JUNIJ 20 Č Silverij 21 P Alojzij 35 22 S Pavlin__ 23 N 6. pobink. 24 P Janez Krstnik 25 T Viljem 26 S Jan. jn Pavel,m 27 C Vladislav <£ 28 P Trnej SE 29 Sf Peter in Pavel 30 N 7. pobink. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO ^OV KATOL DE^VSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V . Htt A(.l, ZAPADNt SLOV. ZVEZE V DENVER, GOLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDIN JENIH DRŽAVAH. __(Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (NO.) 120. CHICAGO, ILL., PETEK, 21. JUNIJA — FRIDAY, JUNE 21, 1940 LETNIK (VOL.) XLIX. Francija imenovala mirovno delegacijo Med zastopniki Francije in Nemčije se v sredo vršili razgovori za premirje. — Naziji ne prenehajo s sovražnostmi. — Resen problem glede beguncev. Bordeaux, Francija. — Do- čim so se v sredo še vedno držali v tajnosti pogoji, katere sta stavila diktatorja Hitler in Mussolini propadajoči Franciji za sklenitev premirja, se. je pa francoska vlada odzvala prvi zahtevi, namreč, da je po naročilu Nemčije imenovala posebno delegacijo, ki ima voditi pogajanja z zastopniki Nemčije. Imena članov te delegacije se niso objavila in tudi se ni takoj sporočalo, kje se bodo pogajanja vršila. Pač pa je francoski list Figaro izrazi! napoved, da je za to izbrana španska prestolica Madrid, in sicer bivališče španskega vrhovnega poveljnika, Franka. Kakor se je moglo videti, se rs... iijjio naziji nič posebno .xui'ili, da bi čimprej prišlo do premirja in bi se bitke v Franciji nehale. Morda se so se hoteli s tem nekoliko znesti nad Francozi za njih počasnost v tem oziru v letu 1918. Tedaj so se pogajanja za premirje podvzela 6. novembra in dan pozneje je Iiindenburg napro- sil Francoze, naj 'bi se začasno prenehale sovražnosti, toda francoski maršal Foch je prošnjo ignoriral ter se je bojevanje nadaljevalo do podpisa premirja, do 11. novembra. • Tako tudi točasno nadaljuje nemška armada prodiranje v Francijo brez vsakega presledka in je do srede zasedla, kakor trdijo nazijski viri, že skoraj polovico dežele. Sploh se to ne more več imenovati bojevanje, marveč je bolj zasledovanje bežeče armade. V sredo je izdala francoska vlada tudi ukaz, naj prebivalstvo ne beži iz svojih domov, marveč naj ostane na mestu. Beguncev je namreč v tukajšnjem mestu ie toliko, da oblasti ne vedo, kaj naj podvza, mejo glede njih. Na stotine ljudi mora prenočevati kar na prostem; tisti, ki imajo svoje avtomobile v to svrho, se štejejo že srečnim, in promet v mestu je tak,da se komaj premika. Podobna situacija vlada tudi v drugih večjih mestih. Zagonetni odnošaji med Rusijo in Nemčijo London, Anglija. — Evropski diplomati obračajo te dni živo pozornost odnosa jem med nazijsko Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Slutijo namreč, da se med njima nekaj zagonetnega plete. Iz teh držav samih sicer ne prihajajo nikaka poročila, ki bi kazala na to, da se vezi med njima rahljajo, vendar pa se iz znamenj sklepa, da ni vse tako, kakor se na površju kaže. Pomembna značilnost se je videla že v tem, ko se je Rusija koncem tedna nenadoma odločila, da zasede tri baltske države, Litvenijo, Latvijo in Estonsko. Dočim je tem državam pustila na videz še nekoliko samostojnosti, vendar pa bodo te v resnici odvisne popolnoma od diktatov iz Moskve,kajti njih vlade bodo morale biti take,da se bodo docela strinjale s sovjetsko politiko. V resnici je eden višjih sovjetskih uradnikov, namreč A. Višinski, prispel v torek v Rigo, da je "pomagal" pri sestavljanju nove latvijske vlade. Takoj za omenjenim dogodkom so prispele iz omenjenih držav druge vesti, namreč, da Rusija koncentrira v njih naravnost ogromne vojaške sile; okrog pol milijona mož je že zdaj tam, kakor se trdi, poleg tega pa tudi množina tankov in drugega vojnega materija-la. Povrhu tega pa se čujejo. zdaj še glasovi, da se je pričela tudi Nemčija "gibati" na vzhodni meji. Poročila namreč govore, da pošilja močne vojaške oddelke v Vzhodno Prusijo. Ni torej izključeno, da se utegnejo naziji in sovjeti po porazu skupnih nasprotnic, Francije in Ang\lije, med seboj spoprijeti. JOHN LEWIS ZAGOVARJA HOOVERJA Philadelphia, Pa. — Bivši predsednik Hoover je našel zagovornika v osebi, od katere bi se kaj takega morda najmanj pričakovalo: Načelnik CIO, John Lewis, je zastavil dobro besedo zanj. V svojem govoru, ki ga je imel na nekem zborovanju zadnji torek, je povdaril,da je bilo zmotno, ko je Amerika delala v 1932 Hooverja odgovornega za depresijo. Dejal je, da je med tem delastvo spoznalo, da ni imel Hoover nič opraviti z depresijo, češ, da je ta bila takorekoč položena na njegov prag, ko je prišel v Belo hišo. Pač pa je Lewis vrgel krivdo, da se je depresija nadaljevala, na Roosevelta in njegovo administracijo, čeiš, New Deal ni izpolnil svojih obljub. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA '(PREDSEDNIK PRIPOROČA SPLOŠNO VEŽBANJE Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je na konferenci s časnikarji zadnji torek objavil, da je v delu načrt, po katerem bi se uvedlo splošno vežbanje mladih Amerikan-cev, fantov in deklet. Tozadevni predlog bo poslan kongresu tekom treh do šestih tednov, je dejal. Povdaril pa je, da to vežbanje ne bo izrazito vojaškega značaja, namreč za bojevanje, marveč bo imelo predvsem namen, učiti disciplino. Po načrtu se imajo ustanoviti taborišča, za vsak spol posebej, seveda, v katerih se bi mladina navajala k rednemu življenju. Dočim se za dekleta še ni sestavil po-polen načrt, se bodo pa fantje razdelili v štiri skupine. V prvi bi se poučevala prava vojaška služba za bojevanje. V drugjo bi spadali taki, ki bi bili za'posleni za bojnimi linijami kot mehaniki, tehniki,,itd'. V tretji bi se dajalo tehniško vežbanje v industrijski produkciji, dočim bi se četrta ba-vila z ohranjevanjem naravnih virov, gozdov, travnikov, itd. y zadnjih treh skupinah bi bilo vežbanje obvezno, dočim bi prva skupina obstojala iz prostovoljcev. -o- ANGLEŠKE ČETE ZAPUSTILE FRANCIJO Bordeaux, Francija. —Zadnje angleške čete, ki so se še bojevale v tej deželi, so kse pričele v torek vkrcavati v nekem francoskem pristanišču za odhod v Anglijo. Priprave za odhod so se podvze-le v nedeljo, takoj, ko se je Petain obrnil na Nemčijo za premirje. Odhajanje Angležev je bilo dokaj drugačno, kakor je bil qjih prihod v Francijo pred nekaj tedni. Tedaj so jih Francozi navdušeno pozdravljali, toda odhajajoče so zdaj spremljali W mrki in topi pogledi. --o- KANADA UVEDE PRISILNO VOJAŠKO SLUŽBO Ottawa, Ont. — Min. predsednik King se je v torek izrazil v parlamentu, da je Kanada, enako kakor Anglija, odločena, nadaljevati z vojno, ne glede na usodo Francije. V to svrho bo treba mobilizirati vse moči, je dejal, in isti dan se je stavil predlog, po katerem bo uvedena prisilna vojaška služba za vse moške do 45. leta. Služba preko morja pa bo ostala še vedno prostovoljna. "Roke proč od ameriške zemlje!" Zed. države ne bodo trpele, da bi zavezniške posesti na za-padni polobli prišle v dru ge roke. — Italija prišteva Zed. države nekako med sovražnice. Mz Jugoslavije ! KRIŽEM SVETA — Mexico City, Mehika. — Predsednik Cardenas je v torek izrazil priporočilo, da se uvede v Mehiki prisilna vojaška služba, češ, da grozijo deželi od zunaj znatne nevarnosti. Dejal je tudi, da se bo v kratkem sklical kongres k izrednemu zasedanju. — Bordeaux, Francija. — Poljska vlada, ki je doslej poslovala v izgnanstvu v Franciji, se je te dni preselila v Anglijo, kakor se je izvedelo v torek. Enako je odšla v Anglijo tudi belgijska vlada. — Ankara, Turčija. — V Turčiji se opaža vidna izpre-rnemba glede odnošajev napram Nemčiji. Dočim so listi doslej silovito napadali Nemčijo, jim je pa vlada zdaj prepovedala, da ne smejo kritizirati sploh nobene evropske velesile. REŠIL PROBLEM FRANCOSKEGA BRODOVJA New York, N. Y. — Med tem, ko se je v torek v vodilnih krogih splošno razmotri-valo o tem, kaj se bo zgodilo s francoskim brodovjem, je pa G. Lorenz, načelnik nekega oglaševalnega podjetja, s kratko potezo rešil ta problem. Predsedniku Rooseveltu je namreč telefoniral, naj