Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika v luči razvoja slovničnega opisa Robert Grošelj IZVLEČEK: V članku je podan kronološki pregled oblikoskladenjskih obravnav stcsl. nepredl. mestnika v znanstveni literaturi od J. Do-brovskega do aktualnih skladenjskih razprav ter njihova problemska členitev. Pri slednji je pozornost namenjena teoretičnim izhodiščem, načinu opredeljevanja rab stcsl. nepredložnega mestnika in opozorilom na leksikalizacijsko-gramatikalizacijske poteke, ki so prizadeli izhodiščne mestnike. ABSTRACT: This paper offers a chronological overview ofthe morpho-syntactic treatment of the OCS bare locative in scholarly literature from Dobrovsky to modern syntactic papers and its problematic analysis. This analysis focuses on theoretical premises and how the use of the OCS bare locative is defined, and draws attention to lexi-calization and grammaticalization processes that have affected the original locatives. 0 Uvod1 Nepredložni mestnik se kot še živa slovnična kategorija (verjetno pa neproduktivna) pojavlja le v najstarejših spomenikih posameznih slovanskih jezikov; kasneje namreč izgine - predvsem na račun uveljavitve predložnosklonskih zvez . V tem pogledu predstavljajo stcsl . spomeniki (ob csl . redakcijskih in staroruskih besedilih) dragoceno gradivo, saj v njih nepredložni (v nadaljevanju nepredl . ) mestnik nastopa v najširšem spektru zanj značilnih skladenjskih funkcij (prislovnega določila kraja in časa, predmeta), druge izvorno mestniške oblike pa se kažejo kot prislovi (nosg-fc), celo predlogi (MejKgoy), vezniki (u/fc) . Stcsl . nepredl . mestnike je torej potrebno ločiti vsaj v dve kategoriji: na sinhrono še vedno v paradigmo vključene sklonske oblike, tj. »prave« nepredl . mestnike, ter na diahrono izmestniške oblike, ki so v razvoju izgubile stik s paradigmo, tj. izvorno se 0 0 ■t Doc . dr. Andreji Žele se zahvaljujem za koristne pripombe in nasvete ob branju zgodnej še različice članka . 39 Fn Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... mestniškim oblikam se je spremenil besednovrstni status, tako da sinhrono (s stcsl . stališča) govorimo o prislovih, drugotnih predlogih, veznikih. Namen te razprave je dvojen: (1) podati kronološki pregled oblikoskladenjskih obravnav stcsl . nepredl . mestnika v znanstveni literaturi od slovnice J . Dobrovske-ga (1822) do najbolj aktualnih skladenjskih razprav; (2) problemsko razčleniti slovnične opise . Pri problemskem razčlenjevanju opisov je pozornost namenjena predvsem teoretičnim izhodiščem obravnav oblikoskladnje stcsl nepredl mestnika in morebitnim opozorilom na adverbializacijo sklona (in druge leksikalizacijsko-gramatikalizacijske spremembe, ki so prizadele mestnike) i 1 Slovnični opisi oblikoskladnje stcsl. nepredložnega mestnika N 1.1 Sintagmatsko izhodišče2 A Kot (v osnovi) sintagmatsko bi lahko opredelili obravnavo oblikoskladnje p stcsl . nepredl . mestnika v delih J . Dobrovskega (1822, 637-640), J . Kopitarja (1836 1 [1995]) in V. Vondrâka (1912, 603-604; 19282, 293-296); sintagmatski členitvi je podrejena semantična pl Omenjeni avtorji na podlagi tovrstne delitve opozarjajo na dvojno funkcijo me- 1 stnika, tj . adverbialno (npr. krajevno c^konkha ctûh nhchï. oycopoB-fc cbokh «Moy bich 4 Supr 47 .12-14; časovno h hcu/k/te otpokts. tomi nad Mt 18 .17 M, Z, Sav) in adver-balno (npr. sNaMENura buh bhcalute Supr 43. 7) . V primeru adverbialnih mestnikov so primeri členjeni glede na semantične podtipe (krajevni, časovni), pri adverbalnih pa glede na predponskost glagolov v jedru sintagme . 3 Pri obravnavi adverbalnih mestnikov so dragocene opombe v zvezi z večjo stabilnostjo nepredl . mestnika ob predponskih glagolih (predvsem tistih s predpono npu-, prim. npuKocN©TH ca, npuB/tHJKHTH ca, npuK/tagaTH ca, manj z Na-, prim. NaglraTH ca, najmanj pa s predponami bts.-, sa-, ob-, oy- itn. ) v primerjavi z nepredponskimi (izjemo predstavlja kocn©th ca; predvsem Vondrâk 1928, 294-295) .4 Ob vzhodnocerkve-noslovanskem gradivu (Ostrog. , Mosk. ) J. Dobrovsky (1822, 637-639) opaža, da primere adverbalnega nepredl . mestnika v mlajših različicah spomenikov spremljajo 2 Sintagmatsko izhodišče v obravnavi sklona upošteva osnovno delitev funkcij glede na odnos, ki ga izraža sklon v besedni zvezi, npr. adverbalna funkcija (odnos med glagolom in samostalnikom), adnominalna (odnos med dvema samostalnikoma; prim . atributiv-nost), adverbialna (ni tesnega formalnega odnosa do neke besedne vrste /samo pomensko dopolnjevanje glagola?/; prim . Čermak 2001, 129-131). 3 J. Kopitar v Glagolita clozianus (1836 [1995]) v poglavju Opombe k skladnji slovanskega jezika (65-67) omenja samo adverbalni mestnik, in sicer ob glagolih s predponama Na- in npH-: Ne npHKacaHTecA xphctIx^ mohxti ali npHOBTiWTHTHCA TaHNax^ Kloč . Skupaj z J. Dobrovskim k problematiki adverbalnega mestnika ustrezno uvrščata tudi zglede ob iz-glag . pridevnikih tipa npHK/ioNEN in npuaeneN, prim . rajne nebalue npuaenNa m8jk1x Num . 31 . 35 (Dobrovsky 1822, 637-639) . 4 V. Vondrâk meni, da naj bi bil mestnik ob glagolih bhcIth, kocn©th ca, npukocn©th ca pravilo (mogoče še ob gpkJuaTH ca, iath ca, ba31th), medtem ko so dopolnila v obliki rod . , predložnega mest . (o) ter daj . in tož . ob kti redkejša (Vondrâk 1928, 294) . Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... • popravki ali pa so nadomeščeni z daj. , rod . ali predložno-sklonskimi oblikami, prim . ob jKepTBd xi ero oB/iau/kx"1* kocnetca Mosk . se nahaja popravek ob/i<\kwm (daj. mn. ) sc itn. ; v primeru npHi/exu no/iNwx s/iaukxi. Prov. 27.25 se najde možnost w + mest. , 0 prim. npH/rkjKH w s/iau/kx cSSi^ux Na no/iu itn. <^ J . Dobrovsky in V Vondrâk sta opozorila tudi na to, da se je nekaj izhodičnih ^ nepredl. mestnikov adverbializiralo . J . Dobrovsky (1822, 640) med izmestniškimi prislovi omenja zgolj »/. . . / Locales sine praepositione« rogk, go/ik, iiaNH, medtem ko je V. Vondrâk nekoliko natančnejši, saj loči krajevne (Toy, BiNoy itn. ), časovne (nosgk, oyTpk itn. ) in ostale prislove (Andere Lokale Adverbien), med katerimi se nahajajo tako rogk 'angenehm, gelegen', noHk 'wenigstens', /iksk itn. (kasneje opre- p_ deljeni predvsem kot povedkovniki), kot načinovni goBpk, upoTi^k (sem je uvrščen ^ tudi veznik uk, uk h 'quamquam'; Vondrâk 1928, 295-296) . Manj (če sploh) so ^ problematizirani razlogi za leksikalizacijske procese (adverbializacijo itn. ), ki so prizadeli nepredl. mestnik (prim. prislov goBpk, veznik uk itn. ), pomanjkljivo pa je h- predstavljena tudi problematika obstoja/izgube adverbalnega mestnika . z 1.2 Semantično izhodišče q Drugi sklop obravnav oblikoskladnje stcsl. nepredl . mestnika zaznamuje se- ^ mantično-sintagmatska preureditev členitve; semantika sklona (krajevnost, časovnost itn. ) je torej nadrejena sintagmatskim opredelitvam. Med avtorje, ki so obravnavali nepredl . mestnik znotraj omenjenega okvira, lahko uvrstimo F. Miklošiča (1867; 1868-1874, 636-656), J. Losa (1922, 178-180), A. * Meilleta (1934, 467-468) ter A. Vaillanta (1948, 177-178; 1977, 99-106) .5 Njihova h" semantično-sintagmatska hierarhična preureditev členitve stcsl . nepredl . mestnika prinaša v svojem bistvu enake zaključke o oblikoskladnji sklona kot sintagmatsko- w semantična delitev, vendarle pa je v njihovi obravnavi prišlo do kvalitativnih premikov Osnovna delitev je vzpostavljena na semantični ravnini (primeri po Miklošič 1868-1874, tj . Syntax),6 pri čemer večina avtorjev vzpostavlja tri pomenske skupine: (a) s pomenom kraja (ciKoNkna ctûh nhchï . oycopoBk cboph PMoy b^ch Supr 47 .1214), (b) časa (w^gi* noluth sana/u upkKkBk Prol. -Mih. ), (c) načina (rogk mh sk/io BûCTt npowiNkK TBop Supr. 544.11-12) . 7 Skupina mestnikov s pomenom kraja se nato po sintagmatskem kriteriju jasneje oz natančneje (v odnosu do izhodiščno sintagmatskih obravnav pri J Dobrovskem itn ) členi na adverbialne (notranja delitev glede na lastnoimenskost/občnoimen- Zaporedje v metodološkem kontinuumu predstavljata V. Vondrâk (ne F. Miklošič) in J. Los, saj uveljavljata (a) enako opredelitev stcsl . jezika, (b) enako semantično, (c) sintagmatsko, (č) besednovrstno opredelitev zgledov. Uvrstitev V. Vondrâka v skupino 1 . 1 pogojuje izključno hierarhizacija opredelitev, tj . sintagmatsko-semantična (1 . 1) namesto semantično-sintagmatske (1 . 2) . Na tem mestu ni obravnavan metodološki razvoj Miklošičeve obravnave stcsl . nepredložnega mestnika med razpravo Local (1867) in poglavjem v Syntax (1868-1874) . Miklošičevi skupini vzroka in ozira se lahko z natančnejšo tekstološko interpretacijo izloči (op . R . G.). 41 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... skost mestnika)8 in adverbalne mestnike, ki se delijo glede na formalno-besedo-tvorno zgradbo glagolov v jedru sintagme (nepredponski, predponski glagoli) . 