, postreči jim in dobrote izkazovati, kolikor le moremo ; nasproti pa se moramo vsega izogibati, kar bi jih žalostilo. Otroci, ki svoje starše ljubijo in jim radi pomagajo pri delu, imajo potrpljenje z njihovimi slabostmi, v žalosti jih tolažijo, v bolezni jiui strežejo, in jim oskrbe vse, česar potrebujejo ter jim tako lehčajo težave starih dui, dobro vedoč, da staršem in učiteljem ne morejo nikoli toliko dati, kolikor so od njih projsli.
Ljubite torej svoje starše, in ne žalite jih, nego storite jim dobro, kolikor morete. Zapómnite si, kar modri Sirah govori: „Sin, podpiraj starost svojega očeta, in ne žali ga v njegovem življenji. Kako grdó slovi, kdor očeta zapusti, in proklet je od Bogi, kdor mater razsrdi." (3, 14, 18.)
3. Otroci morajo svoje starše ubogati. Sv. pismo nam to zapoved ostro priporoča z besedami: „Otroci! bodite pokorni staršem v vseh rečeh; zakaj to je dopadljivo Gospodu. (Kol. 3, 20.)
In Mozes je v starem testamentu zapovedal staršem nopokoruega sina s smrtjo kaznovati. (V. Moj. 18—22.) Da otroci starše ubogajo, to je tudi prav pametno, ker starši so naši pivi predstojniki. Vsacega vikšega pa moramo ubogati. Dalje imajo starši dolžnost, da nas k pridnosti iu čednosti napeljujejo, kar uči sv. Pavel, rekoč: „lu vi očetje! nikar ne dražite svojih otrok k jezi, nego vzredite jih v poilnčonji in svarjenji Gospodovem." Ce pa imajo starši dolžnost uas od hudega odvračevati iu k dobremu uapeljevati, tedaj moramo tudi mi imeti dolžnost, ubogati jih; kajti čemu bi bile njihove besede, opomini in zapovedi, ako nam ne bi bilo treba jih ubogati. Zgledi sv. pisma nam to potrjujejo. Očak Jakob je poslal svojega sina Jožefa k bratom na polje, in Jožef je takój odšel, ko je bil očetovo povelje slišal. — Stari Tobija je poslal svojega sina v daljuo mesto, da bi mu dolgove iztirjal, in njegov siu je takój ubogal in sèi. Mladi Tobija je očetu rekel: „Oče, vse bom storil, kar koli si mi zapovedal." (Tob. 6, 1.)
Tako radovoljuo moramo tudi mi povelja svojih staršev izpolnjevati. Brez godrnjanja iu obotavljanja moramo ubogali, ako nam ukažejo kaj delati, bodi si domi ali na polji, ako nas pošljejo v šolo ali v cerkev, ako nas opominjajo k čednosti ali pridnosti. Ako uaiu rekó, da po noči ne smemo od doma iti, da ne smemo s hudobnimi osobami občevati, da ne smemo na nevarne kt&je hoditi, motamo jih Mesto ubogati. Samo tedaj jih niatno dolini ubogati, ako nam bi kaj hudega veleli storiti, recimo: krasti, koga poškodovati i. t. d.
Nekateri otroci se pa izgovarjajo, da jim je včasih silno težavno povelja staršev izpolnjevati. Mogoče; ali ti naj vendar pomislijo, ali niso njihovi starši že sto in stokrat storili za nje, kar jim je biio tudi težavno. Iu kakšua bi bila ta pokorščina, storiti samo to, kar je lehkega? Bodite tedaj pokorni svojim staršem. Mati rini glas je najljubši in očetove besede so najbolj do-
broToljne. Nobena sila ni tako nula, kakor očetova, nobena gosposka ni tako dobrohotna, kakor oče in mati. Bodite pokorni, da se vam bode dobro godilo na zemlji, kajti modri Sirah pravi: „Otroci, posluSajte očetova povelja m delajte tako, da vam bode dobro."
To so tedaj dolžnosti otrok do staršev; namreč spoštovanje, ljubezen in pokorščina. Spolnujte te dolžnosti in ne dajajte s svojim obnašanjem staršem vzroka, da bi morali čez vas tožiti. Ce starši čez vas tožijo, to je pač slabo znamenje za vas, ker le izprideni in spačeni otroci delajo svojim staršem žalost in britkost. Enkrat bodete gotovo vsi spoznali, da niste prav delali, a takrat bode že prepozno.