Francija odda svoje brodovje Ameriki k£>t povračilo za vojne dolgove. Ta rešitev bi bila zadovoljiva za vse, je dejal: Za Francijo, ker bi rešila brodovje za demokracijo, za Hitlerja, ker bi ladje ne bile.več v vojni, in za Zed. države, ker bi si prihranile miljarde, ko bi jim ne bilo treba graditi novih ladij. Washington, D. C. — Državni department je v sredo objavil, da je poslal v ponedeljek nemški in italijanski vladi opozorilo, da se bodo Zed. države strogo ravnale po takozvani Monroe doktrini in ne bodo dovolile, da bi se na ameriškem kontinentu vršile kake izpremembe glede francoskih, angleških ali nizozemskih posesti. To pomeni, da ne bodo trpele, da bi te posesti prešle v nemške ali italijanske roke, ne glede na to, do kake vrste miru pride v Evropi. Delno besedilo tega opozorila se glasi: "Vlada Zed. držav uvidi, da je primerno, da se izogne morebitnemu fnesporazumlje-nju, obvestiti vašo ekscelgnco, da v skladu s tradicijč&elno politiko glede zapadne poloble, Zed. države ne bodo priznale nikakega prenosa ter ne bodo privolile v noben poizkus, da se prenese kako zemljepisno ozemlje zapadne poloble od ene neameriške velesile na kako drugo neameriško velesilo." Da smatrate evropski diktatorski državi Zed. države že nekakim sovražnicam, je pokazal znani italijanski urednik Gayda, ko se je v torek izrazil, da se bo zdaj, ko je Francija na tleh, vršila bitka le še med Anglijo in Zed. državami na eni strani ter "velikim delom ostalega sveta" na drugi strani. Resnična bojevnica, je dejal, ostane le še Anglija s svojimi imperij alni-mi silami, dočim jo bo Amerika zalagala z vojnim mate-rijalom in financami. V Jugoslaviji vlada v vsej javnosti veliko zanimanje o razvoju vojnih dogodkov na raznih bojiščih. — Žaloigra dveh mladih ljudi v Kranju na Gorenjskem. — Smrtna kosa in drugo. Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne. -o- ZA KANADO NI TREBA POTNEGA LISTA Chicago, 111. — Tukajšnje zastopstvo kanadske vlade je v torek objavilo, da državljani Zed. držav še vedno lahko potujejo v Kanado brez potnega lista, kakor doslej. Vendar pa je priporočljivo, da imajp pri sebi kaka izkazila, predvsem državljanski papir. Zed. države pa nasprotno zahtevajo od Kanadcev potni list. Oglasi v "Amer. Slovencu" imajo vedno uspeh! Francosko brodovje zna odločiti Ako dobi Nemčija francosko bojno mornarico, postane za Anglijo nevarnost v znatni meri večja. London, Anglija.--Da se bo Nemčija odločila prej ali slej za dejanski napad na Anglijo, je skoraj gotova stvar. Ni pa še gotovo, da bo kljub svoji pomoči pri tem podvze-tju tudi uspešna. Angleški Kanal ji utegne morebiti tvoriti nepremagljivo oviro. Kakor opazovalci trdijo, u-tegne pri tem igrati veliko, morda celo odločilno vlogo francosko brodovje. Nazijsko brodovje samo je vse presla-bdtno, da bi moglo biti kos angleškemu, italijansko pa je zaprto v Sredozemlju in bi ne moglo priti na pomoč mimo Gibraltarja. Ako pa dobi Hitler francoske ladje, postane slika na mah drugačna. Francosko brodovje je po tonaži drugo največje v Evropi. Prekaša ga le angleško. Velikih bojnih ladij ima devel ter raznih križark 27. Pač pa ima Italija več manjših ladij in submarinov. Ako se torej francosko mornarica priključi nemški, sicer v splošnem še ne bo prekašala angleškega, vendar Anglija nima vsega svojega brodovja doma. Tako ji bo potem skrajno težavno, braniti svoje otočje, zlasti še, ker bo Nemčija poslala nad njo poleg ladij tudi ogromno letalsko silo. Ako pa se francosko brodovje priključi angleškemu, potem se bo moral Hitler zanašati le na manjše prevozne ladje in na aeroplane, kar pa ne bo lahko opravilo. Zanimanje za razvoj vojne Beogra d, 12. junija, —■ (JK). — Poročila o bojih pred Parizom vzbujajo jako veliko zanimanje v jugoslov. javnosti. Takisto se naša javnost prav zelo zanima tudi za razvoj dogodkov v Sredozem-stvu po vstopu Italije v vojno. Posebno se obrača pozornost na držanje Egipta. — — Potem na držanje Turčije, a še bolj pa na zadržanje Rusi je, ker se sumi, da je rusko javno mnenje proti vsakršnemu preseganju na Balkanu. Ker je jugoslov. narod zadosti poučen ter se zaveda svoje nevtralnosti, se tudi vsi ti do^ godki prejemajo trezno in javnost se drži povsem hladnokrvno. Glede nevtralnosti se ve, da jo bo Jugoslavija branila, pa je verjetno, da se zato zanimanje našega sveta tudi najbolj vzbuja za dogodke v okolici pri drugih državah. Ljubavna žaloigra Kranj, 19. maja. — Posestnikov sin Jože Sink iz Cirčič pri Kranju je našel danes v gozdu v Velikem Dolu dve trupli s prestreljenima glavama. Obvestil je policijo v Kranju in je na kraj žalostne najdbe pohitela komisija, ki je ugotovila naslednje. Pokojnik je 25 letni čevljarski pomočnik Anton Cvem kelj z Brezij, uslužben pa je bil v Kranju pri čevljarskem mojstru Francu Jugerletu. Njegova tovarišica v smrti je 31. letna Silva Kunstljeva, doma iz Kranja, uslužbena je bila v Božičevi tekstilni tovarni. V ročni torbici pokojnice so našli poslovilno pismo, v katerem sporočata oba, da gresta prostovoljno skupaj v .smrt, a ne navajata vzrokov. Cvenkelj je dvakrat ustrelil v Kunsteljevo in jo zadel v le-vo čelno kost in v levo sence. Nato je sebe ustrelil v desno sence. V njegovem samokresu so bili od šestih nabojev še trije polni, razen tega so našli v njegovem žepu še več nabojev kalibra 7 mm in enega ne-izstreljenega v travi, po čemer sklepajo, da mu je prvi strel odpovedal. Anton Cvenkelj in Silva Kunstljeva sta se poznala že dalje časa in se dobro razumela. Za binkošti je prišel Cvenkelj kot vojaški obveznik na kratek dopust in je bil v nedeljo z znanci še prav dobre volje. Na binkoštni ponedeljek popoldne se je sestal z izvoljenko in odtlej ju ni bilo več na spregled. Sodijo, da sta se za skupno smrt odločila na binkoštni ponedeljek zvečer. Katoličani so tako močni, kakor je močno njihovo katoliško časopisje. Nezgoda pri vozu Ko je 28 letni posestnikov sin France Stražar iz Grajske vasi pri Gomjlskem popravljal verigo pri vozu, je tako neprevidno ravnal, da ga je veriga stisnila za desno roko in mu odtrgala del kazalca ter se je moral podati v celjsko bolnišnico. Velike povodnji na jugu države Beograd, 12. junija. — (JK). — Zadnje deževje je povzročilo to, da so narastle skoro vse reke in vsi potoki v Jugoslaviji. Nekatere izmed rek zlasti v Pomoravju, Bo-senski Krajini, Podravju in ponekod v Poclonavju so prestopile svoje bregove. Posebno so,, az^sstle Donava, Sava. in Tisa, ali sodi se, da začno skoro upadati, ker je začelo tudi deževje ponehavati. Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Jože Vend ling, strojevodja državnih železnic v pokoju star 64 let. — Na Frankolovem pri Celju je umrl France Skober-ne, mizarski vajenec, ki je bil dvakrat operiran na ledvicah in je pretrpel silne bolečine, brez pritoževanja, da so se mu celo zdravniki čudili. Star je bil 18 let. — V Ljubljani je umrla Marija Cebokli, vdova tajnika okrajnega glavarstva. -o-- Dva huda zeta Posestnica Frančiška Kar-doš iz Peskovec v Prekmurju ima zelo razburljivega zeta. V prepiru se je spozabil, da je svoji tašči zasadil nož v trebuh, in so jo morali spraviti v soboško bolnišnico. — Tja je bila pripeljana tudi posestnica Roza Vučina, katero je prepirljivi zet pahnil po stopnicah, da je padla s podstrešja na tla in dobila hude poškodbe. ) Umrl od lakote Pred kratkim so našli v Kri-ževcih v hlevu tamkajšnjega odvetnika Dr.Pompera mrtvega 61 letnega reveža Stjepana Mlinariča. — Kakor je ugotovila zdravniška preiskava, je ubožec umrl od lakote. Obsojen poštar Tridesetletni Ferdinand- Ku-nej je bil zaposlen kot pismo-noša na pošti Maribor I. in je raznašal pisma in denarne po-šiljatve po rajonu Ivamnica in Rošpoh. Ugodna priložnost ga je zapeljala na kriva pota in nepoštena dejanja, da je začel poneverjati strankam sprva manjše, potem večje zneske. Vsled tega je prišel pred sodnike kazenskega senata,ki so ga obsodili na 6 mesecev strogega zapora in na 100 din i denarne kazni. EATURE SYNDICATE, »r. im. iai rr.l -»-. UTJITEL) Amerikanski Slovenec Prvi in najstarejši slovenski j iisč t) Ameriki, i Uitanovljen leta 1891, Iihaja vsak dan razun nedelj, pone-toljkov in dnevov po praznikih, Izdaja in tiskal EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina? Za celo leto__________$5.00 Za pol leta _____2.50 Za četrt leta________1.