9 Pri adverbalnih mestnikih J . Los ugotavlja, da je lokativni pomen dopolnil primaren, čeprav se je ponekod izgubil, prim. sasipiTH r/iaro/rfc, npu/iejtiaTH moi/htbI .10 Tu je izpostavljeno tudi vprašanje o izgubi nepredl mestnika: J Los (1922, 179) opozarja na pripise npr. iz Asemanijevega ev. (tip apxuenucKona u/kcapurpagi 175), ki bi lahko pričali, da je bilo omejevanje nepredl mestnika v stcsl evangelijih lahko tudi posledica gr. vpliva .11 Pri semantično-sintagmatski členitvi je jasneje vzpostavljeno tudi razmerje med adverbialnimi (npr. čas . noi/yy nolijth bt^/ii* bûct^ Mt 25 . 6) in že adverbializiranimi mestniškimi oblikami (sem avtorji prištevajo go/ii, btnI, shmI, goBpi) .12 V ta okvir sodi tudi Miklošičeva razlaga adverbializacije,13 s katero je avtor začrtal osnovne a 8 Tu gre za vzpostavljeno razmerje med primeri tipa nplûCTT yycopoBi bich Supr 47. 18 (lastnoimenski) in inu von aussen . wären auch die anderen casus gebrauchlich, so wäre kein grund vorhanden, die angeführten formen, deren syntaktische bedeutung nichts singuläres darbietet, als adverbien anzusehen in anderen fällen haben die casus nicht die ihnen sonst als regel zukommende bedeutung: /.../; daher auch die sing . loc . neutr. nominaler form blazê, vysocê, gortcê als adverbia behandelt . andere formen lassen sich keinem bestimmten casus zuweisen und scheinen überreste aus einer casusreicheren urzeit zu sein /./ « F. Miklošič prislove uvršča med »členke« (partikeln), ki predstavljajo vse nepregibne besedne vrste, tj prislove, predloge (podvrsta prislovov), veznike Pri tem ne opozarja povsod na nove leksikalizacijsko-gramatikalizacijske spremembe, ki so omogočile bese-dnovrstno osamosvojitev posameznih sklonskih oblik, vzpostavi pa razmerje med njimi Tako za drugotne predloge pravi, da jih od prislovov loči to, da lahko natančneje določajo glagole in pridevnike ter opravljajo vlogo glagolskih predpon (prim . ßaivetv proti napaßaiveiv) . Za predloge velja, da so izgubili samostojnost, vendar pa so na ta račun pridobili »die syntaktische kraft der beziehung auf einen gegenstand«, tako da izražajo razmerja med posameznimi stavčnimi členi (Syntax, 150-151) . Pri veznikih se ne spušča v njihov nastanek, temveč le vzpostavi razlikovalno razmerje med njimi in prislovi: oboji spadajo v skupino členkov, vendar pa samo vezniki zaznamujejo razmerja med stavki F Miklošič pojasni, da gre pri tem za razliko v skladenjskem pomenu (Syntax, 151); s tem je verjetno mišljena razlika v skladenjski vlogi 14 Njegova razlaga ni popolna, vendar v grobem opozarja na skladenjske spremembe, ki so prizadele mestniške oblike V zadostni meri nista problematizirana niti nastanek niti izguba adverbalnega mestnika 15 Stavčni člen lahko opredelimo kot skladenjsko relevantno prvino stavčne zgradbe, ki se jo določa s skladenjsko analizo (prim delitveni kriterij po obliki, mestu v stavčni zgradbi, vprašalnici; ESČ, 100-101; ESJ, 308). To tradicionalno (posplošujočo) opredelitev stavčnega člena navajam zgolj zaradi vzpostavitve razlike med sintagmatsko in stavč-nočlensko členitvijo (obe delitvi se tudi prepletata). O problematičnosti stavčnočlenskih opredelitev glej Dular 1982, 35-43; Cermâk 2001, 157-160; ESČ, 100-101 . 1.3 Uveljavitev funkcijskega (stavčnočlenskega) izhodišča ^ Sintagmatsko izhodišče členitve stcsl nepredl mestnika v drugi polovici 20 stol nadomesti funkcijski (stavčnočlenski) kriterij, kar pomeni prehod od razmerja, ki je definirano besednozvezno (mestniška imenska/zaimenska oblika v razmerju do glagola, samostalnika itn ), k stavčnočlenski vlogi (skladenjski funkciji), ki jo ima mestniška oblika v stavku. 15 Ob njej se - hierarhično nižje - pojavlja tudi semantična delitev 1.3.1 Med osrednja dela o stcsl nepredl mestniku gotovo sodita razpravi V 43 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... ^ N. Toporova (Toporov 1961),16 sploh pa J. Bauerja (Bauer 1963) . Slednji že na začetku razprave (1963, 264) opozori na dejstvo, da je bila izguba nepredl mestnika povezana z njegovim pomenom, tj adverbialnostjo - predvsem funkcija prisl dol kraja, redkeje časa (bolj abstraktni okoliščinski pomeni, npr načina, dopustnosti, so drugotni) Predmetna funkcija nepredl mestnika naj bi bila drugotna, saj naj bi do nje prišlo šele po okrepitvi sklona za nekaterimi glagoli in oslabitvi prvotnega S adverbialnega pomena. Prevladujoča »konkretnost« mestnika (neposredno povezala na z adverbialnostjo) pa naj bi bila glavni razlog, da so ga nadomestile predložno-Q sklonske oblike . v V skladu z izhodišči razprave je obravnava mestnika razdeljena na prislov- n nodoločilne (oöcToaTejibCTBo) in predmetno funkcijo (b coHeTamm c rjiarojiaMH -i gonojiHeime) . 17 Med prislovnodoločilnimi funkcijami je najprej obravnavan nepredl . mestnik s pomenom kraja (prvotna funkcija, a najšibkeje ohranjena), in sicer v skladu z naraščajočo leksikaliziranostjo sklonskih oblik: lastnoimenskim primerom, kot je > r/iiropa Broc/ioBiua . enna bthblim NaNsuaNsuu A 141a. 27 itn. , sledijo zveze s kazalnim p zaimkom tipa raKo c©tt cTxpaNENû kocth NamA cemi mIctI Supr 81. 3, na koncu pa 1 še poprislovljeni mestniki ropi, go/i, Bp^xy, sagu itn. (nekateri celo predlogi) . Malo število primerov mestnika v krajevni prislovnodoločilni funkciji (v nasprotju s str , Pl stč . primeri) J . Bauer pripiše gr. vplivu. Že izumirajoči nepredl . mestnik (ki pa je še 1 obstajal v dobi svetih bratov Cirila in Metoda) naj bi bil nadomeščen z oblikami in 4 zvezami, ki so ustrezale gr. besedilnim predlogam (Bauer 1963, 265-270) . 18 Čeprav je časovnih mestnikov več kot krajevnih, predstavljajo močnejši prehod k prislovom (tudi njih kasneje iztisnejo predvsem predložne zveze) . Sem spadajo mestniške oblike izrazov časovnih obdobij tipa shmI, no//yy nowth, yyTpi in, s kaz . zaimkom, tomi iiItI, tomi Haci (nûnI, nosg-fc brez podstavnega samostalnika; Bauer 1963, 270-271) . Avtor nadalje izloči skupino ostankov nepredl mestnika v prislovnodoločilni funkciji načina Verjetno preneseni prvotni krajevni pomen se je ohranil v načinovnih izprid . prislovih tipa goBpi, rop^u/k, MupkNi, ocTpi, raBi itn. Gotovo pa je novo spoznanje to, da izvorno mestniške oblike tipa rogi, /ksi, TpiBi (slednji naj bi bil celo daj. ) spadajo med predikative, noHfc pa med dopustne prislove (Bauer 1963, 272) . 19 16 V N Toporov svojo obravnavo stcsl nepredl mestnika razume kot povzemalni opis, saj se navezuje na razpravo Bauer 1951, razširjeno s csl . materialom, in Miklošičevo Local. Zaradi tega je razumljivo, da njegova shema obravnave v splošnem ne prinaša novosti V tem prispevku je poudarek na Bauerjevih ugotovitvah, mnenja V N Toporova pa vstopajo v obliki komentarjev (op R G ) 17 V. N . Toporov se je zaradi pomenske bližine med »pomenom« in »funkcijo« sklona odpovedal izrazu stavčni člen (Toporov 1961, 8), tako da lahko govorimo o »površinskem« neupoštevanju stavčnočlenskega kriterija Delitev vzpostavlja na sintagmatski (adverbi-alna/adverbalna) ravni; sicer pa bi jo brez večje razlike lahko vzpostavili tudi na funkcijski (prislovnodoločilna/predmetna) 18 V. N . Toporov (1961, 182) dodaja, da primeri mestnika lahko predstavljajo po spomenikih ponavljajoče se prevodne klišeje (ob zavedanju, da je korpus stcsl besedil količinsko in zvrstno omejen) 44 19 V. N . Toporov (1961, 183-189) navaja najprej »krajevne« mestnike (večinoma krajevna la- Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... stna imena), prim. c©ti cixpaN'NiNw kocth Nawft ciMi* MkcTk Supr 81 .3, za katere meni, da so značilni predvsem za vzhodnobolgarske spomenike (Sav, Supr) Sledijo pogostejši »časovni« mestniki (tipa suMk, oyrpk, tomi* Mack; v csl. spomenikih malo primerov), ki se besednovrstno že približujejo prislovom, in izmestniški prislovi časa (NûNk, nosgk, i/aNu), kraja (ropk, NHsy, BiNy); manjkajo pa načinovni izmestniški prislovi. 20 Sem bi sodila opomba V. N . Toporova (1961, 190) o »prerazporeditvi stare zgradbe kocn©th ca npu iMk, povezane s fiksacijo preverba pri glagolu«; predponskost glagola naj bi vplivala na relativno stabilnost mestniškega predmeta v času Do kasnejšega iztisnjenja mestnika s položaja predmeta - po J. Bauerju - pride zaradi prevrednotenja dejanja, ki ga izraža glagol; pojavi se sprememba »optike«: pozornost se preusmeri od rezultata dejanja na proces (predmet v mestniku med drugim ne ustreza npr predstavi usmerjenosti dejanja, ki ji ustreza daj , itn ) O prevrednotenju oz soobstoju različnih možnosti pomenske interpretacije predmeta pričajo številni primeri vzporedne vezave, njegovo izgubo »podpira« sklonska homonimija (predvsem z daj in rod v različnih spolih in številih; Bauer 1963, 273-274) Prav raziskava slednje bi omogočila natančnejše sklepanje o vzrokih za izgubo predmetnega mestnika (op R G ) 21 J. Bauer meni, da je bil nepredl . mestnik nekoč edina oblika ob mnogih glagolih s predpono npu- (glagoli z drugimi priponami, prim . bi-, Na-, sa-, obi- itn. , so zastopani z dosti nižjim številom primerov), ohranil pa se je predvsem ob glagolih z bolj abstraktnim pomenom (Bauer 1963, 281). 