oglašajte v najstarejšemu SLOVENSKEMU dnevniku V OHIO r v . * ^sujemo T^akovrsine tiskovine ^[^Xxix.—LETO ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds XXIX. I X Preiskava britskih V Indonesiji položena na polico februarja. — (Joy , ^ Gvet Združenih naro-8ko' Jkf zavrnil sovjet- skih čet Tr ^.P'^^^skavo brit-odkioj,;] . ^*^4 danes tudi J® ja eipj ukrajinska delegaci- »topon, „ , ' J® s svojim na-Wonezov ^^dušila gibanje %jg . samostojnost in da Japonskih posluževala 8l%i- cet, namesto da bi razorožila. ^ pred bur^ d Vi narodov sovjetgj.^ katere je Wj. \_Podkomisar Višinski t) obtožil, da s ji oem; v Indonezi- svetovni mir. -j tožbo T) . ^^''^ostni svet pri-vzelvn^ Angliji formalno % zaključil, da se lofw! zadeva, ki jo var-svet Vzame na dnevni CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (ČETRTEK). FEBRUARY 14, 1946 ŠTEVILKA (NUMBER) 32 ip VNv. v ' -iiit unevm osnja Albanije za spre- ^ OreanUo«:,- r,, v ^ JfiQl y -"waxiije za spre- Združenih) < ^®bska liga in ■""estinsM problem ^ So »ti . ^ jasno postaja, dj 1 člani Arabske li-Nčiii y,Q vsak način pre-% prgj odlog v vpraša- palestinskega man-^^izacii^^« ^a varuštvo pri or-' Združenih narodov. ''' ^Rln namreč boje, da ne ^^®^^ška komisija, ki j'^Poronii P^^^Btinski problem, ®je ^ ^ *^elitev Palestine na ^el. ^a arabski in židovski je prepričana, da Združenih naro-^^"^ovvpj- ^^Sodna zanje, kajti fas^ 7 organizaciji je Paiegtijj^^ ^ zadnjih tednih. ^0 tej organizaciji je vprašanju uži ^ Rusije, ki je vf^^izac" • delovanju izven t.'^ katerem Rusija - kotna phmer v. Pfotl ---- *'** 2 ^^Slo-ameriškemu ko-Vhv. P °^čevanje palestin- . ^rasanja. b? MoŽPi, T P^cej neprijet-li .^2ko pj ' ^^jti jasno je, da v ^prečiti, da ne bi bi- odbop ^ ®ke lige pripuščeni r ^''^ovst^u ^^'"^štvo Palestine pa nikdo 6 ®^^ni r, ker Židje ni- ^^^iiizacije Združenih . ® razsvetljava ba-lll^^ ^^^va nesreč v Engineering Šo- ti je preiskala instrumenti, če so je razsvetljeni, C" Ubitiu" ^ tem letu že 21 •i k , od avtomobilov; od ^8 pešcev. Preiskava k 'Vetiir*' skoraj nikjer ni - zadostna, kot bi Cfi« 1. stana Posebno so še slabo stranske ceste. V J® Skor glGde lu- ti, povsod polovico fa celo več. Tako je h Ave. nezadostno >ih> To je eden izmed vzrokov, da se je toliko smrtnih ne- letu BROWDER BO NAJBRŽE IZKLJUČEN IZ STRANKE NEW YORK.—Earl Browder bo najbrže izključen iz komunistične stranke, katerega se je formalno obtožilo, da je postal svetovalec za velebizniška podjetja. O zadevi bo sklepal izvršni odbor stranke. Bivši tajnik komunistične stranke je začel izdajati "Distributors Guide," kakor se imenuje informacijska služba za trgovce na drobno, ki želijo nabaviti material, ki ga je danes težko najti na trgu. Joseph Siskovich daroval $100 za mladinsko bolnico Oni, ki so bili navzoči na shodu za misijo Rdečega križa iz Jugoslavije, ki se je vršil v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd., se bodo spominjali, da je Joseph A. Siskovich, poznani lastnik grocerijske trgovine, takrat sugestiral, da bi se ameriški Slovenci zavzeli in zbrali dovolj denarja, da bi se v Sloveniji zgradila bolnica za mladino, ki je bila težko prizadeta tekom sovražne okupacije in osvobodilne borbe. In kakor nam poroča Joseph F. Durn, tajnik collinwoodske SANSove podružnice, je Mr. Siskovich svojo sugestijo že par dni po shodu podprl z dejanjem -izročil mu je vsoto $100 za namen, katerega je sprožil na shodu. Bilo je to prvo tozadevno darilo, dasiravno o tem ni bilo takoj poročano v javnosti. Iz tega je razvidno, da je v Clevelandu sedaj že zbrana lepa vsota za mladinsko bolnico v Sloveniji. Vsoto $1,000 je darovala Mrs. Theresa Frank, medtem, ko je August Kollan-der daroval $100, in sledili so drugi prispevatelji z manjšimi vsotami. Bolj plemenite ideje kot je ta, si ni mogoče predstavljati, zato vemo, da se bo slovenski Cleveland z vsem srcem zavzel zanjo in storil poln delež za njeno uresničenje. Načrt za spremembo policijskega sistema v Lakewoodu župan Amos I. Kauffman pripravlja načrt za reorganizira-nje njih policijskega sistema, ki se jim zdi po sedanjem načinu nezadosten. Na prihodnji seji koncila namerava župan zahtevati višje število policajev in sedanje spraviti v aktivno službo. Rekordi izkazujejo, da se je v letu 1944 uspešno rešilo 22 odstotkov večjih kriminalnih slučajev; lansko leto pa 38 odstotkov. Več vajencev se potrebuje Kot poroča John R. Newland, načelnik, zveznega uposljevalne-ga urada v Clevelandu, se potrebuje 10,000 vajencev v 150 obrtih v državah Ohio, Michigan in Kentucky. Mnogo veteranov vprašuje za taka dela, da se priuče gotove stroke dela, kot v gradbeni industriji in nekaterih drugih. Mrs. Roosevelt zmagala v debati z Višinskim LONDON, 13. feb.—Snoči je zbornica Združenih narodov podprla stališče Mrs. Roosevelt, ki je nastopila proti predlogu sovjetskega podkomisarja Andreja Višinskega, ki je zahteval, da se v taboriščih beguncev prepove propaganda proti Združenim narodom, da se uvede kontrola upravnega osobja v dotič-nih taboriščih, in da se vojne kriminalce, ki se nahajajo v taboriščih pod krinko beguncev, izroči deželam, iz katerih so zbežali. Višinski je rekel, da ako se teh omejitev ne spremeni, bo ogrožan obstoj Združenih narodov. Mrs. Roosevelt je v svojem odgovoru omejitve označila za omejitev človeških pravic in svobode. Njeno izvajanje je bilo močno odobravano, ko je rekla: "Ali smo tako slabotni, da bi morali prepovedati ljudem, da ne smejo govoriti, kar mislijo in vidijo? Lahko govorijo celo proti Zedinjenim državam, toda še vedno sem prepričana, da imajo pravico do tega." Ko je Mrs. Roosevelt končala, je vstal Višinski in rekel; "Neomejena svoboda, kakršno zagovarja Mrs. Roosevelt, ne obstoja v nobeni deželi. Neizogibno potrebno je, da se volji in dejanjem človeka postavi gotove omejitve, ker drugače bi človek lahko svobodno ubijal in kradel. To velja tudi za narode in vlade." NEW YORK BO ZAČASNI SEDEŽ ZDRUŽ. NARODOV LONDON, 13. feb. —Organizacija Združenih narodov je danes definitivno sklenila, da bo New York začasni sedež svetovne organizacije, dokler se ne določi trajnega sedeža, ki se bo nahajal v Zedinjenih državah, dasiravno kraj še ni bil definitivno izbran. Težje kazni se obetajo za prometne prestopke Prometni sodnik Joseph H. Silbert je odredil včeraj ifežje kazni za vse prestopke v i^ezi z avtomobilskim prometom. Med drugimi je določena dvojna ^vsota za kazen, ki jo mora plačati, kdor dobi listek od policije. Sodnik Silbert je dejal, da bo postal tako strog, da se ga bodo vozniki pričeli ogibati. Nekaj je treba storiti, da se preneha ubijanje na cestah. Vsakdo, ki se ga zajame pri vožnji v pijanem stanju, pojde v prisilno delavnico. Drugim se bo odvzelo vozna dovoljenja. Naši fantje-vojaki Corp. Frank Homar, sin Mr. in Mrs. Frank Homar, 826 E. 140 St., je bil častno odpuščen iz armade, kjer se služil tri leta, od tega leto in pol preko morja. Domov se je vrnil v nedeljo in prijatelji ga lahko obiščejo. v v Trije sinovi Veharjeve družine iz Euclida so bili častno odpuščeni. Jack Vehar je bil častno odpuščen iz Seabee's dne 5. januarja. Služil je 37 mesecev, od tega 28 mesecev preko morja V Avstraliji, Woodlock otoku, Fin-schaven. New Guines, Owi otoku in v Manili ter na Filipinah. Victor Vehar je bil