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto____$6.00 Za pol leta____3.00 Za četrt leta___________ 1.75 Posamezna številka_______S.c Single copy The first and the Oldest Slovene Newspaper in American Established 1891 Issued dally, except Sunday, Mo* day and the day after holidays. Published by s EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year _________ For half a year___ For three months ____ Chicago, Canada and Europe: For One year__________$6.00 For half a year___3.00 For three months ,-■■ ...... 1.75 ___3c Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo *»aj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-niitvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Ali je Kranjska res italijanska? Poročilo o knjigi univ. profesorja za gospodarsko-pomor-ske vede, Francesca M. Cianciullia, ki nosi naslov: "CARNIOLA ITALIANA". Zares je ganljivo, da nam ta gospod daje "dobro" pravico do usode, ki so jo bili deležni Langobardi in Saraceni. In da smatra ta visoki znanstvenik "Kranjce" Slovence tako neumne, da bodo palico poljubili, ki šviga že nad njihovo krvjo ob Soči, je dokaz, da imamo opravka z norostjo teorije o življenskem prostoru velikih narodov. Resnična tendenca italijanskih apostolov o življenskem prostoru italijanskega naroda pa ni le Kranjska, marveč cela Jugoslavija, kar dokazuje razprava v reviji "L Impero", ki ji je dodan tudi jasen zemljevid. Posest Slovenije sili priročno vsakega tujca k nadaljnemu osvajanju na severu in jugoslovanskem jugu. Tega se zaveda tudi pisatelj "Car-niola Italiana", ki danes še dela poklone pred Hrvati in Srbi. Poglavju o "nacionalni psihologiji" sledi poglavje: "Politično narodna geometrija". To poglavje je tako napisano, da dokaže vprav tezo, ki leži na srcu laškemu patriotu. Poglavje se konča naravno z dokazanim aksiomom, ki se glasi: "La Carniola 1 italiana — Kranjska je italijanska." Morda bi njegova geometrična teorija še nekaj držala, če bi šlo za luno ali zvezde, in ne za zemljo, ki je last narodov, ki odločujejo sami o svoji usodi. V nedeljo bo prirejen poseben prograrrj. V novi dvorani bo nastopila tudi farna godba, cerkveni pevski zbor in odlični gostje ter govorniki. Zvečer bo pa ples in prosta zabava za vse, ki se je bodo hoteli poslužiti. Zato pa nasvidenje na našem farnem pikniku v nedeljo 23. junija popoldne. Faran (Konec) - "Tega ni razumel nihče, kajti drugače bi ne prišlo do absurdne koncepcije, da se je prej cvetoče in združeno mesto razkrojilo na dvoje in s tem okrnil Kvarner." "V Jadranu: Ce pripada morje kanalov in ožin Dalmaciji, Italiji pripada obširpn zaliv Ankona-Pola." # * * In sirenski glas se tu obrne zopet do Srbov: "Jugoslovansko srce ne sme biti v Kranjski, ono, ki se je rodilo srbsko, bije močno v Beogradu, v krepkem mestu in polnem življenja, nadkriljujoče v prihodnjosti Dunaj, ker so močni polni življenja njegovi sinovi, ki prihajajo iz obrobnih hribov." ' ' * * * * , "• "Resni Srbi bodo govorili Hrvatom, Bolgarom in Madžarom in Rim bo njihovi bližini, in jim bo svetoval iz gorečega sočustvovanja in desinteresiranja." "Tega se morajo končno zavedati Srbi in Italijani tako, da bodo prizadete diplomacije mogle brižno preiti k nacionalni ureditvi." Sledi poglavje "Nacionalna psihologija", ki ga je fantastični pisatelj posvetil ljubljeni italijanski kraljici Heleni Črnogorki. Tu napada versajsko in ženevsko demokracijo, ki je povzročila razčlenitev in razkrojitev srednje Evrope in pravi: "jasno je, da je najbolj trpeča zona, kjer trpijo prebivalstva, Kranjska in Hrvatska," kar dokazuje, da ti dve jugoslovanski ljudstvi ne morejo živeti skupno v kraljevini S.H.S., češ, v Ljubljani doni, krik "Živijo Jugoslavija", v Zagrebu pa "Živijo Hrvatska". "Julijska razmejitev in srbsko-hrvatska je smrtno pretrgala vse žile, ki so vezale Kranjsko na Julijo in Hrvatsko na Madžarsko. Julija je to malo čutila, ker je pri-tisnjena na Italijo." v "Ali uboga Kranjska, podvržena med Italijo in Nemčijo ter Trstom, čuti anemijo v svojih žilah ..." Njeno gospodarstvo je zrušeno, isto velja za Hrvatsko! Resnica pa je prav nasprotna: "Julija" in Trst sta uničena in samo zato vsa ta bogata fantazija in velikodušna skrb Italije za blagostanje Kranjske in Hrvatske. NOVICE Z OBALE MORJA TIHEGA In tu se mož spozabi ter žali Slovence in njihove voditelje: "Nerazumno sovraštvo, ki je neutemeljeno in ki ga ni bilo, ustvarjeno od Avstrije kot inštrument njenega vladanja, je stoletja napolnjeval Slovence in Italijane (in danes, kdo ga neti v našem primorju) v Venetu. In na eno še danes zatemnuje pogled evropejskih diplomacij in posebno pogled "lidetrjev", slovenskih intrigantov. Ti so še Vedno pod vplivom habsburške narkoze ..." , * .*. p. P""* • Le Hrvatska more ostati s Srbijo v isti državi, naslonjeno na Madžarsko. Toda "Kranjski, ki je toliko stoletij živela z Obdonavjem in ki se morda danes boji nordijskega Nemca, ne ostane drugega, kot združitev s svojo učiteljico, Rimom, ki ji je dala početek življenja, ko ji je dala Kristusovo vero." Najnesramnejše mesto pisca, ki hoče našo vero celo vpreČi v italijanski voz, čeprav nam vprav ta vera v prvi vrsti nalaga, da ostanemo zvesti sebi in svoji svobodi ter svojemu dostojanstvu svobodnega naroda. * $ "Duce, ki mu Ljubljana in bratska Srbija pomaga, fazpolaga z osjo Rim-Berlin, čudovito osnovo evropskega zdravja, ki naj odstrani patološko stanje Kranjske, katero sili Slovence k tarnanju s krikom "Živijo Jugoslavija" in Hrvate s krikom "Živela Hrvatska". On more prve (Slovence) prav lahko pripeljati v sožitje z Italijani, ki jih srčno pričakujejo s svojimi Galci, Langobardi in Saraceni, So-miti in Lukanci, ki radostno živijo že več ko stoletja na polotoku." San Francisco, Calif. Smrt je začela kaj pogosto segati po naših rojakih. Nič pa ne izbira, naj bo star ali mlad, mora z njo, ko enkrat začne stegovati svoje roke £>o njem. Tako smo dne 1. junija spremljali k večnemu počitku rojaka Matijo Judnicha, ki je izdihnil svojo dušo v starosti 55 let, po dolgi in mučni bolezni. Lahko rečemo, da ga je smrt rešila nadaljnega trpljenja in zemskih muk. Pokojni je bil dober mož, skrben oče svojim otrokom in dober katoličan. Svoji družini je preskr-bel lepo domačijo. Za njim žaluje žena Katarina, en in tri hčere. Pokojni je bil jen v vasi Mladica, župnija Semič v Beli Krajini. Pri hiši so rekli pri "Šimnovih." Naj v miru počiva in ga vsem Sem-čarjem priporočam v molitev in blag spomin. Danes ko to pišem sem izvedela, da je ugasnilo zemsko življenje našemu staremu naseljencu Marku Nemaniču, ki je umrl v bolnišnici sv. Jožefa. Tudi on je bil blaga duša in je kljub starosti prihajal k sv. maši. Tudi on zapušča žena, ki ga bo zelo pogrešala, kateri izražam na tem mestu moje iskreno sožalje. Poleg žene zapušča še tri omožene hčere. Rojen je bil v Dragomlji vasi, fara Suhor v Beli Krajini. — Obema naj sveti večna luč in naj se v miru odpočijeta od svojega truda! Vreme imamo prav prijetno in toplo. Turisti so začeli prihajati iz cele Amerike sem na veliko svetovno razstavo. — Rojaki iz Minnesote, ako kateri pride sem, se lahko oglasi pri nas, boste prav dobrodošli. Predno končam to moje bolj žalostno sporočilo, časti-tam naši glavni predsednici Slovenske Ženske Zveze Marie Prisland, k njenemu roj- DOLENJSKE NOVICE Iz Temeniške doline. stnemu dnevu 21. junija. Bog dal, da bi blaga gospa in požrtvovalna narodna delavka, dočakala vsa zdrava in vesela še tudi stoletnice. Živela naša glavna predsednica! A. Markovich, naročnica -o- ZANIMIVE VESTI IZ JOLIETA Joliet, 111. V nedeljo 16. junija je gra-duiralo 72 otrok naše farne šole sv. Jožefa. Za to priliko so šolski otroci priredili obširen program, ki je kaj krasno izpadel. Cč. sestre zaslužijo vso pohvalo