22 V dosedaj obravnavanih razpravah se nahajajo tudi podatki o vplivu grškega jezika na rabo stcsl nepredl mestnika, ki je po mnenju večine avtorjev marginalen (prim Bauer 1963, Toporov 1961) ali kvečjemu negativen (odstranjevanje v korist drugih skladenjskih sredstev) Večina pa priznava, da je izginjanje nepredl mestnika predvsem Natančnejša predstavitev adverbializacije (in ostalih leksikalizacijskih procesov) predstavlja enega izmed temeljnih prispevkov stavčnočlenske obravnave stcsl nepredl. mestnika.: prislovno določilo kraja (npr. r/iiropa /.../ bihbum NaNsuaNsuu) 0 — krajevni prislov (ropk, go/ik) ali celo predlog (prim. Bpixy); metaforični po- ^ menski premiki v nastanku izmest. časovnih (suMk, yyTpk), načinovnih prislovov (goBpk, ropiuk) itn Funkcija predmeta zaznamuje nepredl mestnike ob glagolih dotikanja ali dejanja, katerih rezultat (dotik, združitev) je zaznamovan z mestom dotika Pri predmetni funkciji gre tudi za rezultat premika k abstraktnosti, pri čemer konkretni krajevni pomen oslabi; poleg tega je treba poudariti načeloma nepredl obliko predmetov ter dejstvo, da so tudi sami glagoli s predponami (ki naj bi skupaj s predlogi etimološko sodili k prislovom) nekako »blokirali« predlog pri mestniku (Bauer 1963, 272-273; Toporov 1961, 190-193) .20 Nadaljnja delitev predmetnega mestnika ustreza Miklošičevi besedotvorni shemi (nepredponski proti predponskim glagolom),21 pri čemer — pa velja izpostaviti vsaj tri novosti: (a) avtor dosledno navaja primere vzporedne z vezave (kritičen tekstološki komentar); (b) predstavljena je zastopanost sklona ob določenem glagolu po stcsl . spomenikih; (c) izpostavljena je relativna stabilnost me- q stniškega predmeta ob glagolih kocn©th ca, npuKocN©TH ca ter npuKacaTH ca (primeri se ponavljajo v razpravah, op . R . G . ) . Avtor na koncu poudari, da je izguba nepredl . mestnika v predmetni funkciji splošnoslovanski notranjejezikovni proces (vpliv gr je izjemen), njegova prisotnost v stcsl in csl pa posledica konzervativizma knjiž jezika22 (Bauer 1963, 284-285) . 45 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... Obravnava mest oblik v funkciji predmeta - njihovega nastanka (glagoli dotikanja, »mesto dotika« kot predmet; oslabitev pomena krajevnosti, premik k abstraktnosti), obstoja (predponskost glagola »blokira« predložnost; stilistična variacija, konzervativnost stcsl kot zaviralec izgube predmetnega nepredl mestnika) in izgube (preusmeritev »optike« od rezultata na proces dejanja; izgubo podpira vzporedna vezava, sklonska homonimija) predstavlja temeljno poglobitev vedenj o S oblikoskladnji stcsl. mestnika. L 1.3.2 Spoznanja omenjenih razprav (Bauer 1963, manj Toporov 1961) povzema- Q ta - v strukturno enaki podobi - J . Kurz (1969, 208-209) ter bolgarska FpaMamuKa v na cmapoöhJizapcKUH e3UK (1993, 463-465) . Skromno opombo je nepredl . mestni-n ku (prislovnodoločilna krajevna in časovna ter predmetna raba) namenil R . Večer-1 ka (1984, 116-117); podobno velja tudi za S . Damjanoviča (2003, 167-168) ter H . Lunta (20017, 147-148) . Skromen je tudi G. A. Haburgaev (1974, 381-384), saj obravnava samo dve prislovnodoločilni rabi nepredl mestnika - krajevno (znane A primere spremljajo izmestniški krajevni prislovi) ter časovno (prim. i hcu/IiI tomi p Hdcfc Mt 17 M), predmetna raba pa je popolnoma zapostavljena. Še bolj okrnjena je 1 oblikoskladnja sklona v Haburgaev 1986 (244-247) . Pl 1.4 Sintaksistično in morfologistično izhodišče 1 Namen obeh izhodišč - gre za teoriji sklona z največjo veljavo v drugi polovici 4 20. stol . - je sistemska razlaga pomenov/funkcij predvsem nepredl . sklonov (predho- • dne teorije so pri razlagi rabe sklonov izhajale iz delitev, pri katerih so se funkcijska 0 merila mešala s semantičnimi, slovarskimi itn. ) . 8 Sintaksistično izhodišče (po J . Kurylowiczu in A . W. de Grootu) temelji na do- • mnevi, da so skloni skladenjskopomensko razločevalni, zanje pa sta bistvena samo distribucija in funkcija Skloni nimajo lastnega notranjega pomena: le-ta se v stavku določa z ozirom na glagol Sklonski pomeni se pri tem premikajo med dvema slovanski notranjejezikovni proces Vplivu grščine na sklonsko vezavo in sinonimni rabi sintetične in analitične vezave se je v delu Synonymous use of synthetical and analytical rection in Old Church Slavonic verbs iz leta 1964 posvetil A . Sjöberg . Avtor v svoji raziskavi pokrije med drugim 27 glagolov, ki so se v stcsl vezali tudi z ne-predl . mestnikom (v analizo vključi 25 najbolj »gotovih«; prim. Sjöberg 1964, 88). Glotometrični rezultati navajajo k sklepanju, da je bil sicer grški vpliv pri omenjenih glagolih največji pri vzpostavljanju analitične vezave, vendar je bilo splošno nagibanje k analitičnosti močnejše, tako da prvega skoraj izniči; po drugi strani naj grški vpliv ne bi zaznamoval sintetične vezave (Sjöberg 1964, 96, 126) Naraščajoča analitična vezava je torej zaznamovala glagole, ki naj bi se vezali z nepredl mestnikom Po analizi A . Sjöberga je nepredl . mestnik že v stcsl . predstavljal le 48 % vseh možnosti sintetične vezave (močan le pri npuK0CN©TH ca) in celo samo 22% vseh dopolnil ob navedenih glagolih (Sjöberg 1964, 126) Avtor sklepa, da je bil nepredl mestnik v času stcsl že v »regresiji«, vendar pa je bil prvim stcsl prevajalcem še znana kategorija Močna tendenca k izbiri grškim vzorcem ustreznih skladenjskih zgradb je prve slovanske prevajalce vzpodbudila, da so to sredstvo, ki je bilo v pog jeziku že arhaično, tudi uporabili (ne v smislu kalka, ampak verjetno stilistične variacije; op R G ) Njegova »recesija« je bila zahvaljujoč stcsl normi nekoliko upočasnjena, ni pa mogla biti popolnoma zaustavljena (Sjöberg 1964, 127) . 46 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... 23 O modificiranih postavkah sintaksistične teorije z ozirom na aplikacijo (na posam . jezike) glej Dular 1982 (50-53) Modifikacije sintaksizma se kažejo v različnem postulira-nju sintaktičnih sklonov: nekateri mednje uvrščajo daj . (sklon indir. predmeta) in ergativ (sklon »prehodnega osebka«; Blake 1994, 32) . 24 Prim . »Beitrag zur allgemeinen Kasuslehre: Gesamtbedeutungen der russischen Kasus« (zbornik Travaux du Cercle Linguistique de Prague VI, 1936) ter »MopcjionoriiHecKiie HaÖJiiogeHHJi Hag cnaBJiHCKHM cKJioHeinieM (cocTaB pyccKiix nagexHtix (jiopM)« (zbornik American Contributions to the Fourth International Congress of Slavists, 1958) . 25 Jakobsonov model morfologistične teorije je doživel več modifikacij v sklopu opisov sklonskih sistemov posameznih jezikov (prim Dular 1982, 47-49) 26 Kurylowiczev »semiološki« zakon (po Kurylowicz 1960) se v interpretaciji K . I . Hodove glasi: »/.../ čim ožja je sfera razprostranjenosti znaka, tem bogatejša je njegova vsebina (pomen); čim širša je sfera rabe, tem revnejša je vsebina « Znaki z ožjo sfero rabe so podrejeni tistim s širšo (Hodova 1963, 5-6) poloma: sintaktičnostjo/slovničnostjo (predvsem im. , tož. , rod. ) in semantičnostjo/ ^ konkretnostjo (daj , mest , or ) ter primarnimi in sekundarnimi vlogami (Dular 1982, 49; Blake 1994, 32-34) Stcsl tožilnik lahko - v skrajnih točkah - opredelimo kot direktni predmet (slovnični sklon) v primarni ter npr prisl dol časa (semantični sklon) v sekundarni vlogi . 23 j Po morfologistični teoriji R. Jakobsona24 ima vsak sklon eno splošno pomensko invarianto (Gesamtbedeutung - intenzionalni pomen), medtem ko v besedilu nastopajo posebni sklonski pomeni (Sonderbedeutungen; ekstenzija sklona), med katerimi je najpomembnejši temeljni (Hauptbedeutung) . Splošna pomenska invarianta predstavlja »vrednost« sklona, ki izhaja iz njenega položaja v celotnem sklonskem sistemu, tj. iz razmerij do splošnih pomenskih invariant drugih sklonov (korelativ-nost) V tem primeru gre za vzpostavljanje razmerij na paradigmatski osi (zato mor-fologistično izhodišče), medtem ko opis variant sodi v skladnjo (ravnino besednih zvez) R Jakobson je razmerja med invariantnimi pomeni sklonov v rus določil s sestavom binarnih nasprotij pomenskih lastnosti (a) usmerjenosti, (b) obsežnosti, (c) z osrednjosti (vsak sklon je glede na lastnost ocenjen pozitivno ali negativno; Dular 1982, 46-49; Blake 1994, 39-42) . 25 Q 1.4.1 Sintaksistično izhodišče V sintaksistični teoriji, ki zaznamuje deli K. I . Hodove (Hodova 1963) in - v bolj omejenem okviru - Cz . Bartule (Bartula 1964), so (sinhrono) funkcije stcsl . nepredl . mestnika razvrščene od najbolj »sintaktičnih« predmetnih do najbolj »semantičnih« prislovnodoločilnih. K . I . Hodova (1963, 8-10) tako prenaša Kurylowiczev »semiološki« zakon (delo Le problème du classement des cas)26 na sklonsko problematiko: loči med primarno in sekundarno funkcijo sklona v določenem skladenjskem položaju, pri čemer sklon s sekundarno funkcijo zaznamujejo posebni pogoji in ožja sfera rabe v odnosu do primarne . Sklonska »MHorodpyHiarHoHajrHocTb« (Hodova 1963) pa se kaže tudi v tem, da se sklon lahko nahaja na dveh različnih ravneh abstrakcije (po A W. de Grootu) - sklonske oblike v semantičnih pomenih izražajo »konkretne« oko-liščinske odnose (isti funkciji lahko ustreza več okoliščinskih pomenov), slovnične 47 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... sklone pa zaznamuje čista skladenjska raba (temelji na vezljivostnih/vezavnostnih w zahtevah nadrejenega člena ali na stavčni strukturi v celoti) . 