Po naravnem redu gredó starši pred otroci v grob. Kadar bodo vaši starši v grob položeni, takrat se bcdete večkrat spominjali besed, s katerimi ste jih žalili, in dejanj, s katerimi ste jih dražili ; takrat bodete želeli, da se ne bi bili nikdar tako grdo vedli ali — zaman ! Takrat bodete želeli, da bi še imeli starše, da bi jim mogli kaj dobrega storiti, ali te želje bodo zastonj. Zdaj je čas, zdaj mislite na to, kako bi svojim staršem delali veselje; zdaj se izogibljite vsega, kar jih žalosti in storite samo to, kar jih veseli.
J. s-a.
Princ Evgenij, avstrijski vojskovodja.
Bilo je 1683.'leta. ob onej dòbi, ko so se pripravljali Tnrki Dunaj oblegat, da se pride iz Francoskega mlad človek k cesarju na Dunaj za vojaka ponujat. Tujec je bil majhene, borne postave, ali njegove žive, črne oči bile so izraz veli-cega poguma in duhovitosti. Mladenič se jo zval: princ Evgenij.
Kdo bi si bil takrat samo mislil, bode to ime kdaj zaslovelo po vsem cesarstvu iu da bodo sovražniki cesarstva trepetali pred tem imenom !
Princ Evgenij je iz italijanske rodovine, a rojen in vzrejen je bil na Francoskem. V desetem letu svoje d3be je zgnbil očeta, od katerega je bil za duhovski stan namenjen, a v njem se je že v najmlajših letih vzbudilo veselje do vojaščine. Njegova mati, ki je na francoskem dvoru živela, zamerila sc je in je bila izgnana. Ta dogodba in pa to, da ui mogel niti najniže stopnje dobiti v francoskej armadi, da-si je bil v vseh vojaških vedah izobražen, gnalo ga je drugam. Takđ je prišel iz Francoskega n» Dunaj, in cesar Leopold i. ga je prav prijazno sprejel v vojaško službo. Vojna s Turkom je dala kmalu priložnost mlademu princu, da je mogel opravičiti zaupanje, ki ga je imel cesar do njega. Uže pri bitki za osvobojenje Dunaja se je Evgenij takd juuaško obnašal, da ga je vojvoda Kari lotarinški posebno pohvalil, a to je storilo, da je cesar dvajset let starega mladeniča
postavil za poveljnika dragonskemu polku. Na Ogrskem se je Evgenij pri vsakej priložnosti odlikoval, pridobival je zmago za zmago; njegova posebna nadarjenost za poveljniätvo v vojni se jo pokazala očividno.
O njegovih slavnih dejanjih se je kmalu slišalo tudi na Francosko in francoski kralj je zdaj še le spoznal, kako izvrstno moč je odrinil od sebe. Kad bi ga imel nazaj, a bilo je vse zamàn : Evgenij je ostal v avstrijskej službi.
Cesar Leopold je imenoval Evgenija za maršala. Pod njegovim po-veljništvom je zmagala cesarska armada Turke v krvavej bitki pri Senti 1697. 1. Zdaj je poskušal francoski kralj mladega Evgenija z vsemi mogočimi obljubami pridobiti zase in ga nazaj na Francosko privabiti. Ponujal mu je maršalstvo. ponujal mu poglavarstvo iu vsakoletno doklado 2000 cekinov, ako se vrne na Francosko in njemu služi. Ali princ Evgenij mu odgovori : „Jaz sem zdaj cesarski maršal in dolžnost hvaležnosti me veže na mojega gospodarja ; novcev (denarja) ne potrebujem in tudi brez francoskega poglavarstva lehko izhajam "
Armada je ljubila Evgenija kakor svojega očeta in tudi on je ljubi! vojake kakor svoje otroke. Vsaka zasluga priprostega vojaka je bila primerno obdarovana. Pod Evgenijevem poveljstvom je bila cesarska armada nepremagljiva.
V	9. dan septembra meseca 1088. leta so cesarski vojaki oblegali Beli-grad. Naskakajoči pešci so se uže začeli umikati. Ali Evgenij in parski volitai knez jih zavrneta. S krepkim glasom : „za menoj, toviriši ! danes nam je premagati, ali pa umreti !" zaleti se Evgenij s prvimi v prodrlo obzidje. Neki janičar ga m alme po glavi, a on mu porine meč v prsi. Ta naskók je rešil osodo Beligrada, ki je bil vzet sovražnikom.