častno odpuščen 3. februarja od ar-madnih inženirjev, kjer je služil 36 mesecev, od tega 30 mesecev v Angliji z 463 Engs. B. D. Co. John Vehar, je bil častno odpuščen iz mornarice, kjer je služil 15 mesecev, od tega 10 mesecev preko morja. Bil je v spopadu s sovražnikom na ladji USS Salamanca in se je udeležil invazije na Leyte in Luzon otokov. Francija išče rešitev problema svojih kolonij čakanje zapadnih sil s priznanjem bolgarske vlade SOFIJA, 8. feb. (O.N.A.) — Bolgarska javnost se živo zanima za vesti o zasedanju organizacije Združenih narodov v Londonu in razpravlja mnogo tudi o priznanju romunske vlade. Časopisje domovinske fronte je z velikim zanimanjem razpravljalo o razmerah, ki so na Romunskem omogočile priznanje vlade in očita opoziciji, da ni dovolj patriotična, da bi se podredila zahtevam treh velesil. Bolgarsko časopisje je jako previdno v svojem pisanju o angleško - sovjetskem sporu glede Grčije in priobčuje le popolnoma nepristranske članke o tem vprašanju, navzlic temu, da se zadeva neposredno tiče bolgarskih interesov. Bolgarija je edina balkanska dežela, katere London in Washington še nista priznala. Bolgari poudarjajo, da se Bolgarija nikdar ni borila proti zaveznikom, dočim so se drugi sateliti osišča aktivno vdeležili vojne. Vlada opozarja, da so bile vlade Madžarske, Romunije in Finske priznane, čeravno so bile v borbi proti Sovjetski uniji. IZ BOLNIŠNICE Mrs. Angela Yerak, 18812 Chickasaw Ave., se je vrnila domov iz bolnišnice. Še vedno se nahaja pod zdravniško oskrbo in prijateljice jo lahko obiščejo na domu. Zahvaljuje se vsem za obiske, darila in cvetlice, ki jih je bila deležna za časa bolezni v bolnišnici. Poravnajte davke sedaj! Vsaka oseba, ki je zaslužila v letu 1945 več kot $500.00, je obvezna plačati osebni zvezni davek. Vsakdo mora napraviti obračun do 15. marca, da se izogne kazni. Ker je navadno zadnje dni velik naval na vse take urade, k i izpolnjujejo davčne listine, je priporočljivo, da vsakdo izvrši to nalogo takoj in potem si lahko oddahnete za eno leto. ZADUŠNICA V soboto ob 7:30 uri zjutraj se bo v cerkvi Marije Vnebo-vzete na Holmes Ave. brala za-dušnica v spomin sedme obletnice smrti Mary Gole iz Sylvia Ave. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, da se opravila udeleže. DAROVI ZA JUG. RDEČI KRIŽ Mr. Andy Hočevar, Stanley Ave., in Mr. Frank Vrček, Broadway St., Maple Heights, Ohio, sta med tamošnjimi rojaki nabrala podpore v gotovini, znašajoč $114.00 za Jugoslovanski rdeči križ in oddala v uradu "Enakopravnosti." Imena posameznih darovalcev bodo priob-jčena po odboru podr. štev. 39 SANS, kateremu se je izročilo vsoto. Dalje so zadnje dni oddali v našem uradu svoje prispevke za pomoč Jugoslaviji sledeči: Po $5.00: Mr. Anton Mihačič, Box 216 Kane, Pa.;' Mrs. Rose Ely, Kane, Pa.; Mr. Anton Nosan, j984 E. 67 St.; po $10.00; Mr. Joseph Belay, 3304 St. Clair Ave.; Slovenski prijateljski klub v Collin wood (po Mrs. Rose Paulin, 1123 E. 177 St.); $3.00: Mr. Fred Stanich, 10413 Reno Ave. PARIZ, 10. feb. (O.N.A.) — V francoski ustavodajni skupščini se pripravlja debata o koloni jalnem problemu, ki utegne biti velikanske važnosti. Odbor ustavodajne skupščine za prekomorske pokrajine je pripravil besedilo za ustanovitev takozvane francoske unije, to je, francoskega "common-wealtha", v katerem bi uživali vsi člani popolno enakopravnost. Dramatični razvoj zunanje političnih in drugih dogodkov, pred vsem težkoče, ki so nastale v prehrani, so potisnile to velevažno zadevo nekoliko v ozadje, tako da ji svetovna javnost ni posvetila toliko pažnje kot zasluži. Ako pride do tega, da ustavodajna skupščina odobri nameravano besedilo, bodo postali vsi prebivalci prekomorskih francoskih kolonijalnih posestev pravi francoski državljani, kar bo dovedlo do izredno zanimivih zapletljajev — na primer v In-dokini, kjer zahteva prebivalstvo popolno neodvisnost o d Francije. Življenjske potrebščine se dražijo Bureau of Labor Statistics je objavil rezultat preiskave glede visokosti cen življenskim potrebščinam in je ugotovil, da v Clevelandu se je v teku enega leta podražilo življenje za 2.5 odstotkov. VAJE ZA IGRO Nocoj ob 7.30 uri se vršijo vaje za igro "Micki je treba moža", na odru Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vsi, ki imajo vloge, so prošeni, da so navzoči ob času. Za povečanje Brookside parka Koncilman Joseph Eberling je predložil mestni zbornici predlog, da se kupi 10 akrov zemlje z drevjem, ki leži na južni strani Brookside parka. Na tem svetu rastejo še drevesa, ki so bila tam že tedaj, ko je Moses Cleaveland našel ta kraj. Svet je znan pod imenom Herman Schmitt parcela. Vesti iz življenja ameriških Slovencev Milwaukee, Wis. — Dne 26. januarja je naglo umrl Steve Plesec, star 66 let in doma iz Ljubnega na štajerskem. Zapušča ženo. — Dalje je umrl Fred Kišek, star 55 let in doma iz Radeč pri Zidanem mostu. Bil je samec in tukaj nima sorodnikov, v stari domovini pa zapušča tri sestre. — Dne 27. januarja je umrl Avgust Jakovec, star 56 let in veteran prve svetovne vojne. — Dalje je 30. januarja umrl Frank Bohinc, star 62 let in doma od Škofje Loke na Gorenjskem. Zapušča ženo in brata. — Poroke: Walter Lowman in France Pongrac, Gordon L. Hammond in Mary Jurjevič, Rudolph Br uit z in Elaine Boettscher, Frank Dragan in Olga Bartel. — Iz armade je bil častno odpuščen Raymond Delost. Chicago. — Ignac Henrichar se nahaja v bolnišnici St. Anthony kamor je bil prepeljan vsled srčne hibe. Notranfi tajnik Ickes po ložil resignacijo po besedni bitki s Trumanom Imenovanje oljnega magnata za podtajnika mornarice izzvalo prelom z zadnjim članom kabineta, katerega je imenoval Roosevelt Champman iz Colorade, ki je bil skozi zadnjih 12 let pomožni notranji tajnik. Splošen vtis v Washingtonu je, da bo za Ickesovega naslednika imenovan William O. Douglas, član najvišjega sodišča, ki je na glasu kot new-dealer-ski demokrat in bo sprejemljiv za liberalni blok v demokratslci stranki. Razprave za mirovno pogodbo z Italijo WASHINGTON, 13. februarja—Resignacijo je položil danes notranji tajnik Harold L. Ickes, ki je napravil ta korak po ostri besedni bitki s predsednikom Trumanom, ki je bila rezultat imenovanja kalifornijskega oljnega magnata Edwina W. Pauley-a za podtajnika mornarice. Ickes je prišel v kabinet leta< 1983, ko ga je imenoval pokojni predsednik Roosevelt. Bil je eden izmed originalnih "new-dealer jev". Njegov odhod pomeni, da v kabinetu predsednika Trumana sedaj ni več niti enega izmed mož, ki so bili nastavljeni od Roosevelta. Ickes pričal pred senatnim odsekom proti Pauley-u ' Ko je prišlo imenovanje Pauley-a za podtajnika mornarice pred senatni odsek, je bil Ickes poklican na izpričevan je. Kakor znano, je Truman, vedoč, da se Ickes z imenovanjem ne strinja, notranjega tajnika prosil, d a naj bo "obziren", kadar bo pričal pred senatnim odsekom. Ickes je predsedniku rekel, da bo storil, kar bo pač mogel. Ko pa je bil notranji tajnik pred odsekom, je vrgel pravcato bombo, z izjavo, da je Pauley tekom vožnje na pogreb pokojnega predsednika Roosevelta govoril ž njim in mu sugestiral, da notranji department umakne neko tožbo glede petrolejskih vrelcev v Californiji. Ako bo ta tožba umaknjena, je pričal Ickes, je Pauley rekel, da bo