za svoj trud, ker tako lepo izvežbale mladi- Prihodnjo nedeljo 23. ju-bo spe., en lep dan za ria-faro. Slavili bomo blagoslovitev nove dvorane na našem farnem parku. — Ravno sedaj, ko po Evropi tako razbijanje in uničevanje ter podiranje vsega kar je še pokon-cu, pa naši dobri farani zidajo in postavljajo! poslopja, katera bodo v korist vsem fara-nom še za dolga leta. — Nova dvorana je obsežna in dovolj velika in prostorna, da bo v njej dovolj prostora tudi za bankete, konvencije in sploh za vsake druge prilike in potrebe. — Neki dober faran, ki pridno pomaga z delom na parku, se je tako le izrazil : "To, kar delamo sedaj, bi bilo moralo biti storjeno že pred dvajsetimi leti. Ce bi mi imeli samo svoj prostor poprej, bi ne bilo potreba društ-vam iskati drugih prostorov med tujci, za svoje piknike in slične prireditve. In koliko de-qarja so izdali drugim, ki bi lahko ostal med rojaki." Mož ima prav, ko je to rekel, Od sedaj naprej pa ne bo treba našim društvam in ne faranom za svoje prireditve in piknike iskati drugih prostorov. Na svojem lastnem farnem parku bomo imeli vse priprave in za vsake slučaje. Na Grosupljem je umrla v 70. letu starosti Marija Zor-čeva, ki je živela prej v Št. Vidu pri Stični, in je rodila in vzgojila 12 otrok, od katerih jih živi še osem. Bila je vzorna mati in žena. V zadnjem dopisu sem o-menil, da je odšel šentrupert-ski župnik g. Peter Flajnik v Kočevje za župnika in dekana. Pred par dnevi pa je dobil Št. Rupert že novega g. župnika Fr. Nahtigala, dosedanjega kaplana v Dobrepo- so ga prav slovesno G. je rojen Dolenjec sicer je bil rojen na Vrho-vem župnije Žužemberk 18. marca 1. 1900. V sredo 24. apr. na dan sv. Jurija pop. je izbruhnil ogenj v vasi Zapudje, občina in župnija Dragatuš v Beli Krajini, ki je upepelil sedem poslopij, med temi tri hiše. Ker so bili ljudje na delu, se je ogenj toliko lažje širil. Gasilci iz Dragatuša in Vinice so ogenj omejili. Štefanu Goršetu je zgorelo vse poslopje z upravo, orodjem in hrano vred. Zgoreli so tudi trije prešiči, rešili so samo živino. Škode ima najmanj 60.000 din, zavarovan pa ni bil nič. Druga dva pogorelca pa sta kajžarja, katerima je uničil ogenj stanovanje in opravo, hrano in obleko. Revščina in potreba je velika. V Št. Juriju pod Kumom je nenadoma umrl Bajda Franc, posestnik in lesni trgovec v Lazih. Po operaciji so ga pripeljali domu, kjer je izdihnil. Bil je veren mož, dober gospodar in skrben oče. Pri podružnici Potovrh' v župniji Šmihel pri Novem mestu so postavili na praznik žegnanja spominik v svetovni vojski padlim vojakom — rojakom. Ob tej priliki so imeli tudi lepo slovesnost, pri kateri je govoril bivši poslanec g. Weble o ljubezni do domovine, g. župnik iz Brusnic pa o miru. V poletju pa upajo postaviti tak spominik tudi v Šmihelu samem za vse ostale vasi. V Prečni bo kmalu dogo-tovljena železniška postaja Prečna ob progi Straža — Toplice, kar bo ljudem gotovo močno ustreženo. V Prečni so pokopali Franceta Šilerja, V Bršljinu je umrla Ana Javor-nik, ki je bila več let bolna. V Ločni pa je odšel v večnost Jermanov Tone. 16. junija bodo imeli v Za-gradcu pri Žužemberku lepo in znamenito slavnost. Ta dan bo namreč blagoslovljen nov prosvetni dom, ki bo nosil ponosno ime njihovega rojaka dr. Ignacija Žitnika, enega naj odličnejših slovenskih kulturnih in političnih delavcev ob začetku 20. stoletja. Bil je odličen slovenski in katoliški časnikar, večletni urednik ,:Slovenca," kanonik in državni poslanec. "Slovenec" piše 30. apr. o tej slavnosti: Pa še v nečem bo ta dom izredno pomemben. Pridružil se bo celi vrsti prosvetnih domov v naši Suhi Krajini in tem domovom je naše ljudstvo začelo dajati imena tistih slovenskih javnih in kulturnih delavcev, ki so prav posebno povezani Z življenjem tistega kraja. Tako je bil lansko leto odprt v Dobrepolju veliki Jakličev prosvetni dom, v Dobrniču pa Baragov dom. Naj omenim pri tej priliki o dr. Ign. Žitniku tole: Bil je moj sošolec vso gimnazijo v Novem mestu od jeseni 1. 1871 do mature 7. ju I. 1879 1. Bil je izvrsten dijak, posebno matematikar dn zgodovinar, jp bil zmirom prvi in odlič-njak in je že takrat pokazal, da bo enkrat še imeniten mož. Po maturi je moral iti pa k vojakom v Trst, ker je bil enoleten prostovljec, kjer je prebil eno leto. Bil je posebno dobrega in usmiljenega srca kar je pokazal posebno kot državni poslanec, ko je pomagal premnogim, ki so se zatekali k njemu. Vse tudi, kar je imel, je sproti razdal. Njegov ujec Anton Zoreč "Medenov gospod," je bil svoj čas župnik v Dobrniču, odko-dar pa je odšel 1. 1880 za župnika v Mokronog, kjer je umrl 1. 1887. 8. maja je prišla na majni-ški izlet na Zaplaz Marijina družba iz Prečne z g. župnikom, ki je imel tam sv. mašo in litanije. Bilo jih je 16 deklet. V Sušju pri Ribnici bodo zgradili pri vhodu v vas nasproti Gasilnemu domu, v zvezi s Slatenci in^Žlebičani novo dvorazredno osnovno Solo ki bo obenem tudi skupno ognjišče bodočega prosvetnega delovanja. Ljudje kažejo veliko razumevanje in vnemo za šolo in kar tekmujejo v prostovoljnem clovažanju kamna, peska, opeke in lesa. Kako hudo zimo smo imeli letos nam spričuje tudi to, da so orehi v Martinjivasi vsi po-zčbli in do zdaj nič ne odga njajo, četudi smo že v drugi polovici maja, in najbrž tudi ne bodo. Bojimo se, da se bo drevje kar posušilo. Ivan Šašelj 100,000 FANTOV SPREJETIH V CCC Washington, D. C. — Vladna CCC organizacija, ustanovljena za brezposelne mlade fante, bo s 1. julijem sprejela 100,000 novih članov. Ti bodo nadomestili tiste, ki so tekom zadnjih časov zapustili organizacijo, ker so dobili delo v privatnih podjetjih. Dogodki i*, Jfted Slovenci fp , Ameriki Vest iz domovine Cleveland, O. — Zadnji teden je prejela Ivana Mezgec, ki živi na Dove Ave. iz starega kraja žalostno vest, da ji je po sedemmesečni bolezni umrla v vasi Ra-kitnik pri Postojni njena sestra Kristina Krnel, rojena Curk, v starosti šele 48 let. Zapušča hčer, mater, očeta in sestro v domovini, tukaj pa poleg zgoraj omenjene sestre še brata Louis Curka. — R.I.P. Poroka v Barbertonu Barberton, O. —- V tukajšnji slovenski cerkvi Presv. Srca Je-zusovenga se je poročila Mrs. V vseh razredih' MalT Nučič, vdova, s Karol No-vinsky, ki je ruske narodnosti. Bilo srečno! Slovenski graduant Cleveland, O. — Na tukajšnji East Side High School je gradu-iral mladi Math Kobal, sin Mr. in Mrs. Kpbal, ki stanujejo na East 74th street. Mladenič bo nadaljeval svoje študije za inženirja v Case kolegiju. Nov grob v Sheboyganu Sheboygan, Wis. — Pred kratkim je tukaj umrl rojak John Shutte, v starosti 60 let. Podlegel je vodenici. Doma je bil iz vasi Gornja Podgora pri Črnomlju v Beli Krajini. V A-meriki je živel 39 let in je več let vodil v Sheboyganu gostilno. Zapušča ženo, dve hčeri in štiri sestre. Še ena poroka v Barbertonu Barberton, O. — Prihodnjo soboto 22. junija se bo poročila mlada rojakinja Miss Marija Župec, ki si je izbrala za tovariša v zakonskem življenju že- htnir"fnl(mtoke' narotTnosft. — Naše častitke! Clevelandčan se poročil v Nevadi Las Vegas, Nev. — Mr. Alvin Milavec, sin Mrs. Mary Milavec iz East 71st Street, Cleveland, O., se je pred kratkim poročil z Miss Helen Louise Dickinson iz Lake Wood, O. Poroka se je vršila v Las Vegas, odkoder sta se podala na ženitovanjsko potovanje v Californijo in se vrneta v Cleveland se ta mesec. Poroka v Clevelandu Cleveland, O. — To soboto, 22. junija, ob 10. uri dop., se poročita v cerkvi sv. Vida Miss Carole Schmuck in Mr. Max F. Traven. Nevesta je hčerka znane slovenske družine, Mrs. Agnes Schmuck, živeče na 1249 E. 67th St. Ženin pa je enako znan tukajšnji javnosti, ker že več let opravlja službo pom. tajnika podporne organizacije DSZ. — Mlademu paru obilo sreče in cvetja na potu zakonskega življenja ! -o-i "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" sta lista, brez katerih bi ne smela biti nobena I slovenska družina! POSLUŠAJTE esako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycle«. TARZAN IN OGENJ V THORU (141) '(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs ■.ymrlxH. t nw.vir- — •tU Divjo kričajc so ostali stražniki tekli za Miingom, ki je že bil skoro poleg Tarzana in dvignil nad njim svoje ostro orožie, da z enim mahom pokonča velikega Tarzana. Toda, ko je divjak Mungo zamahnil, se jc Tarzan zvito umaknil, da je "Mungo zamahnil v slepo praznino. V tistem trenutku, ko jc Mungo zamahnil v prazno, je Tarzan odprl slo-novo stajo ju poveljeval: "Pojdi Mal-luk!" Ko je velikanski slon zaslišal Tarzanovo povelje, je naglo planil iz svoje staje in s svojim dolgim rilcem kaj kmalu razpodil še trenutek poprej tako korajžnc divjake. ___ K ovna j je veliki slon stopil iz staje, se je Tarzan umaknil na stran in ko so divjaki bežali pred razjarjenim slonom, je zvesto pazil, v katero stran se je obttiil Mungo. Toda, tudi ta ga ja zasledoval in ko ga je hotel z mečem prebosti, mu je Tarzan kot veverica skočil na hrbet. . .. .. ________ Mungo, videč da mu dolgi moč večne more koristiti, ker mu je Tarzan krepko tiščal .glavo v tla, jc odvrgel meč in se z vsemi močmi skušal otresti težkega bremena. Toda brez vsakega uspeha. Tarzan je čedalje bolj pritiskal no glavo in končno je Mungu počila yratna kost. Bilje mrtev! Bfran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 21. junija 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 L'WXKJCKKKW-OOOOOOO OO 0<)0000(K)0<>00<>00<>0<>000-00000-0000-0-0-0-00-00- o-oooooooooo-ooooooooooo-ooooooo-ooo' mo prepričani, da bodo z glavo in srcem delali za večjo in boljšo DSD. Delujmo v vsem v slogi in bratstvu, kajti le v slogi je moč in dobro delo se samo hvali. Včasih je res težko, toda obupati pa ni treba, četudi je treba veliko pretrpeti. To vemo vsi in vem sam, kaj sem skusil zadnja leta mojega urada, pa sem hvala Bogu vse srečno prenesel in sedaj budno stojim na straži. Včasih je potrebno, da se ne-..kaierim pritrdi, vedno pa no. Saj menda ne bo zamere, ker sem to napisal. V vse priznanje in zahvalo moram izreči, da smo sprejeli v našo sredo zadnjih par mesecev č. g. Rev. G. Kuzma,Dr. Edward M. Svetich, kot našega m la d e g a slovenskega zdravnika, sina dobre in spoštovane družine M,r. in Mrs. M. Svetich, Mary Gregorich, Mrs. Klara Buchar, kakor tudi našega sedanjega predsednika društva št. 1, Joseph Bu-charja, ki je vsega spoštovanja vreden v vseh ozirih in dobra duša. Dalje Matt Ger-sich. — V mladinskem oddelku Lawrence Louis1 Barbie, Bawery Jane Iiulbert, Robert Henry Scinkovec in Danius Francis Scinkovec. V svojem imenu, kakor tudi v imenu društva jim želim obilo božjega 'blagoslova. Bog jih živi zdrave in vesele. Menda vam je že znano, da bomo v nedeljo 30. junija slavili v našem novem farnem parku naš slovenski dan. To bo piknik vseh 14. društev, kar bo nekaj zares lepega. IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 1, DSD. Joliet, 111. Vse članstvo našega društva je prav vljudno vabljeno, se v polnem številu udeleži prihodnje mesečne seje v soboto 22. junija točno ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. Med drugimi važnimi zadevami bo na dnevnem redu tudi volitev delegatov za 11 redno konvencijo DSD. Redne konvencije se vrše na vsaka tri leta, zato bi 'bilo želeti, da bi se vsaj te seje, na kateri se vrši glasovanje za delegate, udeležili vsi člani in članice. Konvencija se bo vršila v mesecu avgustu v Jolietu, 111. — Ob tej prliki želim opomniti člane in članice,da si izvolite dobre zastopnike (ce), ki bodo delovali v dobrem duhu. Pomnite, da so na konvenciji dele-gatje tisti, ki delajo pravila, katera so potem v veljavi za tri leta. Torej je važno, da društva pošljejo na konvencijo zmožne in razumne zastopnike. Zato pa vas tudi opozarjam, da se mora prihodnje zgoraj omenjene seje udeležiti vsak član in članica odrast-lega oddelka. Izvzeti so le bolniki in pa tisti'ki delajo ter oddaljeni člani. P;-bsi se tudi vsakega člana (ico), da razpravljate na seji o dobrih idejah, ki bodo v korist vsemu JUBILEJNA KAMPANJA DSD. traja skozi vse leto 1940. Zaključi se 31. decembra 1940 KVOTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLARJEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSEČI, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE. VAŠA DOBRA VOLJA IN NEKOLIKO POŽRTVOVALNOSTI DO DRUŽBE SV. DRUŽINE, BOTE VAM PRIDOBILE TE NAGRADE: 1. Prva nagrada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Ce zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmaga mož, pa vzame lahko ženo s seboj. 2. Druga nagrada je krasen Electric Refrigidere. 3. Tretja nagrada je krasen R. C. A. Consulor Radio. » I 4. Četrta nagrada je ženska ali moška ura (Wrist Watch). 5.' Peta nagrada je Electric Mix Master. 6. Šesta nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta. — Za slučaj da bi kdo mesto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista na razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo. — Za slučaj da dva dobita enako število, sta oba u-pravičena do enakih nagrad. NA DELO IN PRIDOBIVAJTE NOVE 0LANE, DA ZMAGATE V JUBILEJNI KAMPANJI! PRILIKA _JE VAM DANA! _ Ako rabite kakih navodil in pojasnil se obrnite na glavnega tajnika sobr. g. Franka J. Wedica, ki jih bo vam z veseljem podal. brata Jerry Pirca, ki je v Go- di slavimo 25 letnico ali srebrni spodu zaspal. Pokojnika pri- jubilej obstanka naše dobre ma-poročamo vsem v molitev in tere Družbe sv. Družine. Zato blag spomin. Naj mu sveti ste zlasti-prošeni vsi, da se zgo-večna luč, ostalim v imenu raj omenjene seje udeležite, ker društva in moje družine soža- moramo na tej seji izbijati detelje. — Članstvu na bolniških gate. Vsak član ima seveda tudi listih pa skorajšnjega okre- pravico kaj dobrega, nas veto vati TO IN ONO ARHEOLOGI NA DELU Blizu severne obale Rdečega morja, v zalivu Akaba, so ameriški arheologi že dalj časa izkopavali ter iskali sledov starih naselbin. Sedaj se jim je posrečilo, da so odkrili lu-ko, ki je okoli leta 1000 do 800 pred Kristusom močno cvetela. V puščavsketn pesku, precej daleč od morja, so izkopali iz tal celo ladijske vrvi, ki sklepajo iz njih, da so bile na njih vsidrane Salomonove ladje. Odkrili so namreč tisto luko, ki je o njej tudi pisano v prvi knjigi "kraljev." Tamkaj je v 9. poglavju rečeno med drugim tudi takole: "In Salomon je naredil tudi ladje pri Ezeon-Gebru, ki leži pri Elotu in obrežju morja v deželi Edo-mitov. In Hiram je poslal svoje hlapce v ladjah, ki so bili dobri ladjarji ter na morjiji močno izkušeni, s Salomonovimi hlapci. In so prišli proti Ofiru in prinesli od tam 420 stotov zlata ter ga prinesli kralju Salomonu." -o- ŽENSKE V ANGLEŠKI ARMADI V britanski armadi je zdaj že 25.000 ženskih prostovoljcev v "khaki" uniformah. Njihova zaposlitev je v glavnem trojna: po štabih opravljajo posle stenografinj in strojepisk, kuhajo ali krmarijo avtomobile. Šofer bivšega angleškega vojnega ministra Hore Belishe je bila ženska-prosto-voljka. Od 25.000 žensk je 6000 zaposlenih po kuhinjah, 1800 jih šofira, 11.500 je stenografinj in strojepisk, 6000 pa jih streže pri obedih. Računajo, da bo do prihodnjega božiča naraslo število ženskih prostovoljcev v angleški armadi na 50.000. Sprejemajo samo Angležinje od 18. do 43. eta. Vseeno pa je, ali so samske, ali poročene. Mnoge poročene ženske, katerih možje so na fronti in ki jim ni treba doma skrbeti za gospodinjstvo, se zelo rade vpisujejo med ženske prostovoljce. Žen-ske-prostovoljke imajo pri potovanjih razne olajšave, dopuste pa dobivajo takrat, kakor njihovi možje, takio ida jih lahko prežive skupno. m t *m Ml IN NAŠI OTROCI t'iim A* lil vanja. — S pozdravom. John Barbič, taj. IZ URADA DRUŠTVA SV. DRUŽINE ŠT. 11, DSD članstvu naše organizacije. _ Potrebno je, da se vsi udeleži-'Na kontestu za omenjeni dan te seje tudi vsled tega, ker sta dve mladi dekleti in sicer ravno slavimo srebrni jubilej obstanka DSD. — Pojdimo torej vsi skupno na delo in pridobimo novega članstva in novih moči bodisi v odrastlem ali mladinskem oddelku, katere poklonimo naši dobri materi DSD za njen srebrni jubilej. Nekoliko truda in požrtvovalnosti je treba, pa