Trem cesarjem je služil princ Evgenij z največjo udanostjo in zvestobo : Leopoldu 1. in njegovima sinovoma Josipu I. in Karlu VI. Znamenite so besede, s katerimi je Evgenij o njih rad pripovedoval, rekel je: „Leopold je bil moj oče, Josip moj brat in Kari moj gospod."
Princ Evgenij je bil tudi velik prijatelj znanosti iu umeteljnosti. Kadar koli je imel kaj časa, čital je stare klasike in premišljeval zgodovinopisce in pesnike. Prvo popolno in lepo zbrano knjižnico na Dunaji je on napravil. Zidal je tudi več lepih poslopij in gradov, posebno Belvedere na Duuaji.
V	noči od 20. na 21. aprila 1736. 1. pobrala je neusmiljena smrt sivega jnnaka v njegovem spanji. Bil je v 7Ž. letu svoje dóbe. V dan 20. aprila je imel še goste pri obedu in je bil prav dobre volje ž njimi. Z večera je bil v navadnej družbi, malo je govoril iu težko dihal. Vlegel se je k počitku brez večerje. O pölunoöi ga je slišal služabnik še mirno sopsti — a zjutraj ob osmej uri so ga našli mrtvega v postelji. Cesar Karl VI., ki ga je v resnici objokoval, izgubil je ž njim zmagonosni meč, Dunaj je izgubil ž njim svojega najboljšega meščana in cesarske dežele svojega osvoboditelja in vä-ruba, a svet je izgubil jednega svojih najslavnejših vojskovodij. Njegovo telo počiva na Dunaji r cerkvi sv. Štefana.
Po rodu Italijan, po rojstvu Francoz, z dušo in telesom pravi Avstrijec podpisaval se je: Eugenio von Savoye — v treh jezicih	i. T-
Kaj nam cvetice pravijo.
Svetice po travnie.il] in poljanah, oblečene v praznično oblačilce, šeptajo I nam v svojej prijetnej vonjavi tako-le na uho: „Pogledi nas, o človek, r ki si ustvarjen po podobi božjej! Bile sino mrtve in smo oživele; naše staratelo je sprstenelo v zemlji, a me smo se zbudile v novej obleki k novemu življenju. Cči se od nas, o človek, ter tudi ti sfóci starega človeka, da se oblečeš v novo, čisto obleko. Dokler koli živiš na zemlji, ne mnf.i s« s skrbjo, kako boš uapasel in kako boš oblekel svoje telo. to skrb prepuščaj dobremu Bogu, ki je v nebesih. On, ki nas cvetice tako lepo oblači, živi in pomnožuje, on skrbi toliko bolj za tebe, ki si ustvarjen po njegovej podobi." — Otroci, poslušajte radi ta glas nežnih cvetic in verujte nemim besedam, ki nam je šeptajo cvetice na uho. Imejte Bogà pred očmi in dobro vest v srci, ter idite brezskrbno po cesti življenja ne boječ se nikogar, ker oče nebeški skrbi za vse svoje stvari na svetu. Tudi smrti se vam ni bati, ker to je gotovo, da vaše, zdaj še mlado in cvetoče telo hode strohnelo, a vstali bodete tudi vi v še lepšej in veliòàstnejSej obleki k novemu — večnemu življenju v nebesih.	z. T.
Otrokova smrt.
D.te v postelje! leži,	lieto mater je vprašalo;
Mati JJB pri njem sedi.	„Kaj se mama vi solzite?
Oj! kakó je prej skakljtilo	Iiajšo k meni sem ležite,
Ter veselo se igralo !	Sladko mene poljubite ;
Zdaj ran temno je oko,	Mirno jaz pri ras ležim,
Prej mu bilo je svitló.	Sladko poleg vas zaspim."
Bltiđo je njegovo lice.	Mati vse je to storila
Sulic so mu zdaj rofiiee. —	Ter bridkeje se solzila.
Dete ! — bolno, bolno si I —	liete mater je objelo
Mati bridko so solzi;	Sè svojó loßico vélo,

Onu vó, da dete lemalo	Ter zaspalo sladko, milo,
Večno, večno bo zaspalo. — —	In se več ni prebudilo.
Dtvojdn-
Prirodojtisno - natoroznansko polje.
M	Ris-
krvoločne zveràdi mačjega plemena živi pri nas razven divjo mačke jedini r i s (Luchs, Felis lynx), a tudi t,a se od leta do leta bolj iz-gubéva iz naših gozdov. Na Slovenskem je menda ris samo na Kranjskem v notranjskih gozdih še dandanes stalna zvér; kajti skoraj ne mine leto, da ne bi kaeega ustrelili ali saj zasledili. V zimi 1855. leta sem videl tri ubite rise iz borovniških gozdov. Bolj pogostoma nego li pri nas žive ti krvoloki v severnej Evropi, posebno v Švediji in na Ruskem. Na Nemškem so ga že popolnem iztrebili.