27 Stcsl nepredl mestnik je obravnavan med obglagolskimi skloni, ki jih zaznamujeta svobodna ali tesna zveza z glagolom (oraoineHira cboooahoh, TecHož Pn CBH3H) . 28 Skloni v odnosu svobodne zveze z glagolom se nahajajo na bolj perifernih položajih, medtem ko so skloni tesnih zvez na bolj središčnih položajih v odnosu S do glagola (Hodova 1963, 46) . L Med tesnimi zvezami so izpostavlj eni t. i . »prvi« predmeti predmetnih glagolov29 q (ki prevladujejo nad prislovnimi primeri) - ob redkih nepredponskih (prim. bhcIth, v kocn©th ca komi, hémk), ki jim konkurirajo najbrž kasnejši (Bauer 1951) kocn©th Koro n bt hkto ter daj . (nepredl . in s predlogom kt) ob KacaTH ca, in pogostejših predponskih 1 Na/iejKaTH, noTTKN©TH ca, npuK0CN©TH ca, npu/iejKaTH, npucigiTH itn. (z opombami V. N. Toporova o konkurenčnih sredstvih; Hodova 1963, 77-80) . Mestniške oblike se pojavljajo tudi med »bolj oddaljenimi« predmeti preh A glagolov (prvi, premi predmet ima večinoma tož . obliko): s funkcijo predmeta-pre-p jemnika (oöteKT-agpecaT) . Mestnik se nahaja samo ob prehodnih glagolih s predrt pono npu- (prim. npu/iojKHTH tIi/ece cboemi /aKOTk egHNT Mt 6 . 27 M); čeprav se v razvojni luči kaže kot starejši, je v tej poziciji konkurenca »osnovnemu« daj (Ho-K dova 1963, 83, 87) .30 rt Ostali mestniški primeri so uvrščeni med sklone v svobodni zvezi z glagoli; le- 4 ti, kot določujoči členi, so lahko semantično raznovrstni, določevani člen (mestnik) 2 o o 27 Z razvojnega vidika naj bi skloni - po A . W. de Grootu - imeli najprej semantične, šele • kasneje tudi slovnične funkcije, kar predvideva obstoj prehodnega pasu sklonov s funk-2 cijami obeh tipov (Hodova 1963, 23-25) . 28 Tesno zvezo zaznamujejo leksikalno različni določevani členi ob lekiskalno opredeljivih določujočih (Hodova 1963, 46). A . M. Peškovskij opredeljuje tesno zvezo tudi s t. i . cujibHUM vnpaenenueM (krepka vezava); pri tem naj bi šlo za »obvezno« zvezo (prim . Peškovskij 1956, 285; Hodova 1963, 47). 29 Gre za slovnične sklone (po J. Kurylowiczu) ob tistih predmetnih glagolih, ki naj bi za razliko od premih (s predvsem tožilniškim predmetom) lažje nastopali brez predmeta; predmetne glagole pa naj bi po drugi strani določala tudi (predvsem) netožilniška oblika njihovih predmetov (Hodova 1963, 66) . 30 Delo Cz . Bartule (Bartula 1964) je problemsko ožje zastavljeno kot razprava K . I . Hodo-ve; avtor namreč obravnava samo zveze glagola s predmetom, ki jih s formalno-slovnič-nega in pomenskega vidika definira kot »družljivostne« (v širokem smislu atributivne), ki temeljijo na odnosu rekcije (Bartula 1964, 19) . V tem delu, ki se približuje sodobnim vezljivostnim teorijam z vzpostavitvijo t i »odnosniškega pomena«, se nahaja nekaj načelnih in revolucionarnih ugotovitev: v poglavju namenjenem stranskim in izjemnim predmetnim konstrukcijam Cz Bartula sicer navaja, da se mestnik pojavlja ob glagolih kocn©th ca, npHK0CN©TH ca, npH/iojKHTH, npHi/EîKaTH itn. , vendar mu določa v večini primerov kar funkcijo krajevnega prisl dol Prehod krajevne funkcije v predmetno vidi samo v primerih tipa ktto ectt kocn©bt ca mtnI L 8 .45 ter xotawte npuK0CN©TH ca !Mh Mk 3 . 10 M, Z (ob podčrtanih glagolih), v katerih naj bi na prehod med predmete vplivala podobnost z zvezami tipa kocn©th + tož . (»prvi«, tožilniški predmet naj bi vplival na skladenjsko funkcijo/pomen mestnika ob kocn©th ca - mestnik ne pomeni mesta dotika, temveč predmet, ki ga dotikanje zadeva; Bartula 1964, 97-98) 48 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... 31 Nepredl skloni v svobodnih zvezah z glagoli (v funkciji prisl dol ) so v stcsl arhaizmi Nekateri so se adverbializirali že pred stcsl , drugi pa so bili na poti skladenjske idioma-tizacije (Hodova 1963, 107). 32 Zanimivo je dejstvo, da avtorica ne uvršča med primere z določili relativno pogostih zvez tipa ciMk MkcTk, tom* Mack, kljub temu da jih gradivo izkazuje (prim . Toporov 1961, 183-186) 33 Sinhronemu stališču ustrezno je K I Hodova izključila iz obravnave že adverbializirane nepredl . mestnike (tipa go/ik, BiNk, goBpk itn . ). 34 J. Bauer v zvezi z nepredl . mestnikom v funkciji predmeta meni (tudi ob glagolih tipa npH/iojKHTH, npH/iixaTH, npH/iknHTH ca): »XapaKTepHo, hto 3gect He npoiicxogirr 3aMeHa öecnpegn . uoKaTima npegnoxHHM. 3to cBiigeTentcTByeT, HecoMHeHHo, o6 yTpaTe uoKaTimoM ero MecTHoro 3HaneHHa b TaKiix KoHcTpyKniiax . npegjioxHHH jok . pa je pomensko zamejen Tovrstni odnosi povzročajo približevanje sklonskih oblik prislovom31 (funkcijsko bi jih lahko uvrstili med prisl . dol . ; op . R. G . ), ki jih oprede- sc ljuje predvsem semantični tip funkcioniranja, marginalna pozicija glede na glagol in dokajšnja formalna svoboda, kar predvideva precej konkurenčnih sredstev (Hodova ^ 1963, 106-107) . Nepredl . sklonske oblike se delijo (kar naj bi bilo semantično mo- j tivirano?) na samostalnike brez določil in tiste z določili . Avtorica mestnik uvršča h- med prve; zaznamujeta jih pomen kraja (mestovnost), prim. BiHBiwa NaNsuaNsuu A 283 (ob lastnoimenskih poimenovanjih ter ob občnem MkcTo), ter pomen časa tipa no/iyyNoujTH xe Bin/k bwcti Mt 25 . 6 M, a yyTpk bi orN* BkMiToMo Mt 6 . 30 M (Hodova 1963, 108-110; primeri in komentarji večinoma po Toporov 1961) . 32 Seveda pa v navedenih funkcijah prevladujejo predložnosklonske oblike samostalnikov, ki imajo natančnejši pomen (kraj: bi/ha + mest . , npu/o + mest. , ob + tož . ; čas: bi/ha + mest./tož . , npu + mest. itn.) . Predvsem zaradi izpodrinjanja perifernih (tj. prislovnodoločilnih) nepredl . sklo- h-nov s strani predložnosklonskih oblik K . I . Hodova domneva, da so se nepredl . skloni z umaknili na središčne pozicije Pri tem so se posamezni skloni ustalili ob določenih glagolih in postali njihova obvezna določila . Avtorica izpostavi tudi dejstvo (žal brez q osvetlitve), da nepredl . mestnik v stcsl . ni imel ne primarne skladenjske funkcije ne primarnega semantičnega pomena (Hodova 1963, 121-123, 153) . Med dobra spoznanja »sintaksizma« spada ugotovitev K I Hodove, da je do izgube mestnika prišlo najprej v semantičnih »pozicijah« (mestnik se je adverbiali-ziral ali pa so ga nadomestile predložnosklonske oblike; op R G ) 33 Med pomanjkljivosti te razlage pa lahko štejemo dokaj posplošujočo trditev, da nepredl . mestnik v stcsl ni imel primarne skladenjske funkcije niti primarnega semantičnega pomena Čeprav je mogoče trditev s sinhronega stcsl . vidika utemeljena (nepredl . mestnik kot neproduktivna jezikovna kategorija, nadomeščanje z drugimi skloni, razvoj v smeri idiomatizacije), bi bilo vendarle treba omeniti izhodiščno krajevnost (semantičnost) in periferno postavitev v sistemu, ki sta omogočali njegovo postopno izgubo . Pretirano se zdi tudi mnenje Cz Bartule (1964, 97-98), da lahko mestniške oblike ob glagolih tipa npu/ioxHTH, npu/exaTH, npu/knuTH ca itn. opredelimo kot prisl . dol . kraja (ne pa tudi tistih ob kocn©th ca, npuKocN©TH ca), saj so glagoli pomensko blizu, mestnik pa kasneje nadomestijo ista jezikovna sredstva - nepredl rod in daj , daj s predlogom ki (prim. Bauer 1963, 274) . 34 49 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... ^ 1.4.2 Morfologistično izhodišče W Pri določevanju t . i . morfoloških pomenov sklonov E . V. Češko in I . I . Revzin N (predvsem Češko-Revzin 1973, tudi Češko 1967) izhajata iz nasprotij, ki nastopajo v sistemu skladenjsko-semantičnih funkcij35 in temeljijo na diferencialnih semantičnih oznakah, ki naj bi pripadale določenemu sklonskemu morfemu Gradivo razprave predstavljajo nepredl skloni, ki vstopajo v osebkovo-predmetna razmerja (Češko-s Revzin 1973, 438-440) .36 Razlike v pomenu skladenjsko-semantičnih funkcij se kaL žejo v sistemu binarnih nasprotij glede na diferencialne oznake (niso enake Jakob-q sonovim): (a) centralnost - perifernost; (b) pasivnost - aktivnost; (c) usmerjenost v od predmeta - k predmetu . n V odnosu do določene skladenjsko-semantične funkcije so opredeljeni pari rt korelativnih sklonov (en sklon v odnosu do funkcije zaznamovan, drugi nezazna-movan) Korelacija se vzpostavi na naslednji način: (1) skladenjsko-semantična Z funkcija je za določen sklon glavna, če se le-ta nahaja v »no3HiniH MaKcHMajibHoro A cHHTarManrqecKoro rrpoTHBonocTaBjieHHü«, tj . so pri istem glagolu prisotni vsi dru-p gi (t . i . korelativni) skloni (OD je glavna funkcija im. , PO or. , PD tož . , PS daj. , PNP rt rod . ); (2) glavne funkcije sklonov tvorijo v določenih kontekstih nasprotja tudi znotraj korelacij: glavna funkcija zaznamovanega sklona je korelativna; glavna funkcija nezaznamovanega sklona je nasprotna specifični funkciji istega sklona (ki je enaka 1 glavni funkciji zaznamovanega sklona); specifična funkcija je tudi kombinatoma 4 funkcija nezaznamovanega sklona (prim. op. 36) . Za določitev skladenjskega in morfološkega pomena nepredl . mest. je odločilnega pomena naslednja korelacija (prim . Češko-Revzin 1973, 444-445): ( PSO rod . PSO daj. { PS 37 BcTpenaeTca b egiiHHHHLix npiiMepax, b KoToptix ero, ogHaKo, npiixogiiTcii cHHTaTt He gonojiHeHiieM /. . . /, a oöcToaTeutcTBoM MecTa« (Bauer 1963, 274) . 