ŠE VEDNO PREMAJHEN VPLIV DELAVCEV!
Na kongresu Zveze socialistične mladine Jugoslavije je sodeloval tudi delegat občinske konference naše občine NIJAZ SMAJIČ. Sodelovanje na kongresu mu je pomenilo priznanje za njegovo dosedanje ddo v mladinski organizaciji in spodbudo za naprej. Za sodelovanje na kongresu se je temdjito pripravil ter pri-pravil referat, ki se je nanašal na razmerje m«d državnim in samoupravnim pravom z vsemi poslediauni, ki izvirajo iz čedalje večje veliave samoupravnega prava pri nas. O svoji temi je latako toliko boH pogJoblfeno podal referat, saj si je za življenjski poklic izDral prav to stroko. Letošnje šolsko leto posluŠa predavanja drugega letnika Ijubljanske Pravne fakultete. Poprosil sem ga naj napravi kratek izvleček najpomembncj-ših misli svojega referata, ki jih je strnil v naslednjem: »Samoupravno pravo dobiva v naši drnžbi večjo ve-Ijavo, zlasti velik pomen ima pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, za kar je zelo zainteresirana tudi mlada generacija.«
Edvard Kardelj je v svoji bro-šuru »Temeljni vzroki ustavnih sprememb« opozoril na nevar-nosti, ki jih prinaša s seboj, ker namreč s samoupravnim pravom prihaja do ogromne množice po-zitivnih pravnih predpisov v obliki samoupravnih splošnih aktov. Ena temeljnih nevarnosti je ta, da ostajajo samoupravni akti oblikovani in pisani v težko razumljivem pravniškem jeziku, kar ima za posledico njihovo od-tujenost od delavcev v združe-nem delu. V zvezi s tem prihaja do mnogih napak, kot so preti-rano razraščanje administrativ-nega aparata, sprejemanje sa-moupravnih aktov v zadnjem trenutku, ter poplavo gradiv, s katerimi naj se delavci seznanja-jo, na osnovi katerih bodo odlo-čali. Tu tičijo razlogi pojavom, kot so bile nedavne prekinitve dela v nekaterih temeljnih orga-nizacijah združenega dela, saj so bili delavci prepozno in preslabo seznanjeni z vsebino samou-pravnih splošnih aktov, za katere je bil v zakonu o združenem delu določen rok za sprejem.-To je povzročilo da so bili ti akti spre-jeti po hitrem postopku, zaradi grožnje, da bodo v nasprotnem primeru prejemali delavci le za-gotovljeni minimalni osebni do-hodek. Krivda za tako stanje nedvomno zadeva v večini pri-merov skupne službe (admini-stracijo), ki čakajo s pripravo predlogov in osnutkov samou-pravnih splošnih aktov na zadnji trenutek, tako da zmanjka časa za pregled vsebine, javno raz-pravo in upoštevanje vsebinskih pripomb.
Prihajalo je tudi do kupovanja samoupravnih splošnih aktov, ki so se pojavili na »tržišču«. V ne-
katerih temeljnih organizacijah so kupili že izdelane samou-pravne akte in jih nekritično prenesli v svoje okolje. Zavoljo formalnega samoupravnega po-stopka so bili ti akti tudi sprejeti, ker delavci niso imeli možnosti sodelovati pri njihovetn obliko-vanju, prihajalo je do prej ome-njenih prekinitev dela.
Danes vse preveč govorimo nasplošno o zakonu o združenem delu, premalo pa posvečamo po-zornost uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov, ki iz ustave in Zakona o združe-nem delu izhajajo. Oblikovalci in nosilci samoupravnih splošnih aktov morajo dejansko postati vsi delavci v združenem delu, ne pa da se njihova vloga reducira zgolj na formalno sprejemanje teh aktov. Dolžnost ZSM in dru-gih družbenopolitičnih organiza-cij je ustvarjanje pogojev v kate-rih bo delavec imel več besede pri oblikovanju teh aktov, ne pa da delavec dobi akte dokončno izdelane od skupnih služb, ozi-roma »kupljene«!
Tema, ki je našega delegata na mladinskem kongresu v Beo-gradu tudi pritegnila, se je nana-šala na organiziranje Zveze so-cialistične mladine in deprofe-sionalizacije vodilnih kadrov v njej. »Tovariš Tito je na osmem kongresu Zveze sindikatov Ju-goslavije pokazal na problem profesionalizacijo vodilnih funkcij v družbenopolitičnih or-ganizacijah. Gre za to, da so te vodilne funkcije v rokah posa-meznikov, ki se z njimi poklicno ukvarjajo, zato prihaja do nji-hove odtujitve od članov svoje organizacije, ter prevelike kon-centracije družbene moči. Kon-gres ZSMJ je podprl predlog to-variša Tita, da je treba preiti na sistem kolektivnega vodstva v ZSM. Pogoj za takšno preobra-zbo mladinske organizacije je načrtna in kvalitetna kadrovska politika. To pomeni, da mora ZSM posvetiti večjo pozornost usposabljanju mladih za prev-zemanje dolžnosti na vodilnih mestih ter delegatskih dolžno-stih. Dolžnost Zveze sociali-stične mladine Jugoslavije je usposobiti in pripraviti čimveč svojih članov, da bodo lahko de-lovali kot delegati v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti ter organih samoupravnih orga-nizacij in skupnosti. V začetnem obdobju bo nedvomno prihajalo do razlik med posameznimi ob-činskimi konferencami pri uve-ljavljanju kolektivnega vodstva. V posameznih občinskih konfe-rencah bodo ta akcijsko-poli-tični program različno hitro ure-sničevali, obstaja pa tendenca, da bi po določenem času uskla-dili organiziranost občinskih konferenc na ravni republike«. FRANCE PREŠEREN