Kis je prav za prav mačka, ali vender se v nekaterih stvareh razlikuje od družili maček. Truplo nm je do 94 centimetrov dolgo, katero nosijo močne, širokocapaste in visoke noge ; kratki in debeli rep mu je v zadnjej polovici črn. Mačja glava je po licih obrasena z dolgo dlako. da se vidi, kakor bi imel brado; žareče mačje opi imajo podolgasto zenico (punčico), koničasta ušesa mu krasé črni štrleči čopki, po katerih ga je najlaže poznati, ker drnge mačke kaj tacega nimajo. Sivkasto rujava dlaka je posuta bolj ali menj z rujavkastimi lisami in pikami. Ruski in švedski risi so večji in lepše pisani. Samica je bolj rndečkasta ter ni tako lepo pisana.
Ris prebiva po samotnih gorskih gozdih v najtemnejših skrivnih goščavah; svoj brlog ima najrajše v kakej suhej jami v votlih pečinah ali med razse-denim skalovjem. Kakor spoh mačka tudi ris nima dobrega nosü ter ne more sléditi živali; zato se spuè ua kako višavo in od ondod po mačje skače na mimoidoče živali. Kad se stisne v kako razpóko, vleže se na visoko čer, počene na star parobek ali se pa zlekne po širokej veji mogočnega drevesa.
Časi po reč dni ležt na istem mestu, z nobenim udom ne gane, človek bi mislil, da je mrtev, ali nastavljeno uho vse sliši, bistro oko vse vidi. Risov ostri vid se slavi v prigovorih; nekdaj so celò mislili, da lehko skozi zid vidi. Ako se približa risovemu skrivišču kaka žival, bodi si zajec, jazbec, srna ali jelen, kakor strela skoči nanjo, zasadi ostre kremplje vanjo in se jej zagrize v vrat. Ce pa skoka ni dobro poméril. ne skoči drugič, niti ne preganja dalje živali, nego vrne se zopet na prčžo. Majheno žival koj na mestu oblada; a srna, jelen ali los večkrat še nekoliko časa dalje divja s pisano mačko ua hrbtu, ali zamän, ker jej uiti ne more. Kis jej pregrizne glavue žile na vratu in poželjivo sreblje vročo kri; žival se zdrzne, omahuje. zvrne se in pogine. Ko se je naiokal krvi, razpórje trebuh in požrč drobovje; časi iztrga tudi malo mesa iz vratu, a vse drugo pusti lisicam in volkovom.
S tem si pa krvožejuosti še ni ugàsil; ako le ugleda kako drugo žival, takój bo planil uanjo in jo bo zaklal, ravno tako tudi tretjo iu četrto. Pripoveduje se, da je jeden sam risvjednej noči zaklal 30 ovàc. Zaradi te nenasitne krvoločnosti je ris v lesovih, kjer se drži divjačina, najškodljivejša zver.
Ako mu po več dni ne pride nič pod kremplje, potlej po noči lačen tuli skoraj kakor pes in se daleč okolo klati po lovu. Sestradan ris zalezuje ovce in koze na paši, in napade še celò goreda.
Vzpomlàdi skoti samica v brlogu po 2 do 3 mačeta. Vjeti mladiči se dadé ukrotiti, privadijo se človeka in hodijo za njim. ali posebnega veselja mu ne delajo ter navadno tudi kmalu poginejo. Domača mačka se ž njimi ne more sprijazniti.
To škodljivo zvér povsod hudo zatirajo. Najlaže je risa ustreliti na préBi, ker ne beži pred lovcem. Strmo ga gleda in ne umakne očesa od njega. Ako lovec nima puške pri sebi, lehko svojo suknjo obesi na grm in grfi domov po strelivo. V suknjo zamakuen počaka ga ris na svojem mestu. Ali zdaj je treba dobro mèriti ; kajti nevarnost za lovca je velika. Ako je ris samo ranjen, plane razkačen na lovca, zasadi mu kremplje v prsi in se tako togotno vanje zagrize, da se ne dà z lepa odtrgati; tudi se take rane ne célijo rade.
Risova koža daje imenitno krzno, ki se prav drago prodaje.
(Fr JSijuočeve „Živali domate in litje.)
