o p i s x_ Iz Prage. Znano je, kako »Schulverein« češke otroke v svoje nemške šole vabi. Zato se je nedavno v glavni skupščini »Praškega češkega učiteljskega društva« mnogo debatiralo o tem, s kakošnimi sredstvi bi bilo mogoče zaprečiti v bodoče to ostudno početje. Slišala se je innogotera ostra beseda. Jeden govornikov je ta lov čeških otrok označil za »moderno sužnost«, komur je ves zbor pohvalno pritrdil. Konečno se je vzprejela na deželni zbor resolucija, da naj isti naredi postavo, vsled katere bi se moral jezik in narodnost otrok varovati tako, kakor n. pr. tudi stariši nimajo pravice izpremenovati veroizpovedanje svojih otrok od 1. —14. leta. — Ako postane ta nasvet zakon za Češko, ga bode dobro tudi po slovenskih pokrajinah uvesti, ker tudi na Slovenskem se je začel lov na slovenske otroke. Tudi v Pragi se nahaja za Češko zaloga šolskili knjig. Njeno vodstvo je določilo za šolsko leto 1884/5. za knjige ubogim otrokom 39.000 gld., koja svota se bode razdelila posameznim okrajem po razmeri otrok, ki hodijo v šolo. Po narodnosti razdeljeno dobi 338.583 nemških otrok 10.000 gld., a 556,213 češkik otrok 29.000 gld. Iz Linca. Ker imajo stariši pri prošnjah za šolsko olajšavo preveč potov in troškov, je naučno ministerstvo dovolilo, da morejo isti v bodoče za to pri kraj. šol. svetih ustmeno poprositi. _ Dunaja. Kakor nedavno za srednje, je ukazalo zdaj naučno ministerstvo revizijo šolskib knjig in učil tudi za meščanske in ljudske šole, kojih zapisnik dobf šolska oblast vsake dežele, da se natančno po tem ravna. Iz Zagreba. V naglici poročam čestitim čitateljem »Učit. Tovariša«, da smo dobili za deželnega šolskega nadzornika za Hrvatsko in Slavonijo gosp. Vekoslava Goluba. Še jedno veselo novico imam zabilježiti, in ta je, da je vender že enkrat naša deželna vlada uredila povrnitev troškov, koje imajo učitelji pri hnji k okrajnim skupščinam. V prihodnje bode dobival vsak učitelj, kakor drugi javni uradniki, 14 novcev za en km., ako se mu je voziti pa po vodi, se mu bode plačevalo za II. razred ladije. Iz Sežane. Učit. društvo za SežansM šolski okraj bode zborovalo v 3. dan julija ob 9. uri predpoludnem v Komnu. Dnevni red: 1. Praktičen poskus. 2. Predsednikov pozdrav. 3. Prebere se zapisnik min. zborovanja. 4. Kritika o poučevanem. 5. 0 popravljanji pismenih nalog. 6. Volitev novega odbora. 7. Eazni nasveti. — K obilni udeležitvi vabi odbor. Iz Lo^aškega Okraja, v dan 22. junija t. 1. — Pretekli četrtek sešli so se nekateri učitelji Logaškega okraja na Rakeku. Predmet shoda je bilo posvetovanje o predlogih, kateri naj bi se stavili pri letošnji konferenciji in o kandidatih, kateri naj bi se postavili za deželno učiteljsko konferencijo. — Predlaganih je bilo več nasvetov, kakor o šolskih vrtih, o učiteljskem stanovanji, o uradnih spisih, o šolskih počitnicah, o starostnih dokladah, razdeljene po plači, o opravilnih dokladah na enorazrednicab. Predloge vzprejeli so trije zbranih učiteljev in obljubili, da jih bodo pri konferenciji predlagali. — 0 drugi točki namreč, o odposlancih v deželno učiteljsko konferencijo, so bili učitelji sploh tega mnenja, zakaj volijo Idrijski učitelji z drugimi tega okraja. Oni služijo na zasebni šoli pod uadzorstvom poljedeljskega ministerstva, in ne dobivajo svoje plače iz normalnega šolskega zaklada, ter ne plačujejo svojega doneska za okrajno knjižnico. Vender pa pri vseh zborovanjih z drugimi vred glasujejo. Učiteljem ni do zdaj znan kak ukaz, če in od kdaj imajo oni pravico glasovati pri našem zborovanji. Prigodilo bi se že bilo kmalo, da bi bili Idrijski učitelji zmagali s svojima kadidatoma v okrajni šolski svet in učitelji Logaške, Planinske, Cerkniške in Ložke okolice bi ne imeli nobenega zastopnika. Le srečkanju se je zahvaliti, da so Idrijski učitelji takrat samo z enim kandidatom prodrli. — Želeti bi bilo, da bi se nam pri konferenciji v dan 2. julija t. 1. ta stvar razjasnila. Iz Kameniškega Okraja. Okrajna učiteljska konferencija za Knraeniški okraj bode v Kameniku v 6. dan avgusta t. 1., in sicer po tem le redu: 1. Poročilo c. kr. okr. šolskega nadzornika. 