poskrbel, da bodo oljni interesi v Californiji prispevali $300,000 za prihodnji demokratski kanipanjski sklad. Sugestija označena kot "najbolj surov predlog" Ickes je pred senatnim odsekom rekel, da ni še nikdar v svojem življenju čul tako "surovega predloga" kot je bil oni, katerega mu je stavil Pauley, in izjavil, da tak človek po njegovem mnenju ne bi smel postati podtajnik mornarice. Pauley je Ickesovo trditev o taki sugestiji zanikal ter rekel, da ni Ickesu nikoli stavil nobenega takega predloga. Ko je Truman slišal, kaj je Ickes pričal, je izjavil, da smatra Pauley-a za poštenega človeka in da je mogoče, da ga je Ickes napačno razumel. Ickes je odgovoril, da ve kaj govori, da ni pričal iz spomina, temveč iz zapiska, katerega,si je napravil ob dotični priliki. Ickes naznanil resignacijo v dolgem pismu V dolgem pismu, katerega je Ickes poslal Trumanu s svojo resignacijo, pravi, da predsednik nima pravice, da bi dvomil nad njegovo verodostojnostjo. V pismu je med drugim zapisal: "Z vašo izjavo ste mi takore-koč izrekli nezaupnico in spričo tega je jasno, da ne morem več ostati član kabineta." Ickes je vprašal, da se njegova ostavka sprejme z 31. marcem, toda Truman je odločil, da ista postane polnomočna 15. februarja. Za začasnega namestnika Je bil takoj imenovan Oscar LONDON, 10. feb. (O.N.A.) — Namestniki zunanjih ministrov štirih velesil, ki imajo nalogo, da pripravijo načrt za mirovno pogodbo z Italijo, imajo velike težave in le počasi napredujejo s svojim delom. » Predlog Zed. držav za rešitev vprašanja kolonij, glasom katerega naj bi se postavilo italijanske kolonije pod kolektivno varuštvo Združenih narodov, je na razpravi. Po tem načrtu bi upravljala italijanske kolonije organizacija Združenih narodov potom posebnega administratorja, katerega bi imenoval odbor za varuštvo. Temu administratorju bi bil prideljen posvetovalni svet članov štirih velesil, Italije in drugih držav. Ta ameriški načrt je naletel na precej hladen sprejem. Nasprotniki postavljajo pred vsem naslednji dve vprašanji: Kdo naj plača stroške koloni-jalne administracije? Kdo bo odgovoren za policijo, kateri bo poverjena skrb za mir in red v kolonijah ? Francozi so stavili proti-pred-log, da naj se poveri Italiji naloga upravljati kolonije, in sicer pod nadzorstvom odbora za varuštvo v okviru organizacije Združenih narodov. Vihar v Clevelandu Danes zgodaj zjutraj je v Clevelandu divjal vihar, ki je povzročil mnogo vznemirjenja med prebivalci, ki pa, kolikor je znano, ni nikjer povzročil kake večje škode. Brzina viharja okrog 3:30 zjutraj je bila 65 milj na uro. Nov odbor za moderne gradbene predpiše Koncilman Stephen Suhajoik je bil včeraj imenovan za načelnika odbora Building Code, kateri ima nalogo sestaviti nove moderne predpise glede gradnje hiš v Clevelandu. Drugi odborniki tega komiteja so: Edward L. Pucel, William Kuebes, Victor Cohen in Joseph Eberling. Sodelovali bodo z odborom člani Metropolitan Cleveland Development koncila. STilAK 2 ENAKOPRAVNOST 14. februarja, & feb TUG( Tflkrc strelji Velik( kgimja Ni m ok: % jni ®rsko 'ilitež: I časa k ges Mark .na t faiu,2 '»ti J( t4 ENAKOPRAVNOST 99 Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): For One Year—(Za celo leto) ___________________________________ For Half Year—(Za pol leta)__________________________ For 3 Months—(Za 3 mesece) ___________________________________________ $7.00 ___________ 2.50 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki); For One Year—(Za celo leto)-------------------- For Half Year—(Za pol leta) _______________________ For 3 Months—(Za 3 mesece) -------------------- $8.00 _ 4.50 . 2.75 For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): For One Year—(Za celo leto)------------- For Half Year—(Za pol leta)------—------- Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March, 1879. AMERIŠKA DELAVKA V PRETEKLOSTI IN SEDANJOSTI V zgodovini ameriških delavk je zabeležena kot prva industrijalna delavka Deborah Skinner, ki je šla delat v tovarno. To je bilo 1. 1814, ob priliki uvedbe prvega pre-dilnega stroja na pogon v predilnici v mestu Waltham, v državi Massachusetts. Tako je doba tovarniških strojev posegla v življenje žene ter ji odprla nove prilike in pogled v nov svet, ki se je pričenjal zanjo v razvijajoči se novi deželi. V letu 1944, sto trideset let pozneje, je bilo uposlenih v raznih industrijah in drugih delih 19,000,000 ameriških žensk. Okrog tri milijone od teh je včlanjenih v unijah ozir. delavskih sindikatih. O vlogi ameriške delavke v unijskem gibanju v Ameriki ^piše Frieda S. Miller, načelnica ženskega oddelka v zveznem delavskem departmentu v članku, ki je pred kratkim izšel v unijskem glasilu "American Federationist." Ona poseže nazaj v leto 1824 in pripoveduje, kako so takrat zastavkale "ženske predilke," v Pawtucketu, R. L, z zahtevo, da se jim izboljšajo delavske razmere. Pozneje, 1. 1860, so šle na stavko ženske delavke v tovarnah za čevlje. Piketirale so v visokem snegu in nosile napise, na katerih je bilo napisano: "Ameriške žene ne bodo sužnjice." Organizirale so se v društvo Hčera sv. Krispina in to je bil prvi poizkus ameriških delavk, da se strokovno organizirajo. Precej časa so bile ženske strokovne unije ločene od moških sindikatov, ko so prišli pred več kot šestdesetimi leti na površje tako zvani Vitezi dela (Knights of Labor), so dovolili ženskam, da so pristopale k njih unijam, poleg tega pa so tudi sprejeli v svojo ustavo načelo "enake plače za enako delo." Ko je bila nekako ob istem času ustanovljena Ameriška delavska federacija, so nekatere njene podružnice sprejemale tudi ženske članice v svoje vrste. Leta 1890 je bila priznana kot akreditirana delegatka konvencije AFL predstavnica trgovskih uslužbenk v Findlay, Ohio. V začetku tega stoletja je bila ustanovljena Ženska strokovna zveza, ki je vključevala organizirane delavke in simpatičarke ter je pomagala ženskam, da so vodile borbo za uvedbo varnostnih zakonov za zaščito ameriške delavke. Clankarica' Miller podčrtuje v svojem spisu, da so se organizirane ameriške delavke zavedale svoje odgovornosti in nalog ter so imele dovolj poguma za oklicanje stavk v svrho izvojevanja svojih zahtev z ozirom na izboljšanje delovnih razmer. Največja stavka, ki so jo oklicale ženske, je bila v mestu New Yorku pred kakimi 35 leti, ko je dvajset tisoč šivalk pustilo delo in je policija na debelo zapirala pikete. Od tega časa naprej pa so se žene že marsikaj naučile v borbi za izboljšanje svojega delavskega položaja. 