ISazne stTraxi.
Rešitev rebusa v 5. ..Vrtćevem" številu.
Veliki zvonar je najviši hrib na Koroškem. (V i zvonar j ena j v tgtq rib na vojoj oSkem). Prav so ga resili: Gg. Janes KKka na Rakeku; Iv. Tosti, jav. lehtar v Trstu; Fr. Čokelj v Trstu; Jože Šmidt v Trstu; Jttler Vodojiivec, dij. v Gorici; Edi Vohioec, Iv. in Fr. Zega, Tone Perpar, V. Krašovie. Jak. An cel in Lojze Čolnar, dijaki v Novo-mestu; Henrik Pretner, realec v Ljnbljani ; Ernst Raćič, učenec v Ljnbljani: Iv. Abram, učenec meSč. šole v Krškem : Fel. Kovačid, učenec v Gorici; Hugo Eijišl. Rihard Velej, Fr. Oretnik, Fr. Kuk o vi č, Jož. Žveglar in And. Drofenik, učenci v Št. Jurji na juž. žel. ; Iv. Kuhvic, učenec v Novomestu ; Alojz
Iudihar. Jan. Zabnkovee. Jož. Virant in Fr. Žlindra, učenci v Vel. LaSčali. — Mai, Sp-benicher, gospa na Rakek ti ; Rozina Kaofö in Roza CernovSek v St. Jurji na juž. žel.; Tončka Šavnik v Biljali ; Lizika Slemenik. Trezika Bòlanski in Uršika Marovšek, učenke na Dobrni; Micika Turk, M. Pavčič. Fr. Oblak. Mar. Juvanc, Amalija Sadar in Ivanka Tomšič. učenke v Vel. Laščah.
I.intuir». Gospd. Olg» Gerlak uč. v OnnnSi: Knjižica -Peter rokodelčif- je aiè poprej bila pUfcana; I oilAOib 40 kr. vpisali Vam imo «a 111. knjižico, kutan» dobite o svojem faau. — J. Z. v M. : lamej poslanega gradiva bomo porabili, kar je dobrega »rna. Pene ice Se niso «rele. — J. R v R : Pesen z nape vom sino prejeli. Kadar nam bodo materijalne moči pripuščale. prinesemo jo. — V. à. na Z. : Poslane stvari niso «a natis. — .1. Z. v K.: Peaen „Ukradena »rei»" nn ugaja našemu listn.
t ubilo k navocbi. ^M
»S prihodnjim mesecem, t. j. užč 8 prihodnjim „Vrtčevim" Številom se začne drugo polletje; zatoraj uljudno prosimo vse 6ne čast. gg. naročnike, ki so si „Vrtec" naročili samo za pol leta, da poteklo naročnino takój obnove, da ne bodemo imeli veréda v razpoSiljevanji. „Vrtec" stoji za pol leta 1 gld. 30 kr.
Novim naročnikom lehko postrežemo se z vsemi letošnjimi listi.
Pri tej priložnosti opominjamo tudi vse óne čast. gg. naročnike, ki nam so Se vso letošnjo naročnino na dolgu, da svojo dolžnost v tem mesecu, store, ker nam brez materijalne podpore lista izdajati ni mogoča onako, kakor želimo mi in naši naročniki. Mi nemamo nobenega kapitala, iz katerega bi mogli zajemati, kadar nam je treba novih podob in drugih stvari, kijih je treba v izdavanje „Vrtca." Vse te obile troške plačujemo le iz doneskov, ki nam dohajajo od naročnikov. Zatorej prosimo, naj bi naši čast. gg. naročniki ne zaostajali z naročnino.
Ker pride lil. zvezek knjižnice za si o v en s k o mladino kmalu v tisek in ga bomo jeli razpošiljati brž ko bode gotov, i>rosimo, kdor bi to knjižico rad imel in se ni Se naročil na njo, da k „ Vrtčevej" naročnini priloži Se 40 lir. in knjižico dobi potem poštnine prosto, kakor hitro pride na s vitlo.
Uredništvo „Yrtcevo/'
mestni trg, itev. 9 v Ljubljani (Laib ach).
„Vrtec" iebaja 1. dné vaacega meseca , in atojl z« vse leto 2 gl. 00 kr- ; aa pol leu 1 gl. 30 kr. Hapls: Uredniitvo „Vrtievo," mestni trg, Itev. 8 v Ljubljani (Laibacb).
lzdatelj, založnik in urednik Ivan Tomšič. — Natisnila Klein in Kovač v Ljubljani.