35 Določanje skladenjsko-semantične funkcije sklona (pomen skladenjske ravnine) izhaja iz sklonske oblike (funktorja), ki določa tip zveze med besedo (termom) in glagolom (predikatom); morfološki pomen pa predstavlja takšen konstrukt, iz katerega bi bilo mogoče izpeljati vse osnovne značilnosti funkcioniranja sklonov v jeziku (predvsem sistem skladenjsko-semantičnih funkcij; Češko-Revzin 1973, 437-438) . V tem se njun koncept loči od Jakobsonovih morfologističnih predpostavk (prim . tudi Dular 1982, 52) . 36 Avtorja na podlagi osnovnih sotvarnih rab izločita 8 podskupin skladenjsko-semantičnih funkcij stcsl . sklonov: (1) osebek aktivnega dejanja (OD) [im . , or.]; (2) osebek sprejemanja in odnosa (OSO) [daj . , im . , or.]; (3) orodniški predmet (PO) [or.]; (4) predmet dejanja (PD) [tož , im , or , daj ]; (5) predmet sprejemanja in odnosa (PSO) [rod , tož , daj , mest , im . , or.]; (6) sprejemajoči predmet (PS) [daj .]; (7) predmet, ki ga dejanje ne prizadene popolnoma (PNP) [rod , tož , mest ]; (8) razlagalni predmet (PR) [mest , daj ] (Češko-Revzin 1973, 441) 37 Korelacijo potrjujejo diagnostični konteksti oz . besedila, v katerih se (a) korelativna sklona v nasprotnih funkcijah nahajata pri istem glagolu (prim. h saKpûBa«mTa 0BNa?neNHif ga PMyy /PS = glavna funkcija daj . / ne B©geTT BugiTH roi/T npTCHH /PSO = glavna 50 funkcija rod . ali korelativna funkcija/ Supr. 187. 8-9); (b) daj . nahaja v kombinatorni funk- Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... ciji (razvidna iz naslednjega konteksta): awTi th /PSO/ noc/ymaiTi Mt 18 . 15 Sav; Ni bch pasyyMkcTi c/ioByy /PSO/ Mt 19 . 11 Sav (Češko-Revzin 1973, 446). Omenjena avtorja naj bi potrjevala obstoj mest v funkciji PR in PSO v str in csl spomenikih, s tem ko navajata primere nepredl. mest. ob glagolih govorjenja (r/aro/aTH, H3//oxHTH, noBkgaTH, BinuraTu) ter sprejemanja in odnosa (BicxoTkTH, BkgaTH, noMiaNyyTH, newTHcra). Na drugi strani pa naj bi stcsl . spomeniki ohranjali razvojno stanje, ko je mesto nepredl . mestnika v funkciji PR in PSO zasedel mest . s predlogom o (Češko-Revzin 1973, 448-449; prim . Češko 1967, 61-63) . Kljub temu pa je treba reči, da se V. N . Toporov nekoliko ograjuje od tega (veliko število str. primerov med drugim razlaga ali z izpustom predloga o ali kot rod . ), ko pravi: »TaKHM o6pa3oM, gn» gpeBHepyccKoro jetrna He HaxogiiM hh ogHoro gocToBepHoro npiiMepa 6/np. jok. npii rnaronax 3toh nogrpynnti. Pa3yMeeTc», 3to He o3HanaeT HeBo3Mo5KHocTH 6/np. jok . b nogoÖHtix KoHcTpyKniïjjx b 6ojjee pamnie nepuogti . Bepojrmo, h Kpyr rnaronoB, onpegenaBiimx ynoTpe6jjeHHe 6/np . jok . , HeKorga 6liji iimpe« (Toporov 1961, 29) . 1 Sicer pa obstajajo primeri nepredl . mest. v funkciji PSO, npr. npuBige xe ï bi rocnog© h npHiiixawi iMk L 10 . 34 Sav. Prav tako obstajajo primeri nepredl . mest. v funkciji PNP ob glagolih, ki pomenijo dotik, združitev, kontakt, npr. kocn© ca iMk ïï Mt 8 . 3 Sav, medtem ko ga ob glagolih premikanja ni . Nepredl . mestnik avtorja zato ne opredeljujeta kot sklon, ki bi izražal smer, usmerjenost (Češko-Revzin 1973, 449) V navedeni korelaciji prihaja do nasprotja v odnosu do dveh oznak - central- ^ nosti in usmerjenosti Avtorja razlagata to motnjo z neobstojem korelacij daj in rod z mest , ki kot nepredl sklon v stcsl ne velja za polnopravni člen sklonskega sistema (prim Češko 1967, 49) Sistem korelacij bi torej zapolnil nepredl mest , katerega glavna funkcija bi bila PR . V Supr se nahajata dva primera, v katerih je PR j izražen s sinkretistično obliko mest./daj. , npr. h ce g©Bi BknuKTi goBpoTk cTapn-H ckBkgkTMkCTB^A Supr 300.28, ki jo avtorja opredelita kot mest. Pri tem se sklicujeta na interpretaciji A . D . Grigoreve in V. N. Toporova38 ter na lastno mnenje, da je glavna funkcija daj . ob c*BkgkTM*cTBoBaTH PS (npr. c*BkgkTMkCTByeTi mh naBk/ik r/iaro/iA Supr. 347.8), ne pa PR. Ponazoritev korelacije, v kateri je mestnik opredeljen kot sklon, zaznamovan v odnosu do oznake usmerjenost od predmeta, medtem ko je daj . nezaznamovan: PR mest . PR daj. { z PS O Za ureditev korelacije mest. - rod . v odnosu do oznak centralnost - perifernost E . V Češko in I . I . Revzin nimata ohranjenih primerov; ohranjeni so samo primeri rod. in mest. s predlogom o, prim. Ne bohlijh /h ca MeNe (PSO) o ceMi (PR) Supr. 139 . 5 . Na njihovi osnovi in na osnovi nekaj drugih podatkov39 pa avtorja zaključita, da je mest. v omenjeni korelaciji nezaznamovan v odnosu do centralnosti . Skladenjsko-semantične funkcije, ki opredeljujejo mestnik, so perifernost, pasivnost in usmerjenost od predmeta (prim. Češko-Revzin 1973, 449) . Oznako posameznega sklona pa se lahko opredeli tudi s pomočjo ternarnih nasprotij glavnih skladenjskih funkcij sklonov (ki vstopajo v določeno nasprotje) - v primeru nepredl . mestnika v kontekstu perifernih sklonov (Češko-Revzin 1973, 451, 51 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... ^ 454) . Funkcijo or. kot PO zaznamuje »usmerjenost od predmeta«, funkcijo daj. kot W PS »usmerjenost k predmetu« (prim. noMaN©BT jke hmt p©ko« Supr. 33.20), medtem N ko ima funkcija PR (izhodiščno je pripadala nepredl . mestniku, v stcsl . pa o + mest . ) vmesni položaj med perifernimi skloni in jo zaznamuje »usmerjenost k predmetu in R od predmeta« (mest . je na nek način nevtralen po usmerjenosti) . To nevtralnost avtorja 0 vidita tudi v tem, da lahko nepredl . mest. pomeni (a) usmerjenost k točki (jkibotI moi s agi npiBi/HJKi cia SinPs 87), (b) pridružitev nečemu (npHBAsaiuA cTaaro g©ei cyycl p* Supr 18 .10), (c) primerjavo (npunogoBATT ca uptkbtnh kptmiknhuh giTexT Supr q 384.13-14), (č) nepopolni obseg dejanja (npuKocN© ca Bepurax Supr 182 . 6) . 40 v Binarni sistem temelji na sopostavitvi glavnih in kombinatornih funkcij sklonov, n ternarni pa na sopostavitvi glavnih skladenjsko-semantičnih funkcij; skloni se tako rt delijo na centralne (im. [OD], rod. [PSO], tož. [PD]) in periferne (daj. [PS], mest. [PR], or. [PO]) . V vsaki skupini so glavne funkcije sklonov sopostavljene glede na N oznako usmerjenosti .41 Rod . in mest . sta vsak nosilca obeh oznak (k/od), kar omo-A goča, da lahko nastopata kot izhodišče informacije, ki je usmerjena k osebku, ali p kot predmet, ki se ga dejanje le dotika ali samo deloma prizadeva; nevtralnost gle- 1 de na oznako usmerjenosti pa sklonoma dovoljuje tudi to, da izražata položaj stika, c kontakta (glagoli s predpono npu-), da rod . označuje mejo dejanja (go), mest. pa kraj K dejanja (Češko-Revzin 1973, 455-456) . rt Morfologistična obravnava sklonske oblikoskladnje je s svojimi diferencialnimi 4 semantičnimi oznakami, binarnimi in ternarnimi nasprotji, korelativnostjo itn. omogočila usklajen sistemski in strukturalni opis pomena sklonov (očitani preseženosti navkljub) Kljub temu pa se zdijo problematični naslednji elementi: spreminjanje diferencialnih oznak za opis sklonskih sistemov pos jezikov; eksplicitno ločevanje morfološkega (abstraktnega) od skladenjskega (kontekstualnega) sklonskega pomena; neupoštevanje predl sklonov (pomenskih, funkcijskih modifikacij) in sklonov v prislovnodoločilnih funkcijah (prim Dular 1982, 48; Blake 1994, 41-42) Z ozirom na stcsl nepredl mestnik sta deloma novi ugotovitvi, da je v stcsl nepredl . mestnik izginjajoča kategorija in kot takšen predstavlja nepolnopravni člen sklonskega sistema; označen je kot periferen, pasiven, usmerjen od predmeta (v ter-narnem nasprotju perifernih sklonov pa nevtralen po usmerjenosti) .42 Manj jasna je opredelitev mestnika kot razlagalnega predmeta (ob glagolih govorjenja, sprejemanja/odnosa), saj se s to funkcijo v stcsl pojavlja le mest s predlogom o (prav tako se ni mogoče zanašati na navedbe V N Toporova in A D Grigoreve v zvezi s str in csl gradivom), medtem ko je jasen mestnik ob glagolih dotikanja, pridružitve itn 40 Predvsem v zadnjem primeru vidita avtorja ujemanje z rod. ; oba sklona naj bi bila namreč nevtralna po usmerjenosti Mestnikovo nevtralnost po usmerjenosti v sistemu perifernih sklonov or - mest - daj avtorja podpreta tudi primerjalnozgodovinsko (z ide gradivom; Češko-Revzin 1973, 454-455). 