2e tekom prve svetovne vojne je bilo sedem in pol milijona žensk uposlenih v delih za vojni napor. Zahteva po enaki plači za enako delo je bila tedaj velika, dasi ženske niso dosegle mnogo v tem pogledu tekom prve svetovne vojne. Od leta 1920 pa do leta 1933 niso ameriške delavke zabeležile kakih vidnih uspehov na unijskem polju in tudi 000 organiziranih delavk, tekom vojne pa je njih število naraslo na tri milijone, to pa zato, ker se je število delavk v industriji silno zvišalo spričo zahteve po delovnih močeh v vojni industriji. Statistike kažejo, da je bilo tekom vojne uposlenih 375,000 žensk v industriji za električne proizvode; 360,000 jih je delalo v letalski industriji; 275,000 v raznih manjših municijskih in sličnih tovarnah; 150,000 je bilo uposlenih v ladjedelniški industriji, a 45,000 pa v jeklarski industriji. V trahsportacijskem delu je bilo tekom vojne uslužbe-nih 650,000 žensk ali dvakrat toliko kot pred vojno. Tekom štirih let vojne je bilo precej doseženega z ozirom na zahtevo za enake plače. Miss Miller piše, da so v mnogih tovarnah prejemale ženske isto plačo kakor moški, ako so opravljale isto delo. V gotovih slučajih je tudi Vladni vojni urad za delo prisilil tovarnarje, da so morali plačati ženskam isto plačo kot moškim ako so opravljale enako delo. Največ pa so v tem dosegle unije same, ki so protestirale proti neenakemu sistemu plač ter tudi vpisovale v svoje kontrakte dodatke zagotavljajoče enako plačo za enako delo. Druga svetovna vojna, zaključuje člankarica Miller, je privedla ogromno število žensk v unijsko delovanje in je tudi opozorila unije same na ženske delavke, ter na važnost organiziranja istih. Kako bodo ženske sodelovale v unijah v bodoče, je težko reči v tem momentu, pravi Miss Miller, ki konštatira, da je prepričana, da bo mnogo, mnogo žensk ostalo včlanjenih v delavskih sindikatih, ker se zavedajo, da s podpiranjem unijonizma pomagajo delavstvu v splošnem k boljšemu delavskemu življenskemu standardu in boljšim delavskim razmeram v naši deželi. .$9.00 - 5.00 kreno skupno delo, smo bili v očigled tega prevarjeni. Bilo je pravilno, da smo se tedaj razšli in da smo se reorganizirali pod okriljem SNPJ, ABZ in nekaterih drugih organizacij. Strnili smo te sile skupno, od katerih je bila organizacija SNPJ in nje društva in člani največja žrtev v skupen doprinos, medtem ko so nekateri le ribarili in že v začetku priporočali, da bi se dalo tisočake na razpolago za begunce, izdajice svojega rodu. Kmalu smo spoznali njih naka- Podružnica je imela svojo prvo prireditev z govorniki 25. decembra, ko je tukajšnji Soc. klub št. 49 JSZ odstopil dvorano podružnici št. 48 SANS. Na tej priredbi smo napravili čistega dobička $208.46. Meseca marca smo imeli le shod. Zbirali smo prostovoljne prispevke, ki so znesli $466.65. Drugi dohodki so bili vsi le prostovoljni prispevki, ki so tudi prinesli od posameznikov in društev skupaj $3,095.53. Torej, če pomislimo, da smo no, katera se jim ni obnesla. Pr-1 imeli dve organizaciji v nasel-vič, ker niso doprinesli svojega j bini in da je bila tudi pri JPO, Nekoliko pregleda o delu za Jugoslavijo Cleveland, O. — Kakor hitro | ditev v ta namen 2. maja 1942 smo uvideli grozo, katero je' leta, ki nam je prinesla dobička prizadejala nacifašistična dru-j preko $288.00; prispevki so bili hal našim rojakom v domovini, 1 $88.68, in krožek št. 7. Progre-so se nam pričela srca krčiti ob! livnih Slovenk je zbral sam vso-niislih na njih trpljenje in umi- to $85.17. Za začetek je bil to ran je. Vsi smo bili z njimi v mi- j lep uspeh, ko so te vsote skup-slih in čutili z njimi, ko so do- j no znašale $462,55. mači izdajalci izdajali s v o j e i v prvem letu vztrajnega de-lastne sorodnike in prijatelje v ig, in truda smo spravili skupaj Jugoslaviji, ob koncu vojne pa že nad $1,800. Moj namen ni, pobegnili v inozemstvo. poglobiti se v podrobnosti zgo- Uradniki naših podpornih or- dovine tega dela. Predočiti že-ganizacij so bili prvi in so tudi; lim le kratek opis, kako smo od uvideli potrebo, da se ameriški | tedaj in do sedaj zbirali skupaj Slovenci organiziramo v svojo j financo. To je le finančna stran organizacijo in pričnemo zbira- našega dela, katerega smo vrti finance, da kadar bo prišel šili v okrožju Slovenskega de-ugoden čas, da se pomaga na- lavskega doma na Waterloo Rd.. šim ljudem v stari domovini.: s društvenimi zastopniki in dru-Tako se je pojavila akcija pod gimi zavednimi rojaki med na-Imenom JPO,SS, ki je pričela z mi. zbiranjem tozadevnega sklada I V drugem letu našega poslo-in priporočala članstvu vseh; vanja, to je leto 1943, smo zbra-organizacij in drugim našim lju-! li skupaj vsoto $3,467.52. V le-Jem, naj vsak prispeva po svo-; tu 1944 smo zopet zbrali $3,168.-ji moči v ta sklad. 64. Skupno v teh treh letih smo Tako tudi pri nas nismo izo- zbrali potom raznih prireditev 'Stali. Organizirali smo podruž-; vsoto $9,231.17, v tem so tudi nico št. 35 JPO, SS, katera je'všteti prispevki društev in pobila ustanovljena 11. marca le-1 sameznikov. ta 1942. Še prodno je bila ta po-: Na glavni urad JPO, SS se je družnica ustanovljena, smo ne- odposlalo $7,302.85. Še preje, ko kateri delovali p r i podružnici: smo prejeli svojo številko po-:3t. 2. na St. Clair Ave. Takrat družnice št 35, smo poslali okrog 3mo mislili, da bo najbolje, če $500.00 podružnici št. 2., ki je bi bil ves slovenski Cleveland takrat poslovala na St. Clair združen le v eni podružnici, pa' Ave., to je, dokler smo še daje je kmalu izkazalo, da tako ne , lovali skupno. bo šlo. I Takrat se še ni pokazal uspeh Takrat je bilo več životarenje, ■ v prostovoljnih prispevkih, ker manjkalo pa je pravega aktual-; smo se pač morali opirati naj-nega dela. Odbor, ki je vodil ti- več le na prireditve, katere so 3to postojanko, ni bil preveč; b;le večinoma zelo uspešne, navdušen za delo, ali pa ne do- A^rok, da ni bilo pravega odzi-iti vnet za idejo. Tajuištvo pri va s prostovoljnimi prispevki, podružnici štev. 2. ni bilo kos' je bil največ ta, ker je bilo med ivojim nalogam, zato je akcija, nami Š3 veliko nezaupanja za le životarila. Radi tega se je skupno delo med ameriškimi naš zavedni Collinwood odločil Slovenci. Nekateri, ki so bili v Ta lastno postojanko. Sklicali i »i"adu organizacije JPO, SS ni-jmo skupaj na sejo društva, da ' so pokazali dovolj dobre qarod-pošljejo svoje zastopnike v svr-i ue volje. _ Takrat sem smatral, ho organiziranja lokalne po-1je potrebno med nami več Iružnice, kar se ja izvedlo na skupnega dela, če hočemo, da iniciativo podpisanega pri druš- bomo uspešni. Prišel sem pa iz vidika zaščite delavke potom tozadevnih zakonov, je bi-i'^vu "V boj , št. 53 SNPJ. kmalu do prcpiičanja, da je bo , 1 .1 Ai-r^ 1- JI 11 11 1 „ I Na tisti seji se je izvolilo od- Ije, cla se locuTio m strnemo na- lornab napredka. /Ui i&nskioddebk wJLv.kakrimsele prwkw mle sk^wj in % menta—ustanovljen 1. 1918 in odobren kot stalna službe-; ^ obvestijo delom naprej. na agencija vlade na tem polju s kongresnim odlokom v društva v svrho organizira- Pričelo se je jasniti med nami 1. 