se da veliko narediti. Dalje naj še omenim kar se tiče volitve delegatov, da sc ne obirate na prijateljstvo, ampak na zmožnosti. Pomnimo, da dela konvencija zaključke za cela tri leta in da je napredek in gospodarstvo pri društvu in DSD v veliki meri odvisen od zaključkov konvencije, ne pozabimo, da kakoršne delegate bodo društva poslala, takšnih zaključ kov lahko pričakujemo. Pošljimo torej na konvencijo do bre zastopnike, o katerih bo Miss Dorothy Suhadolnik in Miss Mary Russ. Obema želimo veliko uspeha. Zajto ,so vljudno vabljeni vsi glavni uradniki naših podpornih organizacij, kot tudi vsi društveni uradniki in cela fara ter tudi naši bližnji in daljni sosedje, da skupaj proslavljamo ta naš dan. Vsem že v naprej kličemo dobrodošli v Joliet, naš slovenski ameriški Rim. Pripravljalni odbor se trudi po vseh svojih močeh, da bo vsak postrežen in da ne bo nobenemu žal, ki se bo tega piknika udeležil. In ker je naš predsednik Združenih društev Zveze in njegovi pomočniki dobro izvežbani v vseh ozirih, ste lahko prepričani, da bo na pikniku zares luštno in zabavno. Naj tudi naznanim, da smo izgubili za vedno našega dobrega in precej poznanega so- Pittsburgh, Pa. Tem potom se naznanja vsemu članstvu našega društva, da se vrši zelo važna seja v nedeljo 23. junija ob 9 uri dopoldne v Slovenskem domu na 57ti cesti. — Poleg društvenih zadev bo na dnevnem redu tudi raz-motrivanje glede '11. konvencije, katera se bo vršila meseca avgusta letos V Jolietu, 111. Zato je torej dolžnost vsakega člana in članice, da se zgoraj omenjene seje udeleži, kakor tudi seje prihodnji mesec. Volitev delegatov za konvencijo bo na seji v mesecu juliju, ker se bo s tem dalo več časa in priložnosti našim organizatorjem, za dosego njihovega cilja. — Naprošeni ste vsi, da se te seje 23. junija gotovo udeležite. Vsak naj, če le mogoče, pripelje na sejo tudi novega člana ali članico. — So-bratski pozdrav vsemu članstvu DSD. Odbor društva v korist društva in napredek D. S. D. — Tudi na ostala društva apeliram v istem smislu. Obenem še posebej apeliram na vse, da vsak skuša dobiti vsaj po enega novega člana ali članico, naj bo že v odrastli ali v mladinski oddelek. To bo v korist našega društva in v korist cele DSD in kaj lep poklon za njen srebrni jubilej. — Ne pozabite torej v nedeljo 23. junija ob 9 uri priti na društveno redno sejo, ki se vrši v navadnih pro štorih. — Vas pozdravlja vam vdani tajnik John Densa. IZ URADA DRUŠTVA SV. IVANA KRSTITELA ŠT. 13, DSD. Chicago, 111. Cenjeni člani in članice. Dam vam na znanje, da se vrši redna seja našega društva dne 23. junija, to je v nedeljo zjutraj ob 9. uri. Zato ste vsi prošeni, da se te seje udeležite, ker ta seja je važna za naše\društvo. Vsemu članstvu našega dru štva se tudi naznanja, da se v letošnjem letu vrši 11. konvencija Družbe sv. Družine. Obenem tu DOBRO ZDRAVILO Navzlic vsem stražam je nekemu 23 letnemu Japoncu pred kratkim uspelo, da je skočil v žrelo proslulega og-jenika na otoku Ošimi, ki slovi kot ognjenik samomorilcev. Japonci, ki se niso odločili rajši za harakiri, so pred nekoliko leti kar zaporedoma skakali v ta ognjenik. Najnovejši samomorilni kandidat pa je imel srečo — ali smolo, da ni padel v žareče žrelo, temveč je obvisel na nekem skalnem pomolu. Splezati gor mu ni bilo mogoče, za nov skok v globino pa mu je zmanjkalo poguma. Šele čez dva dni ga je odkril neki čuvaj, kakršni so postavljeni nalašč ža to, da odganjajo samomorilne kandidate, in z dolgimi vrvimi so potem mladega moža spravili na vrh. Izjavil je, da mu je volja do prostovoljne smrti temeljito pošla. -o-<■ 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' KOLIKO ŽIDOV JE V NEMČIJI? Nemško časopisje z zadovoljstvom ugotavlja, da se je število Judov v Nemčiji od leta 1933 silno zmanjšalo. Po zadnjem ljudskem štetju je bilo v vsej Nemčiji razen Me-mela, Gdanska in Poljske le še 330.000 polnokrvnih Judov, poleg njih pa še 72.000 judovskih meš&ncev, katerih stari starši so bili v dveh delih judovski, in 42.000 mešancev, katerih stari starši so bili v enem, delu judovski. Še leta 1933 pa so našteli v vsej Nemčiji 722.000 Judov. Od vsega števila Judov jih živi 8 desetin po velikih mestih, od tega polovica v Berlinu, na Dunaju in v Hamburgu. Na Duna ju samem je pred kratkim nemški gospodarstvenik Ra-felsberger v nekem predavanju omenil, da je od 250.000 Judov, ki so se bili svojčas udejstvovali v gospodarskem Življenju Dunaja, ostalo tam le še 60.000. Pa tudi ti so že povsem izrinjeni iz gospodarskega življenja in' bodo v do-glednem času morali zapustiti mesto. (Ta je eden izmed vrste člankov, pripravljenih od F.L.I.S., ki razpravljajo o nekih problemih med starši in otroki. Ako imate kaj reči ali vprašati v tem pogledu, pišite na F.L.I.S. — Parent, 222 Fourth Avenue, New York City. Kadarkoli mogoče, naj se piše angleški). OČE PIŠE O SVOJIH OTRO-CIH Veseli me, da sem dobil mnogo pisem o tem, kar razpravljam v teh člankih. Ker so pisani za vas, je prav u-mestno, da mi naznanite, kaj mislite o teh problemih. Drugače bi bilo težko doznati, da-li se ti članki dotikajo stvari, ki vas skrbijo. Skušam odgovoriti na vsa ta pisma in komentirati o nekaterih izmed njih v teh člankih. N,eki čitatelj mi piše takole: "Prišel sem v Ameriko pred 30 leti. Moja največja želja je bila .tedaj, da dobim zaslužek in povrnem staršem denar, ki so mi ga predujmili za mojo vožnjo v Ameriko. Danes pa se moji sinovi prav malo menijo, da-li dobijo delo ali ne. Kaj pa še, da bi povrnili me ni ali moji ženi, kar si so izposodili od naju. Pa niso le moji otroci taki; ravnotaki so otroci mojih sosedov, ki so vseh mogočih narodnosti. Tudi, če so jim hlače razcapane, se pol dneva klatijo po cesti, da igrajo na žogo. Nam, ko smo prišli v Ameriko, še na misel ni prišlo, da bi se raztrgani pokazali na ulici ali pa brez suknje ali klobuka. Polagali smo važnost na to, da bi bili dostojno oblečeni. Današnji mladini pa je vseeno, kako so oblečeni, da-li se naučijo kake obrti ali ne, da-li se kedaj poročijo, da-li bodo kedaj imeli svojo lastno hišico. Saj se niti ne brigajo o hišici, ki jo sem z muko odplačal. Cim starši umrejo, je njih največja briga, da bi hitro prodali hišo, si razdelijo denar in ga hitro potrosijo. Poleti si kupijo šotor, pa najrajši gredo v prosto naravo ribarit ali lovit živali, brez ozira na to, da-li je sezona odprta ali ne." Bržkone je mnogo roditeljev,ki jih muči enak problem in ki trpijo, ko vidijo, da otroci vzraščajo 'brez vsakega čuta odgovornosti, kakor se jim dozdeva. Naj prvi korak "je morda ta, da skušamo razume ti situacijo malo bolje. Ni dvoma, da obsežna nezaposlenost med mladino ima globok učinek na njihovo moralo.. Ko so poskušali mnogo tednov dobiti kako delo, obupavajo in se obračajo drugam. Zdi se nam, kot da se brigajo, ali to je le način, da zakrivajo svoj dejanski čut brezupnosti. Poznam dva fanta, ki sta se zares trudila dobiti delo, pa nista imela sreče. Doma pa so jih starši vedno naganjali na delo. Posledica je bila, da sta bila doma čim manj mogoče in v obrambo proti oštevanju staršev sta na videz pokazala, da jima je vseeno, dejanski pa ni bilo tako. Do>bro je za starše, da skušajo gledati poc površino stvari in razumeti kaj je v duši njihovih otrok. Treba je tudi zavedati se. da je Amerika poudarjala važ nost zabave in odmora mnogo bolj, kot druge dežele. Naši otroci si ne morejo kaj, da ne bi prevzemali take ideje iz šole in zabavišč. Ako starši ne odobravajo, da se preveč časa potrati z zabavo in jih oštevajo radi igranja, se otroci najdejo razdvojene med naziranjem, ki tukaj previa duje, in naziranjem staršev. Prav lahko je razumljivo, da starši, katerih otroci se obnašajo, kakor popisano \ agornjem pismu, čutijo globoko ogorčenost in kritizirajo sv,oje otroke. To morda pomaga za ogorčenost, ali otrokom ne pomaga. Mnogp bolj važno in koristno je, da razumemo njihove potrebe? Oni hočejo, da jih drugi smatrajo kot tipične Amerikance. Oni bi radi bili smatram kot važna odgovorna človeška bitja NA PRODAJ je tri nadstropna