41 Tudi v pomenu, kot ga ima v Jakobsonovem sistemu, tj »usmerjenost k predmetu« kot signalizacija o predmetnem pomenu in »usmerjenost od osebka« kot signalizacija o izhodišču dejanja (Češko-Revzin 1973, 455-456) . 42 Vsaj z vidika vzporedne vezave (tj nepredl rod in daj ) sta ustrezno vzpostavljeni tudi binarni nasprotji mest - daj (z ozirom na oznako usmerjenosti), mest - rod (z ozirom na oznako centralnosti; op R G ) 52 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... Prav ta raba je pri E V Češko in I I Revzinu zapostavljena Za oblikoskladnjo stcsl nepredl mestnika je »škodljiva« tudi omejitev obravnave na osebkovo-predmetna razmerja, saj ostanejo izven obravnave prislovnodoločilne rabe stcsl nepredl mestnika, ki potrjujejo njegovo krajevnost 1.5 vezljivostno izhodišče V žarišču vezljivostnega skladenjskega opisa se nahaja zmožnost določene besede (predvsem glagolov, tudi pridevnikov in samostalnikov), da veže nase napovedljivo število vezljivostnih položajev Pomenska usmerjenost glagola napoveduje (ne)obvezna skladenjska mesta (skladenjsko izražene udeležence), ki so zasedena s t . i določili v predvideni slovnični obliki (določeni z vezavo, primikom, ujemanjem) Družljivost označuje prosta skladenjska mesta, ki so zasedena s t . i . dopolnili (sklon-ske, predložnoskonske oblike, prislovi itn. ; Žele 2001, 13-19; Križaj-Ortar 1990) . Sklonsko obliko lahko v grobem razumemo kot besedilno realizacijo določenega udeleženca (ali okoliščine), ki zaseda obvezno, neobvezno (vezljivost) ali prosto (družljivost) skladenjsko mesto R . Večerka (1993) problemsko izhaja iz pomensko-funkcijskih kategorij (predmeta, prisl . dol . itn. ): mestnik je le ena prvina v obravnavi oblikovnih (površinskih) realizacij skladenjskih funkcij Tovrsten premik je omogočila predvsem naslonitev na češko vezljivostno tradicijo (t . i . dvourovinnâ valenčni syntax), ki postavlja v izhodišče skladenjskih obravnav pomensko podstavo povedi in funkcijsko (oblikovno) realizacijo njenih udeležencev, okoliščin. Obravnava torej sloni na glagolskih vezlji-vostnih določitvah Na eni strani glagol določa predmet - vezavno določilo, prisl dol pa je s formalno-skladenjskega vidika nevezavno dopolnilo glagola Predmet se nahaja v abstraktnejšem skladenjskem razmerju do glagola, prisl dol ga semantično konkretno dopolnjuje Ker pa lahko »čiste« skladenjske funkcije spremljajo posamezni semantični odtenki, moramo računati na prehodne tipe med kategorijama (Večerka 1993, 244) Mestniške predmete R Večerka uvrsti v kategorijo »das erste Objekt«, in sicer k bolj »semantičnim« predmetom (z dodatnimi semantičnimi lastnostmi; Večerka 1993, 259, 270-273):43 zaznamuje jih »Noch-Nicht-Betroffenheit« (še ne prizadetost) ob glagolih dotikanja, privezovanja, udeležbe itn. tipa (npu-) kocn©th ca, npunecTHTH ca, npH/iknHTH ca, Na/iexaTH, NanacTH, onpkTH ca. Gre za že omenjene glagole, vendar pa je tokrat v ospredju njihova pomenska (ne besedotvorna) stran, kar je zaradi vezljivostne obravnave razumljivo . Mestniškemu predmetu, ki ga zaznamuje pomen krajevnosti (bližine), med nepredl . skloni konkurirata rod . z izvorno partitivnostjo in daj . kot (etimološko) sklon smeri, cilja44 (Večerka 1993, 270-271) . Prisl dol okoliščinsko dopolnjujejo glagol (prek povedka tudi ves stavek) ■t 1 43 Mestnik kot t i konkretni/prislovni (lokalni) sklon v zgodovini jezikoslovja (Večerka 1993, 313). 44 Čeprav gre pri navedenih sklonskih oblikah ob povratnih glagolih (med zgoraj omenjenimi) za t i »prve« predmete, pa njihova nepovratna oblika odpira mesto tožilniškemu predmetu, kar priča o tem, da so dejansko »šibko vezavni« in izvorno na drugem mestu (za predmetom v tož . ; Večerka 1993, 273). 53 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... Njihova izrazna sredstva so predvsem prislovi, ki se jim pridružujejo t i funkcionalni prislovi - (ne)predložnosklonske oblike, ki so semantično, funkcijsko blizu prislovom in katerih sklon ni vezavno določen Za diahrono problematiko nepredl mestnika avtor koristno opozarja, da prislovi lahko izhajajo iz funkcionalnih prislovov oz prislovnodoločilnih rab drugih izraznih sredstev (s kriteriji adverbializacije O prim. Večerka 1993, 278-280) . S Nepredl . mestnik je obravnavan med prisl . dol . kraja in časa . Kot t. i . inkluziv- L na prisl . dol . kraja so navedeni mestniki tipa raKo c©tt cTxpaNENû kocth NawA cemi o mIctI, ki so bili že v stcsl . izumirajoča kategorija (Večerka 1993, 285-286) . Izvor-v no mestniških prislovov tipa go/ii, Nusyy, Bpixy, sagu (celo predložni NaBûcou,1) n itn. avtor ne določa po izvorni sklonski pripadnosti, ampak jih uvrsti med prislove rt (med t . i . ekskluzivnimi prisl . dol . kraja le izmestniška prislova btnI, KpoMi) . Tudi med časovna prisl. dol . R. Večerka uvršča, ob prislovih (izvorno mestniška nûnI, N yyTpl), nepredl . mestnike tipa no/yNowTH BTCTaxT ucnoBigaTu ca tebI Sin (v stcsl . A in najstarejših slov. besedilih arhaizem, v modernih slov. jezikih pa adverbializirane p oblike; Večerka 1993, 292-293) .45 rt Sinhrona obravnava skladenjskih funkcij ne dovoljuje avtorju uvrščati med mestniške oblike v funkciji prisl dol izmestniških prislovov, saj bi šlo za anahro-nizem (enako velja za prisl dol načina, prim Večerka 1993, 295-296) Tudi sicer rt avtor diahrona pojasnila dosledno ločuje od obravnave sinhronih pojavov. Z vidika 4 sklonske oblikoskladnje je takšna obravnava mestniških realizacij udeležencev/okoliščin problematična v tem, da nekoliko zabriše leksikalizacijske poteke in povezavo med predmeti, prislovnimi določili, prislovi (celo predlogi, vezniki), kar ima svojo diahrono vrednost R Večerka podaja v grobem podobne opredelitve stcsl nepredl mestnika kot J Bauer, kar je zaradi delne prekrivnosti vezljivostnih in stavčnočlen-skih opredelitev pričakovano Poudarjena sinhronija mu tako ne omogoča opozoriti na vse izmestniške jezikovne elemente (in problematizirati njihovega nastanka), vzpostavi pa lahko vezljivostno obravnavo, ki se kaže npr v poudarjanju pomenske plati glagolov, ki odpirajo mesto mestniškemu predmetu 2 Sklep Analiza slovničnih opisov oblikoskladnje stcsl nepredložnega mestnika je pokazala, da se je jezikoslovna razlaga skladenjskih rab tega sklona premikala od sin-tagmatsko-semantične členitve pri J Dobrovskem idr preko hierarhične semantič-no-sintagmatske preureditve pri F. Miklošiču, J . Losu (tudi A . Meilletu, A . Vaillantu) k uveljavitvi funkcijske in semantične klasifikacije pri J Bauerju, V N Toporovu Upoštevanje skladenjskih razprav J. Kurylowicza, A. W. de Groota, R. Jakobsona 45 Pri načinovnih prislovih govori o oblikah tipa goBpi kot o izpridevniških (Večerka 1993, 296). Tudi domnevno mestniški »funkcionalni« predikativi (povedkovniki) tipa rogi, TpiBi, /kgi so obravnavani v zanje predvidenem razdelku, tj . Funktionale »Prädika-tiva« als Prädikat; avtor jih razume kot »/.../ Bildungen auf -e« (prim . Večerka 1993, 54 128-129). Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... je v šestdesetih letih 20 stol omogočilo analizo stcsl nepredl mestnika z vidika sintaktičnosti oz semantičnosti, ki upošteva tudi vezljivostno moč prvine (navadno glagola), ki zahteva, dopušča nepredl. mestnik (K. I . Hodova, Cz . Bartula), in nje- % govo morfologistično obravnavo s pomočjo diferencialnih semantičnih oznak (cen-tralnost/perifernost, pasivnost/aktivnost, usmerjenost od predmeta oz . k predmetu), j pri čemer se lahko stcsl mestniški predmet opredeli kot razlagalni (njegova glavna skladenjsko-semantična funkcija; E V Češko, I I Revzin) Končno točko obravnav predstavlja teorija vezljivosti (R Večerka), ki postavlja v izhodišče pomensko podstavo povedi; stcsl nepredl mestnik postane v določeni skladenjski funkciji le oblikovna realizacija ene od prvin podstave (udeleženec, okoliščina) V problemski členitvi slovničnih opisov stcsl . nepredl . mestnika je treba poudariti dokajšnjo uravnoteženost pri izpostavljanju adverbialne - adverbalne, pri-slovnodoločilne - predmetne, semantične (konkretne) - sintaktične (abstraktne), družljive - vezljive vloge nepredl mestnika v stcsl skladnji (pri tem so skladenjske vloge, čeprav znotraj različnih teoretičnih modelov, uravnane) V vseh pristopih sta poudarjeni periferna postavitev mestnika v stcsl sklonskem sistemu in njegova izhodiščna konkretnost (krajevnost), ki zaznamujeta vse njegove skladenjske vloge/ funkcije (do določene mere celo predmetno) in sta predstavljali izhodišče za leksi-kalizacijsko-gramatikalizacijske razvoje v smeri prislovov, predlogov, celo veznikov ali nadomeščanje s strani drugih sredstev (predmetni nepredl . mestnik nadomeščata rod. in daj . itn. ; Večerka 1993, 271) . Z vidika celostne obravnave oblikoskladnje stcsl nepredl mestnika predstavlja pomanjkljivost predvsem sintagmatskega, deloma pa tudi semantičnega opisa (prim. 1 1 in 1 2) premalo jasno ločevanje stcsl adverbialnih/adverbalnih mestnikov od že adverbializiranih mestniških oblik, saj se na ta način vzpostavlja anahronistično stanje (prim . načinovne prislove tipa goepk) .46 O obratni situaciji, tj. o prešibkem upoštevanju diahrone problematike, lahko govorimo v pretežno sinhronih sintaksističnem in vezljivostnem pristopu (prim 1 4 1 in 1 5) Prav besednovrstni prehodi nepredl mestnikov (ob velikem številu konkurenčnih skladenjskih sredstev) ponazarjajo njihovo periferno postavitev v stcsl sklonskem sistemu in semantičnost (kar bi skupaj z ilustrativnimi primeri sodilo v diahrono opombo) Sintaksistično in vezljivostno izhodišče členitve rab stcsl nepredl mestnika sta se izkazali kot manj primerni tudi zato, ker oblikoskladnja stcsl . nepredl . mestnika ne predstavlja zaključenega problemskega poglavja, temveč je mestnik le realizacija neke sintaktične/semantične funkcije (sintaksizem) ali udeleženca/okoliščine (vezljivost) Kot problematičen se kaže tudi morfologistični pristop, ki se je kljub nekaterim zanimivim spoznanjem (prim 1. 