1920—je formuliral potrebne smernice za izboljšanje položaja ameriških delavk. Investigacije in poročila tega oddelka so vodila do razsežne akcije, v kateri se je posebno udejstvovalo organizirano delavstvo, ki se je zavzelo, da pomaga odpraviti dolge ure in nizko plačo delavk v mno- nja lastne postojanke. Na usta- in sprevideli smo, da je nemo-novni seji podružnice JPO, SS goče delati z ljudmi, katerim je je bilo zastopanih 15 društev po bila tista organizacija le za njih ivojih zastopnikih, izmed kate- smoter in izrabo. Isti ljudje ni-rih se je izvolil odbor, ki je bil, nikdar dovolj izrazito doka-;ledeči; Jos. F. Terbižan, pred- zali, da jim je skupno delo pri poštenega deleža v skupni sklad; drugič, ker so hoteli razpolagati s tem tako težko skupaj zbranim denarjem v svoje politične svrhe. Ko se je organiziralo SANS, je bila potreba tukaj, da se organiziramo ameriški Slovenci tudi politično, poleg dobrodelnosti. Tako se je tukaj ustanovila podružnica št. 48 SANS. Tudi tukaj smo morali biti eni in isti pri delu, če smo hoteli v tem oziru pokazati ameriški Slovenski javnosti, da ne zaostajamo in da smo pripravljeni na sodelovanje. Podružnica št. 48 SANS je bila ustanovljena meseca aprila 1943 leta, tudi na iniciativo podpisanega. Slučajno pa sem takrat, ko se je vršila ustanovna seja, zbolel in nisem mogel prisostvovati seji. Na tej seji je predsedoval Frank Barbič. Za tajnico je bila izvoljena Mrs. Frances Eržen, ki je tisto leto vodila tajniške posle. Tako smo imeli tedaj dve organizaciji med nami, ki sta delovali različno, ena na političnem polju, kot nadaljevanje bivše JRZ in prejšnja dobrodelna JPO, SS. Cilji SANSa so se deloma uresničili, oziroma program bivšega JRZ 36 uveljavil, kot si ga je tedaj )rcd leti začrtala ta organizacija, pod vodstvom izkušenega 'oorca Etbina Kristana. Čeprav tržaško vprašanje še ,'edno stoji na kocki, upamo, da ie bo tudi to povoljno rešilo in :ako bo program za rešitev našega naroda v domovini dosežen. Že takrat, pred leti, smo ameriški Slovenci razumevali, da le federativna oblika svobodne jugoslovanske vlade, more prinesti resnično svobodo in združenje med jugoslovanskimi narodi. Naš veliki borec sodrug Et-bin Kristan se dknes lahko ve-" seli svojega dela in prizadevanja. Teh uspehov se vesehmo tudi vsi drugi, kateri smo z njim vred doprinašali delo za uresničenje teh idej. Preporoda, katerega je doživel naš mali slovenski narod; se more veseliti vsak -aveden in pošten Slovenec tudi tukaj v naši novi domovini. Kot ameriški državljani, žzlimo našim v domovini svobode in se tako z njimi vsed veselimo njih uspehov, ki so jih dosegli preko ogromnih žrtev. Naj se vrnem zopet k podružnici št. 48 SANSa. Ta podružnica je v prvem letu zbrala skupaj $928.20. Knjige povedo, da sta šla na delo tedaj Frank Barbič in Frances Eržen in zbrala skupaj $114.00. Zbiral je tudi spodaj podpisani in knjige izkazujejo, da je bilo zbranega skupaj $262.00. Ostale vsote so zbrali skupaj v tistem letu: Paula Kline, Amalija Terbižan, Krist Lokar, Frances WolT, Anton Jankovich, John Zaic, itd. Že v novembru meseca je po-lala resignacijo tajnica Frances Eržsn vsled bolezni v hiši in tajniške posle je moral ])revzeti tajnik |)odružnice št. 35 JPO, SS, če smo hoteli, da je šlo delo dalje. Tako smo imeli dve orga-nizociji, dvojno knjigovodstvo in dvojno delo. Tudi SANSova gih industrijalnih krajih in to posebno tekom dobe velike! tednik; A. B:ižič (z), podpred- srcu, še manj pa, da bi prispe- podružnica je začela z svojimi krize, ki se je začela I. 1929. lednik; J. F. Durn, tajnik; John vali v skupen skl&d potom svo 'shodi in priredbami, v dosego Tekom Rooseveltove administracije, ki je prinesla de-,, "»S;'"''S«"™« 'f'I""""'"''®' , ' ^apisnikanca. Nadzornice: Pau- niso se potrudili navdušiti dla-1 Ze meseca januarja je sel na lavstvu v splošnem mnoge izboljšave, so tudi delavke be- Amalija Terbižan in ne v svojih društvih za to usta-;delo naš zavedni rojak Louis ležile napredek—uvedene so bile boljše zaščitne postave, Vidrich. novo JPO, SS, da bi dosegli kak-1 Znidaršič in zbral skupaj lepe državne in zvezne, ki so poživele unijsko gibanje. Ta odbor je šel takoj na do- šen rezultat. vsote. Šel je dvakrat od hiše do Pred napadom na Pearl Harbor je bilo v Ameriki 800,-, to in je imvl svoj.o prvo prir?-, Mi, ki nam je bilo res za its- hiše in bil jo obakrat uspcš-^n. SS zbrana ob istem času slična vsota, je bilo to leto zelo uspešno, ko se je skupaj zbralo v dva sklada $6,563.05. V letu 1945, ko smo bili skoraj eni in isti delavci pri obeh podružnicah in ko smo videli homatije, katere so nekateri začeli izvajati na sejah gl. odbora organizacije JPO, SS, smo prišli do zaključka, da prenehamo s prvo organizacijo in še združimo z SANSom in delujemo vse le pod SANSovim vodstvom, to je- z a relifno pomoč in za obrambeno delo, katerega je vršil SANS od začetka svoje ustanovitve. Bilo je veliko olajšano delo. Če že drugega ne toliko, je vsaj odpadla ena seja mesečno. Knjigovodstvo je še naprej vodeno dvojestransko, eno za relif domovini, drugo pa za obrambo stare domovine. Skupni dohodki v letu 1945 so bili $4,432.04. Na glavni uprad SANS se je poslalo med letom $3,934.91. Na čekovni vlogi podružnice št. 48 SANSa je ostalo še $735.95. Vse to poslovno i?] j ie bilo zastonjsko vsa ta leLi. (j%j&d-ništvo ni stalo ničesar. V zadnjih petih letih je bilo tega dela veliko in smo delali z veseljem, ko smo opazovali junaško borbo našega naroda v domovini, ko so doprinašali toliko krvavih žrtev za svoje osvoboje-nje, katerega so končno dosegli in zmage se veselijo oni tam in mi tudi tukaj z njimi vred. Mi smo se vedno zavedali, da naš narod v domovini vodi in bije boj za svoje osvobojen je, za svoj preporod, ne samo prof zunanjemu sovražniku, pač pa tudi domačim izdajalcem. Vsi vemo, da ni še vse tako, kot bi kakšen posameznik želel, ampak skupen in glavni cilj je dosežen to je Jugoslovanska federativna republika. Narod je svoboden. Kljub ogromnim žrtvam, ki so jih žrtvovali za svojo osvoboditev, jim je sedaj odprta lepa pot v bodočnost in za to je vredno živeti in delati. V tem letu v januarju smo bili še najuspešnejši, ko smo spravili skupaj v enem mesecu $2,300.00. Naši rojaki radi prispevajo, če vedo za kaj se gre. Do sedaj so prispevali v majhnih vsotah, toda ne vsi. Nekateri naši rojaki s o zapisani v knjigah, da so prispevali po $50 naenkrat. Precej je takih, ki so prispevali že sto take vsa ta leta, toda teh ni nad ducat. Mnogo pa jih je, ki so prispevali manjše vsote in se izkazali isto-tako požrtvovalne. Seveda, vsak po svojih močeh. Imamo pa med seboj Š3 rojake, ki niso še zapisani v naših knjigah, da bi bili kaj prispevali. Knjige nam izkazujejo, da je slovenski Collinwood spravil skupaj že do sedaj v obe organizaciji, JPO, SS in SANS v zadnjih potih letih $16,898.51, in če i)ridencmo še lep uspeh meseca januarja letos, izkazuje, da smo zbiali skupaj do sedaj $19,267.13. To je lepa vsota in to je samo eden izmed deležev slovenskega Clevelanda. Lahko se reče z gotovostjo, da je slovenski Cleveland spravil skupaj v teh zadnjih ])etih letih nad $60,000.00, kar je več, kot pa je j ob prvi svetovni vojni spravilo' skupaj Slovensko republičansko' /druženje iz cele Amerike. Kljub temu se nam je dostikrat pred-! bacivalo, da smo zafurali mili- i jondolarski sklad. Radoveden' sem, kako jim prijajo te števf' ke, katere smo ustvarili do daj ameriški Slovenci med ^ boj. Kot je razvidno, se bo od ^ daj naprej zbiralo sklad za F stavitev bolnišnice za slovens mladino v Sloveniji, ki v ' velikem številu boleha za kulozo vsled podhranje»Oy^ Ideja je dobra in upati je. jo bo naš narod tudi podP'^ Vaa znamenja že kažejo v smer. Z $100.00 v ta namen ^ je prvi prijavil Joseph S)S vich. Takoj za njim tudi ve®^ zavedni Slovenec stara korenina, Joseph Žele staieJ® ki vodi svoj pogrebni zavo ^ več let v naselbini. Razvidno ]^ da so naši ljudje še priprav | prispevati za nekaj, kar je no podpore. Upamo, da sM | ski Cleveland tudi pri tem pem započetem delu za bo nico, ne bo zadnji, pač pa prvimi. . To je nekakšen pregled na , , +9 let)' ga skupnega dela vsa la Naj omenim, da je naša po ^ niča vedno sodelovala