zidana hiša iz opeke. S pritličjem. Ima tri stanovanja; dva s 7 sobami in eno s 6 sobami. Hiša se nahaja na 1752 W. Cermak Rd. Za podrobnosti vprašajte'na: 1834 West 17th street, Chicago, ali kličite telefon Laffa-yettte 5873. m Oni hočejo, da jih imajo radi oni, ki jih oni sami irs ajo radi. Ako razumemo vse to, potem morda bomo pripravljeni raz-govoriti se z njimi in iskati načine, da rešimo njih probleme. V nunogib mestih, zlasti v. velemestih, imamo organizacije, ki nam utegnejo biti koristne s temi problemi. Ako hočete doznati za take organizacije v svoji naselbini, pišite mi in vam tako organizacijo priporočam, ako je taka tam. F. L. I. S. UJETNIKE ODPRAVIJO V KOLONIJE London, Anglija. — Angleško časopisje je v ponedeljek poročalo, da snuje vlada načrt, da se nemški vojni ujetniki prepeljejo kam v kolonije. Pravijo namreč, ako bi jih držali v Angliji, da obstoja nevarnost, da jih nemški parašu-tisti lahko oproste. -o-- »ŠIRITE AMER. SLOVENCA' 'wwwwwwwwwwwwww'Sww^ POHIŠTVO NA PRODAJ 1 Vsled smrti svoje soproge želim prodati razno pohištvo. Kdor želi kaj kupiti, naj se zglasi pri meni: John Zavaš-nik, 1845 W. 21st Place, Chicago. DR. J. I ZDRAVNIK in KIRURG Urada: 1901 West Cermak Road —3 in 7—8 P. M. razun ob sredah. Tel. Canal 4918 3925 West~26th Street 4—6 P. M. in po dogovoru. Tel. Lawndale.6287 CHICAGO Rezidenčni tel.: La Grange 3966 ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite. da imate na razpolago lasnega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 DENARNE POŠILJATVE se 5e dostavljajo v Jugoslavijo In Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo i v takih svotah, kakče. Vse pošiljatve naslovit« n«; JOHN JERICH 1849 West Cermak Road. CHICAGO, ILL« Btran AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 21. junija 1940 =JuIes Mary — J. M.:= Dogodek na Poganskem polju . iz predvojnih časov "Jaz sem jo umorila," je ihtela. "O, mati, morda si me sama pri sebi preklinjala, preden si umrla. Mati, daj znak, da si mi odpustila. Nisem mogla drugače ravnati." Parenti je prijel eno izmed njenih rok in rekel nekaj besed. Nineta je šla ven, nato pa se kmalu vrnila z zdravnikom, ki je stanoval v bližini. Zdravnik ni mogel storiti drugega kakor ugotoviti, da je Te-reza mrtva. v "Drago dete," je nato dejal policijski komisar, ki je bil kljub žalostnemu prizoru čisto miren," pomislite, da se zdaj ne utegnete vdajati žalosti. Mislite na brata, ki nujno potrebuje vaše pomoči. Pomislite in pozabite za nekaj ur na mater. Po vrnitvi boste imeli dovolj časa za žalovanje." "Da, prav govorite, gospod komisar," je menila mlada deklica in si obrisala solze. Ko je bila materi zatisnila široko odprte oči, je dejala: "Pripravljena sem za odhod." 15. Med Concalierijem in Turinom vozijo pozno v noč številni vlaki. Komaj sta policijski komisar in njegova spremljevalka prispela na postajo, je že pridrdral vlak, v ka te nega sta vstopila. Med vožnjo nista izpregovorila niti besede. Pepina se je čutila tako strta in utrujena, da je morala hraniti svoje zadnje sile za odločilni razgovor z višjim državnim tožiteljem. Tudi Parenti je bil zamišljen in zaskrbljen. Njegov položaj je bil zelo mučen. Njegova samozavest in njegov uradniški ponos sta trpela, a zraven so ga razkritja vdove Longhijeve močno pretresla. Sam pred seboj se' je čutil zaradi zmote ponižan in zona ga je spreletavala zaradi strašne usode, ki je po njegovem prizadevanju čakala Pavleta Longhija. Seveda ni bila to le njegova krivda. Tudi vsak drugi bi bil spričo nesrečnih naključij, ki so bremenila mesarja, zapadel takšni zmoti. Gospoda de Valtimareja, ostale sodnike in porotnike enako zadeva krivda, toda on, Parenti je prvi pokazal na sled, ki so ji potem vsi ostali slepo sledili! "Ce pridem prepozno, če ne bom mogel več rešiti Longhija," je mislil, sam pri sebi, ne bom imel več mirne vesti na svetu." Bila je deseta ura, ko je dospel vlak v Turin. • "Peljala se bova takoj v stanovanje višjega državnega tožitelja," je menil. "Gospod de Ferranti je edini, ki lahko doseže preložitev usmrtitve." "A kaj, če je gospod de Ferranti odsoten iz mesta?" Komisar je skomignil z rameni. "Ne vem, kaj naj se potem stori." Oba sta molče sedla na voz. Parenti je povedal vozniku stanovanje višjega državnega tožitelja in mu obljubil obilno napitnino, če bo čim hitreje vozil. Mož je potem res zelo priganjal konja, tako da so se kmalu pripeljali do hiše de Ferrantija. Parenti je skočil z voza in rekel Pepini: "Kar ostanite na vozu. Najprej moram vprašati, ali je sploh doma." Naglo je izginil v hišo in se po dveh minutah vrnil z bledim in zmedenim obrazom. Mlado dekle je preplašeno zakričalo. Vedelo je dovolj. "Gospoda de Ferrantija ni doma?" "Ne." "Kje pa je?" "Večerjal je ztinaj in se hoče odpeljati v Milano, kjer ima službene opravke." "Ah, potem je ves trud zaman." -N Mladenka je bridko zajokala, toda policijskemu komisarju se je spet vrnila hladnokrvnost. Pogledal je na uro in rekel: "Ce se gospod de Ferranti hoče odpeljati v Milano, se more samo ob 10. uri 35 minut in bo stopil v vlak na postaji pri Porti Susi. Ostane nam še 16 minut, da dospeva tjakaj, in to je dovolj." Nato je zaklical vozniku: "Dvojno voznino dobite, če nas do pol 11. pripeljete do Porte Suse. Ali razumete?" "Razumem. Torej naprej!" Ze je pognal ubogega konja, ki je kakor zbesnel zdirjal po cesti. Gospod de Ferranti je stanoval v ulici svete Julije na severovzhodu mesta, medtem ko je Porta \ Susa, železniška postaja za progo Nova-ra-Milano, na skrajnem zapadu. Začudeno so gledali ljudje za hitečim vozilom. Sunki zavoljo dirjajočega vozila so spet obudili Pepino, ki je bila napol izgubila zavest. Odprla je oči in vprašala: "Kje smo sedaj?" "Pravkar zavija voz v ulico Marije Viktorije. Ulica se v nadaljenju imenuje ulica svete Terezjie in potem Cernejska ulica, ki drži naravnost na postajo. Upam, da prispemo pravočasno in da bomo tam dobili gospoda de Ferrantija". Pepina je globoko zadihala. Lahna rdečica se je spet vrnila na njena lica. To je bil zadnji up, ki ji je še ostal. Parenti je držal uro v roki in zdaj pa zdaj pogledal skozi okno kočije, da je videl kako daleč so že bili. "Še osem minut imamo časa," je rekel. "Tam pred nami se že vidi električna razsvetljava postaje. Prišli bomo še pravočasno." Pred vojašnico v Cernajski ulici pa je vozilo nenadno sunkovito obstalo. Konj je od slabosti padel, Voznik je začel preklinjati. Parenti je obupno zamahnil z roko, nato je odprl vrata kočije, vrgel vozniku denar in rekel Pepini: "Pridite počasi za menoj v postajno čakalnico. Jaz pohitim naprej!" Že jo je z dolgimi koraki ubral proti postaji, ki ni bila več daleč. Pepina pa je obupno mrmrala sama pri sebi: "Nič ne bo pomagalo, vse je proti nam." Komisar je hitro odprl vrata mrežaste ograje prostora pred postajnim poslopjem in planil po stopnicah navzgor v prednjo sobo, saj je videl, da je bilo od ene minute odvisno človeško življenje. (Dalje prih.) I zdeluje vse vrste tiskovine, fca društva, organizacije in posameznike, lično In pocenL 9 Poskusite ln prepričajte se! 1849 West CermaK Roaa, CHICAGO, ILLINOIS ZAVAROVANJE ZA DELAVCE IN NJIHOVE DRUŽINE POD SOCIJALNO-VARNOSTNIM ZAKONOM Socijalno-varnostni zakon (Social Security Act) je postava, ki jo je kongres sprejel. Ustanavlja dve vrsti socijalnega zavarovanja — zavarovanje proti nezaposlenosti in starostno oziroma posmrtninsko zavarovanje za delavce in njihove družine. Nadalje poskrbuje za javno pomoč potrebnim starcem, potrebnim slepcem in odvisnim otrokom. Socijalno-varnostni zakon je bil sprejet 1. 1935 in spremenjen 1. 1939. Sledeči je eden izmed vrste člankov, ki razložijo našim čitateljem njihove pravice, koristi in dolžnosti pod starostnimi in posmrtninskimi določbami tega zakona. Članek 9. VAŠI SOCIJALNO-VARNOSTNI DAVKI IN DAVČNE POBOTNICE Pod določbami Socijalno-varnostnega zakona o starostnem in posmrtninskem zavarovanju, delodajalci in delavci, na katere se ta sistem nanaša,skupaj plačujejo stroške zavarovanja. Vsak izmed njih plačuje davek federalni vladi, ki znaša 1% delavčeve plače. Ta odstotek bo veljal do 1. 