2. Slovnični pouk: a) na enorazrednicaii (poroča gospodičina M. Scherz); b) na dvorazrednicah (poroča gosp. A. Javoršek). 3. Začetni pouk v zemljepisji (poroča gosp. A. Kecelj). 4. Poročilo odbora za pregledovanje knjig »družbe sv. Mohora« o svojem delovanji v pretečenem letu. 5. Poročilo knjižničnega odbora; volitev tega odbora. 6. Volitev dveh poslancev v prihodnjo deželno učiteljsko konferencijo. 7. Volitev stalnega odbora. Iz Radovljiškega Okraja. Naša učiteljska konferencija bode v 30. dan julija t. 1. v Bledu s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev predsednikovega namestnika in dveh zapisnikarjev. 2. Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika o zaznavanji pri nadzorovanji. 3. Kako more šola z ozirom na deželno postavo z 17. junija 1870. 1. na to vplivati, da se tiči, poljedelstvu koristni, kolikor največ varujejo? (Poroča gosp. Val. Žvagen, učitelj v Radovljici.) 4. Kakšen namen imajo šolske knjižnice in kako se more z domačim berilom šolska vzgoja povspeševati ? (Poroča gosp. Jos. Medic, nadučitelj v Kranjski Gori.) 5. Poročilo knjižničnega odbora o stanji okrajne učiteljske knjižnice. Nasveti o nakupovanji novih knjig. 6. Volitev stalnega odbora za učiteljske konferencije in knjižniškega odbora. 7. Posamezni nasveti. Iz Vipave. "f" Preč. g. Luka Hiti, beneficijat, bivši c. k. okrajni šolski nadzornik in šolski voditelj, je 20. dan preteč. m. umrl po daljnem bolehanji. Pokojnik je bil vzgleden učitelj mladini in vrli domoljub. Naj v miru počiva! Iz Iijubljane. Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega v 20. dan preteč. m. Mestni odbornik g. dr. Ivan Tavčar stavil je sledeči nujni nasvet: »Glede na to, daje občina po zakonih v prvi vrsti poklicana, ljudske šole ustanovljati; glede na to, da se narodni zastop Ljubljanskega mesta nikdar ni protivil zahtevam nemških someščanov, če so bila utemeljena v zakonu in v resnični potrebi, in da je zategadelj uže od nekdaj po mestnih učilnicah nemškemu jeziku in njega pouku odkazano merodajno mesto; glede na to, da je vsled dotičnega sklepa kranjske hranilnice javno mnonje po vsej pravici močno razdraženo, ker vsakdo čuti in vidi, da je omenjeni sklep gola politična demonstracija, kuje troške naj bi plačal hranilnični zaklad, in glede na to, da se ta sklep obrača proti zdanjemu zastopu ljubljanskega mesta, kakor da bi leta v ustavi določene pravice nemških svojih someščanov zatiral ali vsaj zanemarjal, in glede na to, da se je sklep v tem smislu po svetu in slovenski Ljubljani sovražnem časopisji v resnici tudi tolmačil, naj slavni mestni zbor sklene resolucijo: 1. Mestni zastop Ljubljanskega mesta izreka svoj protest proti sklepu kranjske hranilnice v Ljubljani, s katerira se hoče v slovenskem tem mestu s hranilničnim zakladom ustanoviti privatna ljudska učilnica z nemškim učnim jezikom in sicer zategadelj, ker je mestni zastop vselej pripravljen, ustanoviti nemško ljudsko šolo, če bi se lije zakonita potreba izkazala in dognala. 2. 0 tej resoluciji naj se primerniin pOtom poroča visoki c. kr. deželni vladi.« Nujnost predloga mestni zastop brez ugovora odobrf. Potem utemeljuje predlagatelj dr. Tavčar meritorično na kratko svoj predlog, kateri se pri glasovanji v obeh oddelkih jednoglasno vzprejme. — Mestni odbornik g. dr. Derč poroča v imenu šolskega odseka in predlaga, da se kakor vsako leto tudi letos voditelju I. mestne ljudske šole dovoli donesek k stanarini, čemur zbor pritrdi. — Dalje g. poročevalec še poroča o prošnjah mestnega učitelja in mestnih učiteljic za petletnice. Vzprejme se nasvet, da se dovolijo petletnice od povišane plače.