4 . 2) izognil prislovnodoločilnim rabam mestnika, hkrati pa ni osvetlil niti njegove osrednje predmetne vloge ob glagolih tipa npH/iexaTH, npu/iknuTH ca, kocn©th ca, 46 Vključevanje izmestniških prislovov, povedkovnikov, predlogov itn v poglavja namenjena oblikoskladnji stcsl nepredložnega mestnika je razumljivo Opisi stcsl sklonskega sistema predstavljajo običajno del diahrone (primerjalnoslovanske) skladnje, ki se ukvarja tudi z leksikalizacijskimi in gramatikalizacijskimi spremembami sklonskih oblik Kot pomanjkljivo pa lahko opredelimo nejasno ločevanje diahrone problematike od sinhro- ne 55 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... npuK0CN©TH ca (problematična je opredelitev stcsl . mestnika kot razlagalnega predmeta ob glagolih govorjenja, sprejemanja tipa ckBigiTe/ikCTBOBaTH - sploh glede na to, da stcsl v tej vlogi izkazuje mest z o) Najprimernejši opis oblikoskladnje stcsl nepredl mestnika je omogočil pristop J Bauerja (funkcijsko in semantično izhodišče): avtor je natančno opredelil vse sinhrone stavčnočlenske funkcije mestnika (s pomenskimi lastnostmi), upošteval je diahrono problematiko (leksikalizacijske spremembe, pomenske premike v zvezi z izhodiščno mestniškimi oblikami, naraščanje funkcijske abstraktnosti pri predmetih), na podlagi natančnih tekstoloških razčlemb je določil stabilnost mestniških predmetov ob glagolih, konkurenčna sredstva (vzporedna vezava), stopnjo gr vpliva itn J Bauer je s pomočjo navedenih dejstev lahko objektivno ocenil, da je bila izguba slovanskega nepredl mestnika notranjejezikovni proces, stcsl stanje (tj njegova prisotnost) pa posledica konzervativizma knjižne norme (stcsl nepredl mestnik je bil v večini funkcij arhaizem; prim Bauer 1963, 264, 284-285) rt 3 Dodatek S Pn 3.1 S pomočjo analiziranih skladenjskih opisov in z upoštevanjem diahronega rt razvoja (torej tudi gramatikalizacijskih in leksikalizacijskih sprememb)47 v slovničnih 4 opisih skladenjske problematike stcsl . nepredl . mestnika je mogoče navesti naslednje skladenjske funkcije nepredl. mestnika v stcsl.: (a) prislovno določilo kraja (ctkonih-a cTÛH nhchï . yyCopoBi cbokh KMyy bich Supr 47 .12-14; raKo c©tt cTxpaNeNû kocth nalua cemi\ mIctI Supr 81. 3-4); (b) prislovno določilo časa (moi/hte jke ca ga ne B©geTT bIctbo Bawe shmI Mt 24.20 M, A, Z; i hcu/I/I oTpoKT tomi Haci Mt 17 .18 M, A); (c) predmet (h npocTkpT p©K© . kocn© ca emi Tc Mt 8 . 3 Sav; kto npHKocN© ca pusaxT mohxt Mk 5 . 30 M, A, Sav) . Že s stališča skladenjskih funkcij lahko opazujemo pomenski razvoj: tako prehod od prisl . dol . kraja do prisl . dol . časa zaznamuje premik v smeri pojmovne abstraktnosti (dimenzija prostor — dimenzija čas), prehod od prisl . dol . kraja do predmeta pa premik v smeri funkcijske abstraktnosti, ki lahko pripelje celo do izgube izhodiščne »konkretnosti« mestnika (prim. saskpiTu r[/iaro]/ii L 20.26 M, Z) . 3.2 Na koncu naj vsaj opozorim še na tiste stcsl . oblike, v katerih naj bi se »skrival« izhodiščni nepredl mestnik; prevladujoča semantičnost (»lokalnost«) mestnika je namreč že sama po sebi omogočala besednovrstni prehod imenske/zaimenske sklonske oblike med prislove in naprej med predloge, veznike (prim. Večerka 1993, 47 Še posebej pri slednjih je treba upoštevati zmožnost jezikoslovne teorije, da čim bolj natančno formalizira tovrstne jezikovne spremembe, kar predvideva tudi določen razvoj jezikoslovne znanosti V analiziranih razpravah lahko zasledimo poskuse tovrstne formalizacije že pri F. Miklošiču (Syntax), ki mu sledijo relativno poenostavljene bese-dnovrstne členitve gradiva Dokaj enostavno, hkrati pa dovolj nazorno razlago tovrstnih sprememb navaja R . Večerka (prim . Večerka 1993, 279-280) . 56 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... 48 Opis diahronega razvoja, ki pripelje do novega besednovrstnega statusa določene oblike, je gotovo kompleksen, saj mora upoštevati pomenske, oblikoslovne, besedotvorne in skladenjske itn spremembe (z njihovo formalizacijo se ukvarja teorija gramatikalizacije in leksikalizacije; prim . Hopper-Traugott 1994). Na tem mestu ne podajam opisa tovrstnih sprememb, temveč samo vpogled v problematiko, zato je prikaz zgolj informativnega (nekoliko posplošitvenega) značaja (op R G ) 49 Stcsl. i/aNH se etimološko razlaga celo z ide . *ol-nei, kar naj bi bil mest. k *ol-no-s (so-rodno stlat. ollus 'oni'; ESJS 7, 402; podobno Snoj 2003, 344), medtem ko se no3g^ kaže kot analogična oblika po drugih prisl . na -é tipa NûNk, noc/ik, KpoMk itn . (k psl . *pozdb prim . ESJS 11, 693-694) . Na kompleksnost domnevnih izvornih nepredl . mestnikov opozarjata tudi prislova NûNk, yyrpk (slednjega nekateri prištevajo še k samostalnikom, tj . v paradigmo vključenim oblikam) itn 50 R . Večerka (1993, 280) postavlja pod vprašaj razlage oblik izprid . prislovov tipa ropkii/k, ciaBkNk, MHCTk, ko navaja vse domneve: izvorno mest. ed. (pridevnikov), im . mn. sr. spola oz or ed o-osnov (slednja z vprašajem) Ali lahko pri »das ziemlich produktive -é« domnevamo, da gre že za besedotvorno obrazilo? 51 Razliko med krajevnimi in časovnimi ter načinovnimi (in dopustnimi) prislovi lahko vidimo v tem, da prvi sodijo med t i propozicijske sestavine povedi (izražajo zunanje okoliščine glagolskega dejanja), medtem ko se drugi pojavljajo kot modifikatoriji glagol-skega dejanja (izražajo njegovo notranjo lastnost; prim Vidovič Muha 2000, 36-37) 52 Če bi za stcsl . rogk 'primerno, všeč' še veljalo, da gre za izhodiščno mest . sg . > ed . samostalnika *godb 'primeren, določen čas' (Jelitte 1961, Bauer 1963, Večerka 1993), pa se stcsl. iksk 'možno, lahko' razlaga kot leksikalizirani mest. pridevnika *lbgb (ESJS 8, 447), kot daj . ed . ž . a-osnove *lbga (Jelitte 1961, 44) oz . kot po poprislovljenih oblikah rogk in Tpkek nastal prislov (Večerka 1993, 279; Bauer 1963, 272). Tudi stcsl. Tpkek 'treba' se razlaga bodisi kot mest. ed . ž . a-osnove tréba < psl . *terba 'potreba' (Snoj 2003, 779) bodisi kot njen daj . ed . (Jelitte 1961, 46; Bauer 1963, 272; Večerka 1993, 279) . 53 O razliki med slov prvotnimi in drugotnimi predlogi ter, pri slednjih, o še ohranjeni »no- 279-280) 48 Izjemno razvojno gibljivost nepredl mestnikov (kot prvin jezikovnega sistema) lahko torej vidimo tudi v tem, da jih najdemo med krajevnimi prislovi (ropk, sc Bpkxyy) in časovnimi prislovi (i/aNH, nosg-fc),49 ki že kažejo na naraščanje pojmovne % abstraktnosti glede na prve Na še večjo pojmovno abstraktnost verjetno opozarjajo načinovni prislovi tipa goepk, HHCTk (pomensko izhodišče 'v dobrem'), ki jih J . Ba- j uer (1963, 272) razlaga kot leksikalizirane pridevniške mest . ed. ,50 in dopustni noN-fc 'vsaj',51 ki ga nekateri sicer obravnavajo kot leksikalizirani mest. ed . (Vondrâk 1928, Bauer 1963), čeprav se njegova etimologija (upoštevajoč tudi oblikovni razvoj) kaže kot nejasna (prim. ESJS 11, 681; Jelitte 1961, 136) . Dodatno izgubo konkretnega okoliščinskega pomena in izpostavitev samo določenih pomenskih sestavin (aktualne trenutne stanjskosti) na pomenski ravnini, na skladenjski pa premik v povedkovo vlogo (v vlogo pomensko- in strukturnoskladenjskega določila povedka; prim Žele 2003, 3-5) predstavljajo povedkovniki rogk, /iksk, Tpkek (med pomenskimi sestavinami, ki jih zaznamujejo, je treba izpostaviti predvsem hotenjsko/gotovostno na-klonskost); ni pa povsem nesporna njihova izhodiščna mestniškost. 52 Višjo stopnjo v z procesu gramatikalizacije predstavljajo drugotni predlogi tipa KpoMk, Mexgoy, cpkgk (vsi izhodiščno mestniški, prislovni), ki skoraj popolnoma izgubijo svoj okoliščin-ski pomen na račun uveljavitve slovničnorazmernega kategorialnega pomena (prim Vidovič Muha 2000, 37) .53 Besednovrstni prehod je seveda motiviran tudi skladenj- 57 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... sko: gre za namreč prehod od t i propozicijskih prisl dol (v primeru krajevnih prislovov gre za besede, ki izražajo zunanje okoliščine glagolskega dejanja) k tistim slovničnopomenskim leksemom, ki izražajo podredna sintagmatska razmerja (pri čemer je funkcija podrednosti vezana še na končnico) Tovrstni skladenjski prehod zaznamuje tudi nastanek veznikov - med izvorno mestniške naj bi spadal dopustni u,-fc 'čeprav, kljub temu da'. 