1943. Vlada iztirja delavčev davek potom njegovega delodajalca: to je vaš delodajaec ga odbija od vaše plače in ga predaje vladnemu davkarju skupaj z enakim zneskom iz lastnega žepa. To pomenja, na primer, da ako zaslužite $25. na teden, vaš delodajalec si pridržuje 25 centov. Ako zaslužite $15. na teden, si pridržuje 15 centov. On vam daje pobotnice za kar je odtegnil, ali zakon mu veleva, da mora to storiti vsaj enkrat na leto in vsak čas, ko zapustite službo. Te davke mora plačevati vsak delavec in vsak delodajalec, ki jih pokriva starostni in pošmrtninski zavarovalni sistem. To pomenja takorekoč vse delavce, ki so zaposleni v poslu ali industriji, vštevši mala podjetja, kakor tudi velika. Davek se mora plačevati, ako je samo eden delavec nameščen. Plačevati ga morajo delavske in nekatere druge organizacije, ki imajo uradnike ali nameščence s plačo. Ne nanaša se pa na poljedelsko ali hišno delo, niti ne železnice, javno službo ali na nekatere prosvetne, verske in druge nekoristonosne organizacije- Davki se morajo plačevati ne le na mezde ali plače za polnočasno delo,, marveč tudi za začasno delo in delnoeasno delo. "Mezde" pomenjajo gotovino, pa pomenjajo tudi hrano, stanovanje in druge načine plačevanja poleg gotovine. Na primer, v slučaju natakarja in njegovega gospodarja, vsak plačuje davek na plačo v gotovini, pa zraven na vrednost hrane ki se mu daje, in "vrednost" pomenja primerno vrednost za časa plačila. "Mezde" vključujejo tudi provizije in pristojbin*. Na "mezde" čez $3,000 na leto, se davek iztirja le za $3,000. Tvidi, ako bi imeli več delodajalcev in eden izmed njih oziroma vsi skupaj bi vam plačali več kot $3,000. »a leto, le $3,000. na leto bi štelo v prid zavarovalnine. Ker bi pa i vsak izmed vaših delodajalcev bil že vplačal davke za vas, vam federalna vlada na vašo zahtevo povrne vaš davek na oni del vašega skupnega zaslužka za dotično leto čez $3,000. Da se ta denar dobi nazaj, zaprosite federalno davkarijo v roku dveh let po plačilu davka. OPAZKA—Starostni in posmrtninski zavarovalni sistem se razteza le na delavce, ki zaslužijo mezde ali plače, in na njihove družine, ki imajo potrebne kvalifikacije pod tem sisternqm. Naj se ta ne zmeša z Javno pripomočjo, federalno-državnim sistemom, ki daje pomoč osebam, ki so v potrebi — starcem, slepcem in odvisnim otrokom. Za informaciji: o zavarovalnem sistemu vprašajte pri najbližji podružnici Social Security Board-a, ki se nahaja v vaši bližini. -O- Nasprotniki štor« in žrtvujejo vse za svoje zmote; kaj ti kol katoličan storiš za širši upliv svojega prepričanja? KRASEN KRIŽ kateri tvori pripravo, ki se rabi otf času pre-videvanja bolnikov. Narejen je po novem praktičnem načinu iz tako zvanega "Wood Fiber" materiala. Visok blizu 11 in-čev. Narejen tako, da se vsa priprava, kot svečke, flaška za blagoslovljeno vodo, bata, prtič, žličke zloži v križ. Nato se načelna stran križa zapre kot pokrov in imate krasen križ za obesiti na steno. Narejen je v lepi orehovi barvi. Križ je vlit iz lepe svetle medenine. Te križe so začeli izdelovati pred kratkem kot posebno no-veliteto in se radi praktič»osti zelo prodajajo. STANE S POŠTNINO: $2.50 Znesek je poslati v Money ordru ali čeku z naročilom na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO - SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena aa in stane samo: JpAiUv Naročila sprejema * Knjigarna Amerikanski Slovenec) 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois Kako bo v Evropi, in kako bo vplivalo vse tudi na Ameriko, danes nihče ne more povedati. Vobče poudarjajo, da naj se drži Amerika proč, in naj se pripravlja, da reši civilizacijo. To ni le vrlo plemenito, tudi zelo potrebno utegne biti, ako je komu za civilizacijo. Ampak kako? Kdor hoče rešiti, mora sam trdno stati, imeti dobro civilizacijo. Kakšna je ta amerikanska civilizacija zdaj? List, ki dobro pozna razmere, meni: "We have some serious doubts that the United States can assume the role of saviour of civilization at the end of the present "hate-and-ven-geance war" now waging in Europe. "The United States has as many evidences of dry rot in the abstract called civilization as almost any nation now at peace," he says, and produces evidence: "We lead the world in peacetime murders. Marriage fences, if we except the minority Catholic group, are broken or completely thrown down. Divorce is become a recognized institution. Birth-control clinics flourish, and much of the medical profession nods approval. "Consider the number of public officials who are jailed annually, or should be, for using public office to corrupt the public conscience. They steal, cheat, give bribes or take them. "See the number of men and women at the present time who live, not for their country but on it. "We could go on and on. But to what purpose? Tomorrow or the next day some other political windbag will continue to shout about 'our manifest duty' to save a civilization for Europe which we PREJELI SMO V RAZPRODAJO RU-VUE ter nove filme, v katerih vidite Norveško, Švedsko in druge razne slikovite kraje. Tru-Vue gledalo stane -----------80c Filmi vsak po------35c Knjigarna "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Road, CHICAGO, ILL. seem hardly able to save for ourselves." Sami se pogrezujemo in druge hočemo rešiti in rešiti jim civilizacijo, ko smo do vratu v džunglu. Ne vem, če bo nam Evropa mogla zakli-cati, ampak ako bo še mogla, bi nam lahko zaklicala: "Medice, cura teipsum — zdravnik, samega sebe ozdravi." Morda je že zdaj pri nas civilizacija bolj ogrožena, kakor t Evropi sami. Včasih jim še narava malo zagode. Vse zapišejo na rovaš narave. Od narave, po naravi, ob naravi, vse je le tako, ker je narava taka. Ce vprašaš, odkod narava ali naravni zakoni, je odgovor, da je vse pač od narave in prav večnost pripisujejo naravi, trdijo, da je narava večna, ker je narava. Plitvi behevioristi pripisujejo naravi celo vse razne razmere in odnošajo v človeški družbi. Pa zagode eno narava sama. Tokrat je znani profesor Einstein povedal nekaj o naravi. Znan in slaven je postal dr. Einstein, ker se že leta trudi, da najde fizikalno teorijo, v katero bi mogel vključiti vse vesoljstvo naravnih pri-kaznij. Menda se mu je to posrečilo po znani relativni teoriji (field theory). Tudi našo zemljo vključuje. Ampak ta teorija pride do polomije, ko gre za svet atomov. Ti atomi se ne dajo vpreči v noben določen sistem uzroka in učinka, in se ravnajo po "inexorable" zakonu nedoločenosti, ali zakonu količnosti (quantum theory). Ko bi se dali te teoriji zediniti, bi bila zagonetka rešena. Vsi Einsteinovi napori pa so bili brez uspeha, in sam prizna, da niti koraka ni napredoval. Še več, dr. Einstein prizna, da bi sploh kdaj moglo priti do zedinjenja. Prizna toraj čudno skrivnost, katere nikoli ne bo rešil človeški razum. Svet, vesolstvo, zemlja. . obstaja iz atomov, vesoljstvo se ravna po relativni teoriji, atomi se pa nočejo. In vse to je pred našimi očmi, vse Vidimo, lahko preiščemo, pa stojimo pred zagonetko, in ljudje vihajo nosove, ko gre za svet, kakršnega ne moremo dojeti z nobenim človeškim merilom. Narava sama vas postavlja pred zagonetko, skrivnost, katere ne morete prodreti, pazite, če ste z malim zadovoljni. -o- B\YRDOVO EKSPEDICIJO HOČEJO KONČATI Washington, D. C. — Eden poslaniških pododborov je zadnji petek podvzel korake, da se konča ekspedicija admirala Byrda na ozemlju okrog južnega tečaja. Nakazati se ji namerava samo toliko denarja, da se bodo njih člani lahko povrnili domov. 'živi izvirr je krasna knjiga, ki govori o trdnem rodu Brjanov. Zanimiva povest, ki more vsakega zanimati. Spisal jo je znani slovenski pisatelj IVAN MATlClC, ki je spisal knjigo "Na krvavih poljanah". Knjiga vsebuje 411 strani, tiskana na finem knjižnem papirju, platnice klasično moderno opremljene, vezana v platno. KNJIGA STANE S POŠTNINO $2.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Rd. -:- Chicago, Illinois