skupn" drugimi clevelandskimi P" ^ aicami, kot pri VseslovanS ® dnevu, itd. , Tudi ne smemo pozabi^ ^ lih marljivih delavk v landu, naše Progresivne Slo^ . ke, ki delajo in se trudij" ^ zbiranju prispevkov, kot W ^ nabiranjem obleke, krpanje®,, vlaganjem v zaboje za oop Ijatev. Mlak Dan Brt. zbra-in i" V našem Clevelandu so le skupaj že precej tonov odpremile na pristojno n:es New York. Te ženske kar mu je jo med seboj, katera storila za trpeče rojake v ri domovini. Ravno tako tudi vse prizi^ Obrn boj, n P' Iruštvom, ki so se vedno odzvala klicu in rad^ prispevanji svojih blagajn. Priznanje zastopnikom društev, ki žujejo to našo podružnico-željivo bi bilo še, da bi se P" mezni člani bolj zanimali^® jj narodno delo in da bi iia seje, ker imajo vso Vse priznanje gre tudi n slovenskim organizacijam' stoje za tem gibanjem, kot venska zadružna zveza ^ linwoodu, ki js na svoji delniški seji sklenila prisp® nadaljnih $100.00 v ta In Slovenski delavski dom Waterloo Rd., je storil dobrega v ta namen, ali drugače. sttie ®ter, Mil itrti J ii ' je ifto, J Ta? I 'k: lilodi ®iic(i sv 5kes ®taig iHe šla V, je % k ®ob( l! tež Sedaj pa pojdimo na delo postavitev bolnišnice v Slo^ ji, kjer se bo zdravila nasa dina, ki je šla skozi groze ne in se nalezla raznih bo zdra^' voj' le«"'' iti. Poskušalo se bo jih poz^'- ]. -0U ^ ivoj" da zraste nov in zopet narod, da bo zdrav užival svobodo in druge dobrote svoji lepi zemlji, če je me mi dovolj dobre volje, di to dosegli, dasiravno tvpečC do sedaj prispevan^h že Iti' 0.1 tisočakov v korist narodu. Precej se je ra: širil ta opis. Am))ak sem si štel v nost, da objavim to naše s no delo za vsa ta leta P^' tukaj v Clevelandu, ki je še slovenske metropole. Za podružnico št. 18 ^ in za podružnico bivše poS^ ke št. 35 JPO, SS, J. F. tajnik. ^ '"ra Nel II ■ avo «ti '''aš 'K, t" I D iav( 'bil iv; 'li IV ti, I Your RED CROSS must carry o" k 1946 FUND (AMPAK* februarja, 1946 ENAKOPRAVI\fOST STRAN 3. TUQO: so v Begunjah . ^^reljali talce poslopje jetnišnice v jah se je motno svetilo v Mesečini. Mračna, zamre-® na so gledala kot velike e J^valke oči v mirno ja-® ■loč. Spodaj so odme-^ >zki koraki straž, ki so si časa odsekano kli- P'^^tiskal vroče če-tnu 7 železne križe v foti T je iskal tja ven 'z teme onstran Sa- jWa, ^ P^'^izani. Tam je svo- h Sedem jih je n Sedem bratov smr- njihova poslednja mj& dwoaiina Obrnil sp toj rp„ J® ^ mrak celice za *° SG'bli v temi, ke misli Jf" ^ mračne, ža- "^vteh ? "jiho- ster ria- , ^ "jih trenutkih? ima komaj 15 trti Pa i troje otrok, k* "Sanio mo- »a P.au- "a So moreči misli na smejaP Sestapovci v ike ktak, . jasne in sve ^ čas'"T3 že za ®- Poeebi no zadnja leta '^"potar^i! spomi- * * V8e do tedaj, ^SrftHi +. :_____ csec jtitrq J® medlel. Skoraj blodile nn oči so spet 86 gozdovih, pDico, V ^P'^ostirali pred, jet- mislih pa je hodil _ "Mladega življenja. !e, se pre- ,'"ekatere =_ sedah. Tudi tovariši so zaživeli, njihovi bledi obrazi so se svetili v temi. Peter je dvignil glavo iz Simonovega naročja — tudi on je razumel. Zunaj pa se je porajal dan. "Zapojmo fantje!" ' Polje, kdo bo tebe ljubil . pesen se je izvila iz celice skozi okno, da so prisluhnili ostali jetniki v kaznilnici. Saj so jo ustnice skoro šepetale, toda silen občutek je bil pri trepetajočih glasovih, preglasil je klicanje straž pod oknom ter se razlil čez polja in travnike. Nekje v vasi pod goro se je vzdramila Petrova mati in zajokala po neprespani noči; v predmestju je zaječal v spanju Simonov tretji otrok. Pesem pa je šla dalje, prav tja do Jelovice, kjer je stal v visokem snegu na straži partizan. Mlad fant je bil; zastrmel je v vstajajoče jutro in tesno mu je postalo. Tesno je stisnil puško in zašepetal: "Nekaj se je zgodilo." * Malo pozneje so stali v vrsti na bregu gorskega potoka. Pred njimi je bila majhna ravan, ob skali pod bregom je bil zasajen v zemljo kol. Tedaj je vzšlo solnce. Sedem obrazov je zastrmelo vanj. Solnce pa ja bilo krvavo kot kri, ki je iz sedmih src oškro-pila prod. Takrat so v Begunjah streljali talce. >0<><><><><>0c><><><><>0000000-c>0c>000<>0<0>0000000 PISMA IZ STAREGA KRAJA OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO* Iz Stare vasi pri Škocjanu Mr. Frank Hočevar, ki ima I "Dragi mi brat! svojo farmo na Bagley Rd., vj "Zopet Ti enkrat odpišem na Olmsted Falls, Ohio, zdaj pa ži- j Tvoje pismo, ki si mi ga pisal vi na 1644 Lorain Ave., je pre-129. junija 1945. Sprejel sem ga jel dvoje pisem od svojega bra-1 po dveh mesecih in sem Ti tata Alojza iz Stare vasi pri škoc- j koj odpisal, pa ni nič odgovora, janu na Dolenjskem. Brat se. Tisto Tvoje pismo me je zelo potožuje, da je vladala velika j razveselilo, tako da so mi solze suša, ki je uničila mnogo pri-j zalile oči. Nikdar si nisem mi-delka, in tudi nad opustoše- j siu, da se bova še kdaj pogovo-njem, ki ga je povzročil sovraž-, rila, ker se je vedno tako slabo nik. Brat Jože pa živi na 1072 obetalo, ko so me tako prega-Addison Rd., in je tudi on pre- njali okupatorji. Navsezadnje jel pismo od Alojza, ki je zaeno gem še vse srečno prenesel. Vse s temi dvemi priobčen. j to je bilo grozno zame in za mo- "Stara vas - Škocjan, !jo družino. 3. Sept., 1945. j "Ne morem Ti vsega popisa-, "Dragi mi brat! Iti, kar smo doživeli v vojnem I "Po dolgih petih letih se zo-' času. Tako so selih naše ljudi v; pet oglašam k Tebi v Ameriko, j dalnje kraje v Šlezijo in tukaj Najprvo Vas vse najlepše po- i pometali z nami. Koliko sloven- j zdravi jam in Ti naznanjam, da j skih vasi je okupator požgal in; sem dobil Tvoje pismo z dne 26.' koliko otrok je tukaj brez star- i m pest se sredi tajnega se- - tse ^^P^hnjena vra-0. Qj P^''"ežali gestapovci S t ko so ga .a- t i' ^si Čas; saj enako mračni jih ni več IV in mučenja, dnem, je do »p' ® zobe je stiskal *P * ^ bolečini: Do^ ! ("yyedati. N,k^Wal. %ed i? '***1 iia Ueti, z *%4no i&e vso noč %%1: oiokaL Zdaj je tiho je ura?" fant odsot- In ni V' se Pttf* "Sc tri k sveUo =*' v f„ JO je me S>ve°°"'r-.'^ato ^ tleh tZ' "^trgnil j e žganih. Po- So X-.iri'" naše lic,,"!''' Pet, Simon J3 pobožal ga je tolažil. Nje- :S4r»"■ ^y°"ilo dan. j® stal š svitati. \ K aj ycdno pri oknu. polje, je gozd, so k sonce i„ k.;: tako Ha- lt iie bo več. ^kno. , Se jg ijftem daljnem 1% ^Utia-j „ *^ku zazdelo, t žil"**!' da jc lep h R Večno Gozdovi šu-S Med po- '"tljg ^ice g ^ in prl- č,: So bn,^!