54 Za ključno razliko med predlogi in vezniki velja, da slednji lahko izražajo tako podredna kot priredna sintagmatska razmerja (celo med stavčnimi zgradbami; prim. Vidovič Muha 2000, 29, 38) . Veznik u-fc zaznamuje tudi večja pojmovna abstraktnost glede na drugotne izmestniške predloge; razloge zanjo pa lahko iščemo v njegovem izhodiščnem načinovnem pomenu (izhodiščno torej modifikacijski prislov /prim. Vidovič Muha 2000, 36-37/, kar ustreza etimološki razlagi /prim SP II, 66/) > Viri in literatura p rt Bartula, Czeslaw, 1964, Zwiqzki czasownika z dopeinieniem w najstarszych zabytkach f> jçzyka staro-cerkiewno-siowanskiego, Krakow. PI Bauer, Jaroslav, 1951, Bezpfedložkovy lokal v staroslov. evangeliich, Slavia 20, rt 40-56. 4 Bauer, Jaroslav, 1963, EecnpegjioKCHbrä jioKaTHB b cTapocjiaBaHcKoM jobme, Hccjiedoeamm no cimmaKcucy cmapocnaesmcmzo asbitca, Praha, 263-285 . Blake, Barry J. , 1994, Case, Cambridge . Češko, E. V. , 1967, CucTeMa nageKceh gpeBHeöojirapcKoro a3bnca, Bonpocu asbiKosHaHux 2, 49-63. Češko, E . V, Revzin, I . I . , 1973, CooTHoinemie MopibojiorirqecKoro h cumaKcmecKoro ypoBHeh b KaTeropiH nageKca (nageKcn CTapocjiaBaHcKoro a3bnca), Cnaesmcme xsbiKosHaHue, 435-457. Damjanovič, Stjepan, 2003, Staroslavenski jezik, Zagreb . Dobrovsky, Josef, 1822, Institutiones linguae slavicae dialecti veteris, Vindobo-nae Dular, Janez, 1982, Priglagolska vezava v slovenskem knjižnem jeziku (20. stoletja), Doktorska disertacija, Ljubljana. ESČ - Karlik, Petr idr. , 2002, Encyklopedicky slovnik cestiny, Praha. tranji« denotativnosti razpravlja tudi F. Miklošič . Za drugotne predloge (unechte prae-positionen) pravi, da imajo poleg formalne (slovnične), tudi neko konkretnejšo funkcijo (prim . npiMo); njihova pozni nastanek in »konkretnost« (pomenska bližina s podstavno besedo) pa omejujeta njihovo rabo (proti večpomenskim prvotnim predlogom; Syntax, 196) . V mislih ima verjetno konkretna prostorsko-časovna razmerja med prvinami pred-metnosti (op R G ) 54 V primeru stcsl . ufc naj bi šlo za mest . ed . k zaimenskemu korenu k1 o- (sorodno z lit. kai 'ko, kot', tudi členek za tvorbo nedol . zaimkov in prislovov, pri čemer je vzpostavljeno razmerje psl . ce = lit . kai enako psl . te 'tako' = lit . tai 'tako'; podoben osnovni pomen let . kaf, stprus . kai) . Zanimiv je domnevni pomenski razvoj prek prislovnega 'kakor koli', prim . nem . wie auch, wie wohl 'čeprav, četudi' (SP II, 66; ESJS II, 92) . 58 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... ESJ - Toporišič, Jože, 1992, Enciklopedija slovenskega jezika, Ljubljana. <^ ESJS - Havlovâ, Eva idr. , 1989-2006, Etymologicky slovnikjazyka staroslovénského sc 1-13 [izhaja v zvezkih], Praha . 0 ESSJ - Kopečny, František, 1973, 1980, Etimologicky slovnik slovanskych jazyka ^ I-II . Praha. 4 Duridanov, Ivan idr. , 1993, EpoMamuKa ho cmapoöbmapcKux esiiK, Co$hh. Haburgaev, Georgij A . , 1974, CmapocnaesmcKuu x3uk, MocKBa. ^ Haburgaev, Georgij A . , 19862, CmapocnaesmcKuu x3uk, MocKBa. Hodova, Kapitolina I . , 1963, CucmeMa naöeoiceü cmapocnaemcKozo M3MKa, MocKBa. p_ Jelitte, Herbert, 1961, Studien zum Adverbium und zur adverbialen Bestimmung in ^ Altkirchenslavischen, Meisenheim am Glan. Kopitar, Jernej, 1836, Glagolita Clozianus, Vindobonae [cit. po: Jerneja Kopitarja Glagolita Clozianus (ur. J. Toporišič, prev. M. Benedik), 1995, Ljubljana] . >— Križaj Ortar, Martina, 1990, Vezljivost: iz pomena v izraz,XXVI. seminar slovenskega z jezika, literature in kulture, Ljubljana, 129-140. Kurz, Josef, 1969, Učebnice jazyka staroslovénského, Praha . q Los, Jan, 1922, Gramatyka staroslowianska, Lwöw - Warszawa - Krakow. ^ Lunt, Horace G. , 20017, Old Church Slavonic Grammar, Berlin - New York. Meillet, Antoine, 1934, Le slave commun, Paris . Miklošič, Franc, 1867, Der praepositionslose Local in den slavischen Sprachen, Sitzungsberichte der kaiserlichen Akademie der Wissenschaften, Philologisch- ^ historische Klasse LXVII, 8, Wien, 531-558 . Miklošič, Franc, 1868-1874, Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen IV. Syntax, Heidelberg . ^ Peškovskij, Aleksandr M . , 1956, PyccKuü cuHmaKcuc e HayuHoM oceeii^eHuu, MocKBa Sjöberg, Anders, 1964, Synonymous use of synthetical and analytical rection in Old Church Slavonic verbs, Stockholm Snoj, Marko, 2003, Slovenski etimološki slovar, Ljubljana. SP II - Slawski, Franciszek idr. , 1976, Slownik praslowianski II (c - davbnota), Kraköw SS - Blâhovâ, Emilie idr. , 1999, CmapocnaexHcKuü cnoeapb (no pymnucxM X-XI eeKoe), MocKBa. Toporov, Vladimir N . , 1961, JloKamue e cjiobxhckux m3mkox, MocKBa . Vaillant, André, 1948, Manuel du vieux slave, Paris . Vaillant, André, 1977, Grammaire comparée des langues slaves V La syntaxe, Paris Večerka, Radoslav, 1984, Staroslovenština, Praha . Večerka, Radoslav, 1993, Altkirchenslavische (Altbulgarische) Syntax II. Die innere Satzstruktur, Freiburg i Br Vidovič Muha, Ada, 2000, Slovensko leksikalno pomenoslovje. Govorica slovarja, Ljubljana Vondrâk, Vâclav, 1912, Alkirchenslavische Grammatik, Berlin. 59 Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... ^ Vondrak, Vaclav, 1928, Vergleichende Slavische Grammatik II. Formenlehre und W Syntax, Göttingen. N Žele, Andreja, 2001, Vezljivost v slovenskem jeziku, Ljubljana. M Žele, Andreja, 2003, Slovarska obravnava povedkovnika, Jezik in slovstvo 48/2, 3-16 O S The Morphosyntax of the Old church Slavic Bare Locative L Seen through the Development of Grammatical Description O v Summary Z rt This paper offers a chronological and issue-centered analysis of the morpho- syntactic treatment of the OCS bare locative. The analysis of grammatical descrip-N tions presents their development from Josef Dobrovsky and others through the A semantic and syntagmatic reorganization by Franc Miklošič and Jan Loš to the esp tablishment of functional and semantic classification by Jaroslav Bauer and Vladi-1 mir N. Toporov. Applying the syntactic contributions of Jerzy Kuryiowicz, Albert w W. de Groot, and Roman Jakobson from the 1960s makes it possible to analyze the Pn OCS bare locative from the syntactic/semantic perspective (Kapitolina I. Khodova, rt Czesiaw Bartula), and its morphology-based treatment is possible with the help 4 of differential semantic signs (central/peripheral, passive/active, orientation from/ toward an object; E. V. Cheshko, Isaak I. Revzin). The final point is represented by valency treatment (Radoslav Večerka). Grammatical descriptions of the OCS bare locative have been rather balanced in emphasizing its phrasal (adverbial) and object (adverb) role, its peripheral position in the OCS case system, and its original concrete denotation (location). On the one hand, some deficiencies are syntagmatic, and in part semantic as well due to an insufficiently clear and problematized differentiation of OCS adverbials and adverbs of location from forms already adverbialized (cf. adverbs of manner of the type goBpi) and, on the other hand, some deficiencies are syntactic or connected with the valency approach due to insufficient consideration of diachronic issues and the unfocused treatment of morphosyntactic issues in connection with the bare locative. The most deficient has proven to be the morphological approach, which has avoided adverbial-phrase uses of the locative and to a large extent also its central object role alongside verbs of the type npu/e^aTH, npu/inuTH ca, kocn©th ca, npHK0CN©TH ca (it defines OCS locative forms as explanatory objects alongside verba dicendi and capiendi of the type ckBigiTe/kCTBOBaTH, etc., which is problematic: namely, the locative with the preposition o appears in this role). The most suitable description of the morphosyntax of the OCS bare locative is made possible by Bauer's sentence-element approach because the author precisely defined its synchronic sentence-element functions, considered diachronic issues (lexicalization changes, semantic shifts, increasing functional abstraction of objects), defined the stability of locative objects alongside certain verbs on the basis ofprecise textological analyses, and addressed competing forms (parallel government) and the degree of Greek influence. Bauer felt that the loss of the Slavic bare 6o Robert Grošelj: Oblikoskladnja starocerkvenoslovanskega nepredložnega mestnika ... locative was a language-internal process and that its presence in OCS was due to <^ conservatism in the literary norm. sc rs ■t 1 Robert Grošelj Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani Aškerčeva 2, 1000 Ljubljana robert_g@mail . com 61