*te ob njej. kot h: i" •^n 'd -lO' "i več •''-'"ja, sama lju- Vsak dan so se odpirala vrata jetnišnice in se spet zapirala za tisoči naših ljudi, ki so šli to žalostno pot. Zapirali so jih v mrzle betonske bunkerje, pretepali so jih in mučili. Že avgusta 1941 so ustrelili prve štiri. V septembru so nekoga obesili sredi Kranja. Potem so viseli po zidovih krvavi plakati vsak dan in so naznanjali smrt. Kadar se je pripeljal v Begunje z Bleda zlovešč mož z rumeno aktovko, takrat so vedeli vsi v Jetnišnici, da so v aktovki imena tistih, ki jih bodo drugi dan ustrelili. V Dragi ob potoku je bil vsajen v zemljo kol. Nanj so privezali izmučena telesa, vsa kega posebej in streli so prevr tali srca. Preko tisoč jih je pokopanih v Dragi in Begunjah. Takrat so bile Begunje naša žalostna božja pot. Ljudje so hodili črni in strti v procesijah k jetnišnici, potikali so se okrog zidov, odmikali so se od vrat, kjer so kričali nanje surovi stražniki ter iskali za železnimi križi znan obraz. Mati sina, žena moža, dekle fanta. Takrat so streljali v Begunjah talce. Tako bodo pripovedovali iz roda v rod, ko bodo še I vedno hodili v Begunje na božjo pot. Morda se jim bo zdelo' takrat vse le kot grozne sanje, ki so komaj mogoče. Saj se zdi tako že nam, ko je komaj minul ■ krvavi čas. Toda v Begunjah in v Dragi j je tisoč grobov. Na tisoče jih je: po vsej naši zemlji. Govorili bo- ■ do, da je bilo res tako. Da so tr- j peli ljudje v taboriščih in bunkerjih, da so jih mučili v ge-stapovskih mučilnicah, da so padali talci ob kolih in borci v napadih. Zato, da bodo njihovi otroci svobodno in lepše živeli. mi. Srečen si, da nisi bil tukaj, da bi pre.ital toliko straha in težav, kakor sem ga jaz in moja družina. "Živi smo še, zdravi pa bolj malo. Smo vsi živčno bolni in prestrašeni. Samo Pepca je pa umrla 3. decembra 1941. Prizadeti smo veliko, da se bo poznalo več let. Popiši mi, kako kaj tam živita, če so bili kaj sini v vojski. Jaz imam samo hčere. Samo ta mlajši je sinček, ki je star 11 let. "Brat Frank mi je pisal meseca junija in mi je poslal naslov od Tebe in od sestre in na to Ti sedaj odpišem. Sušo smo imeli veliko. Zato živimo v velikem pomanjkanju. Saj veš, kar ni, tudi vojna ne vzame. "Zdaj pa končam to moje žalostno pisanje in Te najlepše pozdravim, Tebe, Tvojo ženo in celo Tvojo družino. Zbogom! "Alojz Hočevar". PrijateVs Radio Service 1142 East 66th St. vogal Bliss Ave. in E. 66 St. 90-dnevno jamstvo na vsemu delu in komadih Telefon v trgovini: EXpress 2680 na domu: EX 3985 Mirna odrasla družina želi dobiti v najem stanovanje s 5 sobami, za 4 osebe. Kdor ima za oddati, naj pokliče EN 9692. Za delavce OGLAŠAJTE V 'ENAKOPRAVNOSTI' avgusta. Sporočam Ti, da smo še živi, zdravi smo za silo in da smo bili vedno doma. "Drugače, dragi brat, so bili pri nas križevi časi. Sedaj Ti ne bom veliko pisal. Bom prihodnjič kaj več. Vprašaš za Pepo, ampak ta je umrla 3. decembra, 1941 leta. Pišeš, da pri vas primanjkuje mesa in sladkorja, drugo se pa že po malem dobi. Pri nas je pa najhujše za obleko in obutev, ker že dve leti nismo nič dobili. Sedaj smo skoraj čisto brez obleke, ker nismo imeli nobenega gospodarja, da bi za nas kaj skrbel. Velikansko izgubo so nam povzročili tuji okupatorji. Hvalabogu, da je konec našega krvavega trpljenja. "Vprašaš, kako je sedaj pri nas. Sedaj pod Titom je vsak dan boljše! Pri nas smo imeli veliku sušo. Posušilo se je polovico, kar je preje zrastlo. Krompir je šev tega ne morem popisati. "Dragi brat, Ti ne veš ob ko-; liko sem jaz prišel v teh petih: letih. Vse so mi pobrali okupa-1 torji, delovno živino in vso opre-; mo, prašiče, hišno opremo, še tisto Tvojo uro so mi vzeli, ki i si mi jo Ti poslal za v spomin. I Silno mi je žal za njo. Težko je naše življenje in nimam se kam več obrniti. Včasih sem se k Tebi obrnil, da si mi pomagal s starimi oblekami. Tukaj ne dobimo že štiri leta nič novega in ne starega. Sedaj nimamo nič za obleči in ne za obuti. Sedaj ne vemo, kaj bo in kdaj bo kaj bolje. Tudi denarja primanjkuje. "Pisal sem tudi sestri in bratu Jožetu. Vse milo prosim, če je mogoče, da mi kaj pomagate, ker sem res ubog. Zdaj pa končam in Vas vse skupaj lepo pozdravljamo. Tvoj brat Alojz Hočevar". » v v skoraj do kraja uničen. Grozdje. imamo pa prav lepo.. Pridi z j Tretje pismo pa je prejel brat aeroplanom v naš kraj, da bo-iJos. Hočevar, 1072 Addison Rd., mo šs enkrat skupaj v tem živ-1 Cleveland, O, in je sledeče vseljen ju pili vino. I bine; "Sedaj zaključim to moje sla-1 bo pisanje. Prihodnjič kaj več. Pozdravi brata Jožeta in sestro Mary in naj mi kaj pišeta. Zbogom! "Alojz Hočevar". Drugo pismo je brat pisal na 1. decembra in se glasi: "Stara vas - Škocjan, 1. decembra, 1945. "Dragi mi brat Jože! "Po dolgem in žalostnem času sem se namenil napisati en par vrstic. Preden Ti kaj več pišem, | Te iz srca lepo pozdravim, če si ; še kaj jezen na mene, oprosti' INCOME TAX Kakor vsako lelo, tako tudi letos izpolnjujemo INCOME TAX POLE, ki morajo biti izpolnjene po vsakemu posamezniku, ki je zaslužil $500 ali več. Vsaka oseba, ki ima rentirana posestva gli kakršnokoli trgovino, mora izpolniti Form 1040. Biti če v vašo lastno korist, ako vaše pole izpolnite pri izkušeni osebi, ki se razume na vse zadeve, tičoče se INCOME TAX dohodkov in stroškov, odnosno če so na posestva in trgovine. Mr. Marian Mihaljevich se kot Public Accountant bavi z takipii zadevami že več kot 20 let, v veliko zadovoljstvo vseh, ki se poslužujejo njegovega urada. Postave za posestnike in trgovce se vsako leto menjajo, torej, oseba, ki izpolnjuje vaše pole, mora biti zanesljiva in izurjena v takemu poslovanju, če hoče biti v korist posamezniku ali morebitnemu trgovcu. Urad Mihaljevich Bros. Co. je odprt vsaki dan od 9. | zjutraj do 7. ure zvečer. Torej, za vsa vprašanja, tičo-ča se Income Tax zadev, se obrnite takoj na dobro znano in zanesljivo tvrdko Mihaljevich Bros. Co. 6424 ST. CLAIR AVE. Pripomba: Iz stare domovine prihajajo pisma vsaki dan, ki povedo, da paketi tamkaj prihajajo, na tisoče in tisoče vsaki teden. Paketi, ki jih tvrdka Mihaljevich Bros. pošilja, so vedno prejeti po naslovniku. Mihaljevich Bros. imajo vse potrebne tiskovine za prileplje-nje na pakete, da so isti prosti carine. tli na svetu. »Wova žrtev. H ^^klilo novo tovarišem m Wj Sprva tiho tOclU. V žarele % povzemalo. ^ Velik', G ustnice i svetlih be-i KADAR RABITE zobozdravniško oskrbo POJDITE K ZANESLJIVEMU ZOBOZDRAVNIKU Naš urad se nahaja na enem prostoru že 25 let. Za prvi obisk ni treba določiti čas— pridite kadarkoli—pozneje pa se bo delo, kakršnokoli želite v zobozdravniški stroki, izvršilo ob času ko vam bo najbolj prikladen. PRVOVRSTNO DELO PO ZMERNIH CENAH, VAM NAPRAVI DR. J. V. ŽUPNIK 6131 St. Clair Ave. V potlopju North Amorlcan bank« VHOD NA STRANI E. 62 ST. Prihranite premog! Ohranite forneze! Vaša vlada priporočal! Da HIŠNI LASTNIKI ohranijo in prevredijo njih forneze— če hočejo imeti toploto za prihodnjo zimo JAMČENO. PRIHRANITE SI DENAR SEDAJ! PRIHRANITE SI POZNEJŠE SITNOSTI! POSEBNO 5-POINTNO ČIŠČENJE 1. To čiščenja sčisti vašo celotno grelno napravo, odstrani saje, prah in nesnago iz dimnikov, cevi za topel zrak, registrov, radiatorjev, omrežja (grates) in pepelnjaka. 2. Cementiranje okrog cevi za dim—Prepreči nevarnost ognja. 3. Popravi verige za regulator—nudi pravilen prepih. 4. Poduči lastnika kako prihraniti gorivo. 5. Pregled izvrši izkušen specialist, ki bo svetoval pravilno ekonomično operacijo vašega forneza, tekom te kritične dobe pomanjkanja fornezov. * NE $12.00 ki je regularna cena naše povprečne posluge za čiščenje PAČ PA SAMO *495 DOKLER TRAJA TA POSEBNA PONUDBA! V blag spomin prve obletnice smrti našega ljubljenega in nikdar pozabljenega soproga, dragega in skrbnega očeta m VAŽNO! SAMO 300 NAROČIL SE SPREJME PO TEJ CENI! POKLIČITE ALI POŠLJITE TA KUPON Naročila se sprejema sedaj — Delo izvršimo, ko nehate kuriti Ime Naslov GREAT UKES FURNACE (0. Our Motto and Pride—"Guaranteed Satisfactory Results" 3068 EAST 116th STREET WAshington 9093 CEdar 9173 FRANK KAPEL KI JE UMRL DNE 14. FEBRUARJA, 1945 Ljubljeni soprog in dragi oče, f prezgodaj si odšel od nas, zapustil vse, ki si jih ljubil, zapustil svoje lastne drage. Hladna Te zemlja že leto dni krije, mirno in sladko v grobu zdaj spiš, mi pa ne moremo biti veseli, ker to so žalostni spomini za nas. Zastonj Te iščejo naše oči, Tebe le od nikoder ni, luč naj nebeška za vedno Ti sije, v mislih med nami boš vsak čas! Žalujoči ostali: MARY KAPEL, soproga; FRANK in PVT. MILAN, sinova, ELSIE, hči. STEFFIE, sinaha Cleveland, Ohio, dne 14. feb. 1946. DELAJTE V MODERNEMU POSLOPJU THE TELEPHONE CO. potrebuje ŽENSKE kot delavke hišnih del Downtown poslopja Stalno delo—Dobre plače Polni ali delni čas 6 večerov v tednu 5:10 do 1:40 zj. Zglasite se na Employment Office 700 Prospect Ave., soba 901 od 8. zj, do 5. pop., dnevno razven ob nedeljah THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Mali oglasi ALI HOČETE DOBIČKA-NOSNO POSLOPJE? Tu je zidano poslopje, obstoječe iz 5 stanovanj in ene trgovine; posamezna gorkota; nizki davki; nahaja se blizu E. 124 St. in Superior Ave.; najemnina prinaša $126.00 na mesec. To lahko dobite za samo $9200. PORATH REALTY vprašajte za Mr. Pausik RA 5777 10522 Superior RA 6853 Hiši naprodaj Na 1399-1401 E. 41 St., hiša za 2 družini, 6 in 5 sob ter hiša za eno družino s 6 sobami, obe na eni loti. Vse udobnosti in ne po-trebujetiiL»nikakršnih popravil. Cena $6,450. Mesečni dohodek znaša $80. Pokličite Mr. Small, GL 7123. Lepa priložnost Zidano poslopje za dve kakr-j šnikoli trgovini si sami želite, i Sedaj imajo tam več-letno deli-: katesno trgovino, ki je dobro ! upeljana. Nahaja se v zelo le-j pem kraju v Euclidu, blizu šol i in cerkva. Prodaja se zaradi sla-; bega zdravja. Cena je zmerna, i Za nadaljne podrobnosti pokli-i čite L Petrich REALTOR 19001 Kildeer Ave. IV. 1374 Prijazno pridno dekle dobi stalno službo pri dobri družini v Cleveland Heights. Ima I; svojo Čedno, nanovo dekorirano '' sobo s privatnimi udobnostmi j na drugemu nadstropju. Mora biti pri volji skrbeti za dve-let-j nega otroka in opravljati sploš-I i na hišna dela. Za osebni dogovor I pokličite GL 8036. Proda se hiša s 10 sobami na Neff Rd., blizu E. 185 St. 2 garaži; zadaj je primerno poslopje, ki se lahko porabi za delavnico ali ko-košnjak, in posebej je lepa lota 50x240, katerega veseli obdelovati vrt. Cena ni visoka, namreč samo $9,500. $ » $ Potem imam 6 sob hišo in iz opeke pridelan trgovski prostor, razdeljen v dva prostora. Sedaj je notri brivnica in "beauty par-I lor." Pripravno za takega, ki je ! izučen v tej stroki. Proda se vse ! skupaj ali samo poslopje za $10,-j 800. Ima gorkoto na gorko vodo ' in stoker. Vse v najlepšem sta-!nju^ j Več podrobnosti vam radevo-; Ije da FRANK PREVEČ 960 E. 185 St. KE 5030 STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 14. februarja, TEREZA ETIENNE JOHN KNITTEL (Nadaljevanje ) "Pravkar je govorila z gospodom Rothlisbergerjem, ki je prinesel par računskih knjig. Zdaj je v stari spalnici." "Torej je doma? Prav!" Šel je k njej. Leonida je gledala. za- njim, kakor bi treščilo vanjo. Tereza je sedela za mizo in pregledovala mlekamiške račune. Za trenutek je stal nepremično. Ozrla se je, videla njegov obraz in takoj vstala. "Tereza, ti veš, da te ljubim, ali ne?" In stegnil ji je nasproti roki. Prišla je bliže. Groza razumevanja je napela mišice njenih lic. "Gcrttfried, Gottfried!" je zaklicala. Za trenutek so njegove ustnice onemele, ker se je zavedal vseh stvari, ki bodo zdaj sledile. Njegove oči pa so bile zgovorne. Njegova duša je odvrgla vse vezi. "Gottfried," je ponovila, "kaj se je zgodilo s teboj?" "Oj," je rekel nejeverno, kakor sam sebi, "ali je opaziti spremembo? Nisem mislil, da je to mogoče!" "Tak nisi bil še nikdar!" "Tudi to? Hm! Ne čudim se. Kmalu boš opazila še druge spremembe — ostriženo glavo, okove, pisan suknjič . . . Ha!" Tereza se je zgrabila z obema rokama za glavo in strmela vanj nezavestno. "Da, to bo naslednja sprememba! In potem bom našel svoj mir. Nič več in nič manj." "Gottfried!" je zakričala skoraj brez uma. "To je zdaj še moje ime, pa tudi to se bo spremenilo; Ne zaslužim tega imena! Takšna je resnica. Nemara je strašna, toda preboril sem se in danes bom napravil prvi korak." "Ali si zblaznel?" Njen glas je bil nenaravno hripav. "Zblaznel? Ne! Toda zblaznel bi, če bi šlo tako dalje kakor doslej. Dovolj dolgo nisem bil s svojo dušo na tej zemlji. Zdaj je čas, povrnil se bom. Priznam, Tereza, da sem govoričil mnogo bedastoč, odkar sem šel prvič s teboj roko v roki. Leta in leta sem goljufal tebe in sebe. Zdaj pa vidim popolnoma jasno in nič na svetu me ne bo več premotilo. Moraličen bankroter sem, da! Koncem koncev so vendar moralni zakoni, jaz pa sem živel kakor zločinski bankroter. Zdaj prihaja plačilni dan. Splezal sem s svojega visokega pie-dastela in povem ti, da se bom s kožo in kostmi predal vprav onim oslom, ki sem jih preklinjal zaradi njihovega omejenega življenskega nazora. Nocoj se bom predal policiji. To je vse." "In jaz?" Mrzlo, gospodovalno je zvenel njen glas. "Tudi te bodo obsodili, toda dokazala boš svojo nedolžnost." I Pogledala ga je skozi trepal-^ nice. I To je bila kriza. Kriza, ki je 'končno nastopila. Tereza je ve-: dela, da mora priti prej ali slej. I Kakor pesek ji je zdrsnila Gott-ifriedova duša skozi prste in ji ! popolnoma zbegnila. Zares, zares? j "Zdaj ali nikoli!" je pomisli-1 la in globoko zadihala. j "Ali misliš, da se bojim zate? ! Gottfried, ali me še vedno ne ;poznaš?" ! "Nikdar se nisi ničesar bala," je rekel. "Zdaj pokaži, da vzdrži tvoja moč tudi to preis-I kušnjo." ! "Prav. In kaj boš zdaj prav i za prav storil, Gottfried?" "Šel bom na policijo." "Počemu?" "Povedat, da sem umoril svojega očeta." "Da si ti . . . kaj? O bog! Bog! Kaj?" Pritisnila si je roki na srce in trepetala. "Gottfried! To bo moja smrt!" Stopal je nazaj, s hrbtom obrnjen proti vratom. Planila je nanj. "Ne boš šel! Saj si zblaznel! Zblaznel! Ali slišiš? Tvoja nespečnost te je ponorela!" "Oj, ko bi le vedela, kako je v meni!" Trepetaje je objel Te-rezina zapestja. "Ljuba Tereza! Ti nisi več moja Tereza in jaz nisem več tvoj. Gore so med nama!" "In ti si jih zavalil med naju! Ti! Ti! Da!" "Ne, ne!" je divje zakričal. "Ne jaz! Ne vem, kdo je bil. Toda žgejo! Vse v meni gori in vse okoli mene! Da, in še nekaj je, kar peče huje kakor najina ljubezen, Tereza! Verjemi mi, so stvari, ki jih ne poznamo, in vendar so to one sile, ki nas poganjajo. Vsa ta leta sem to tajil, tajil! In vendar je! Je tu! Je tu!" "Kaj me briga!" ga je milo prosila. "Ne hodi! Ubila se bom za tebe! Ne smeš iti, ti ne. Gottfried, najljubši moj, za božjo voljo, nikar ne hodi!" "Moram. Nimam pravice, da bi ostal tu. Nisi moja in ne moreš biti moja. Nikdar!" Nenadoma je stopila v sobo Leonida. "Terezika! Ljubček! Kakšen hrup! Nikdar nisem mislila, da se vidva--Ej! Ej!" (Dalje prihodnjič) RINGS THE ONE AND ONLY AL SIRAT GROTTO CIRCUS CImlond's Greatest Winter Event ClYDI MATTY ancl HIS WILD ANIMALS THI CHRISTIANI RIDINO FAMILY rLYINO CONCILLOS And All th» Stan of th» CIrtut World TRAINID DOOS AND PONIES IDUCATID aiARS . . . CLOWNS 15 Performing Elephants TICKITt NOW ON SALIt ftuy your ##n#rol flck*tt now at oil Woli^borfor Oruf Sforos end oil Orette mtmbor*. No. •orvod #oof tickott now tolling of RIchmon •rot* Storo/ I. 9th ond iuclld/ and Muiic Holl •ox Offi